ZVEtL-1 člen 17, 17/3, 17/3-3, 23, 24, 29. SZ člen 12, 12/3.
vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - posamezni del stavbe - skupni deli stavbe v etažni lastnini - splošni skupni del - dogovor o souporabi - uporaba skupnih delov - balkon - podstrešje - zavrnitev dokaznega predloga - nedovoljena pritožbena novota
Po tretjem odstavku 12. člena SZ je pravica uporabe skupnih delov stavbe prešla v solastninsko pravico, ki pa je enako kot (predhodna) pravica uporabe vezana na lastnino posameznega dