upravni spor - molk organa - tožba - pomanjkanje interesa za tožbo
Tožeča stranka nima podlage v ZPolS niti v predpisih, po katerih se zbirajo sredstva v proračun, da bi zahtevala izvršitev določbe 4. odstavka 33. člena ZPolS. Institut molka upravnega organa in vse posledice, ki iz takega nezakonitega ravnanja lahko izhajajo, lahko zadenejo le pristojni organ za reševanje neke upravne stvari, ne pa tudi nepristojni organ.
oblike denacionalizacije - vrnitev premoženja - odškodnina - vsebina denacionalizacijskega zahtevka - lastninski delež na podjetju v mešani lastnini
Kadar denacionalizacijski upravičenec primarno zahteva sicer vrnitev nepremičnine v naravi, vendar s pristavkom, da se zadovolji z ustrezno odškodnino, taka izjava lahko vsebuje tudi predlog na pridobitev ustreznega lastninskega deleža na podjetju v mešani lasti, ob upoštevanju definicije odškodnine iz 2. člena ZDen.
imenovanje predsednika sodišča - upravni spor - stranka v upravnem sporu
Če je v postopku na prvi stopnji upravnega spora sodelovala oseba, ki ne more biti stranka v upravnem sporu, pritožbeno sodišče s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in glede na naravo kršitve vrne zadevo prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje ali tožbo zavrže. V tem primeru je sodišče druge stopnje tožbo zavrglo, ker ministrstvo ne more biti tožena stranka, tožba zoper ministrico, ki bi bila prava tožena stranka, pa je pravnomočno zavržena.
javni razpis - začasna uredba - zahteva za začasno ureditev stanja - presoja izpolnjevanja pogojev tožeče stranke za sodelovanje v javnem razpisu - predmet spora
Ob tem, da je sporno pravno razmerje v obravnavani zadevi udeležba tožeče stranke v javnem razpisu, ki je še odprt, bi izdaja začasne odredbe pomenila prejudic o glavni stvari.
ZPP (1977) člen 382, 382/4. ZPP (1999) člen 367, 367/2, 367/3, 377, 498.
spor o preživljanju - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - prehodne in končne določbe ZPP - zavrženje revizije
Revizija v sporih o preživljanju je bila po določbi 1. točke 4. odstavka 382. člena ZPP (1977) vselej dovoljena, po določbi 1. točke 3. odstavka 367. člena ZPP (1999) pa je v tem primeru dovoljena le ob prvi določitvi ali ukinitvi (s sodno odločbo ali upravnim aktom). To pa se ne nanaša na obliko preživnine, ki je dogovorjena pogodbeno.
ZST člen 13, 13/3.ZDRS člen 2.ZPP člen 264, 264/1.
oprostitev plačila sodnih taks - slovenski državljan in hkrati državljan tuje države - upravni spor - zavarovanje dokazov
Ker se slovenski državljan, ki ima državljanstvo tudi tuje države, v postopkih pred slovenskimi organi, šteje za državljana Republike Slovenije, bi moral tožnik v skladu z določbami 13. člena ZST predložiti sodišču relevantne dokaze za oprostitev plačila sodnih taks.
Ker je tožnik podal svojo izjavo že v upravnem postopku, ni razlogov za izvedbo zavarovanja dokazov z zaslišanjem tožnika.
neupravičena pridobitev - dokazovanje - novi dokazi - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Tožeča stranka skuša v revizijskem postopku izpodbijati sprejeto dokazno oceno, kar pa glede na izrecno določbo tretjega odstavka 380. člena ZPP ni dovoljeno. Revizije namreč ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker tožeča stranka ni navedla vrednosti spornega predmeta, tožena stranka pa ni zahtevala ugotovitve vrednosti spornega predmeta, si ni nobena od njiju zagotovila pravice do revizije.
Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika člen 25, 25/2. ZDoh člen 41.
davek od dohodka iz dejavnosti - obračun amortizacije
Stroški amortizacije so zneski nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev, ki v posameznih obračunskih obdobjih prehajajo iz teh sredstev v nastajajoče poslovne učinke. V poslovnih knjigah podjetnika posameznika oziroma v registru osnovnih sredstev mora biti pridobitev osnovnega sredstva izkazana na način, ki sicer velja za knjiženje poslovnih dogodkov. Ker je tudi brezplačna pridobitev poslovni dogodek, mora biti tudi ta knjižena na podlagi verodostojne knjigovodske listine (npr. akta o dedovanju, pogodbe o brezplačnem prevzemu, darilne pogodbe ...).
komunalne takse - igralni avtomati v gostinskem lokalu - odmera komunalne takse - vrednost točke
Odmera komunalne takse za igralne avtomate v gostinskem lokalu je pravilna in zakonita. Da je občinski odlok v skladu z ZKT, je odločilo Ustavno sodišče RS. Vrednost točke je revaloriziral pristojni organ - občinski svet s pravilnim aktom, to je sklepom, pravilno je ta akt objavil v uradnem glasilu. Če je v upravnem sporu predmet presoje akt o odmeri komunalne takse, v takem upravnem sporu tožnik ne more uspeti s pritožbenimi ugovori, ki se nanašajo na zastaranje izvršitve takega akta.
upravni postopek - ničnost - presoja ničnostnih razlogov
Če izhaja iz upravne odločbe, s katero je bil sicer zavržen predlog za izrek ničnosti, da je bila opravljena presoja ničnosti po uradni dolžnosti iz razlogov 267. člena ZUP/86 in bilo ugotovljeno, da noben ničnostni razlog ni podan, ni podlage za stališče, da razlogi za ničnost niso bili presojeni.
Nadzorni svet ni dogovoril odpravnine, manjše od zakonskega maksimuma, in si tudi ni pridržal pravice, da bo o višini odpravnine odločil ob razrešitvi v okvirih, ki jih določa ZGD. Izrecno je zapisana kot višina odpravnine tista višina, ki jo določa ZGD.
Izpodbijana sodba ima prav, da je po določbah ZGD edina višina tista, ki jo zakon določa kot najvišji možni znesek: nadzorni svet je s sklenitvijo pogodbe pristal na odpravnino v višini 6-kratne mesečne plače.
zastopanje - odvetnik kot pooblaščenec - maksimalna hipoteka - zadržek za zastopanje - pogodba o zastavni pravici
Do ureditve maksimalne hipoteke v SPZ in ZZK-1 je bila maksimalna hipoteka urejena v pravnem pravilu 14 Zakona o zemljiških knjigah Kraljevine Jugoslavije iz leta 1930. Sedaj maksimalno hipoteko v slovenskem pravu urejata 146. člen SPZ in 18. člen ZZK-1, ureditev pa je smiselno enaka kot doslej.
Za maksimalno hipoteko je značilno, da se vpisuje z določenim najvišjim zneskom, ki predstavlja zgornjo mejo, do katere hipoteka še nudi realno jamstvo. Pri vpisu maksimalne hipoteke se namreč ne navajajo posamezne vrednostno določene terjatve, ki so nastale ali bodo nastale, ampak se stvarno zavarovanje omeji z navedbo najvišjega (maksimalnega) zneska.
ZLPP člen 3, 48, 48a, 49, 49a. ZLPPO člen 65, 66.ZPPOLS člen 25l. ZAPPNI člen 1a.
lastninsko preoblikovanje podjetja - revizija podjetja - pravna podlaga za postopek revidiranja
Pri tožeči stranki bi bilo mogoče opraviti revizijo glede na določbo 25.l člena ZPPOLS, toda le pred 1.5.1998, ko je začel veljati ZZLPPO, ki v 65. členu ni določil, da se podaljša veljavnost določbe 25.l člena ZPPOLS. Zato v času izdaje sklepa prvostopenjski organ ni imel veljavne pravne podlage za postopek revidiranja.
SKPGd člen 10, 10/1. ZDR (1990) člen 14, 14/2, 16.
poskusno delo - podaljšanje poskusnega dela
Glede na določbo 1. odstavka 10. člena SKPGd, da poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi, se tožena stranka ne more uspešno sklicevati na kasneje določeno daljše obdobje poskusnega dela v aktu o sistemizaciji in daljše obdobje poskusnega dela, določeno v pogodbi o zaposlitvi.
Izpodbijana sodba ima take pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti, zaradi česar je podana zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Predvsem ne izpodbijana sodba in ne sodba sodišča prve stopnje ne navedeta nobenega materialnega predpisa, ki naj bi ga uporabili pri presoji, zato je na uporabo materialnega prava mogoče sklepati le posredno. Pri tem pa se izkaže, da so si razlogi izpodbijane sodbe v nasprotju, da so v nasprotju z ugotovljenim dejanskim stanjem, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in da je deloma tudi nasprotje med izrekom in obrazložitvijo.
napredovanje v plačilni razred - ocena delovne uspešnosti - izredno napredovanje
Na podlagi ocene po posameznih kriterijih so zaposleni dobili ustrezno število točk in zadostno število točk je pomenilo izredno napredovanje. Tožnica bi ob upoštevanju pravilne ocene tudi po kriteriju interdisciplinarne usposobljenosti, izpolnjevala pogoje za izredno napredovanje.
Ker so obresti vsaj po nastanku stranska pravica, ki jih je treba obravnavati na isti pravni podlagi kot glavno terjatev, saj zakon zanje v zvezi z obrestovanjem ne določa drugače. Če za presojo glavne terjatve velja ZOR, ker je nastala pred uveljavitvijo OZ, se ZOR uporablja tudi za obresti, in to ne glede na to, kdaj so zapadle.
Po določbi 15. člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (SKPGD - Uradni list RS, št. 40/97) je delavec lahko prevzet na delo k drugemu delodajalcu pod pogoji, da se pri delodajalcu ukine določena dejavnost ali organizacijska enota in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila, da drugi delodajalec delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev, in da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo upošteva, kot da ni spremenil zaposlitve.
Na zakonitost razporeditve ne more vplivati zatrjevana zdravstvena nezmožnost tožnika za opravljanje njegovega dela oziroma ugotovitev invalidnosti. Ta je bila ugotovljena (26.1.2000) po dokončnosti sklepa o razporeditvi tožnika k drugemu delodajalcu (14.1.2000), zato bi tožnik pravice iz naslova invalidskega zavarovanja lahko na enak način in z enakim uspehom kot pri prvem uveljavljal tudi pri drugem delodajalcu.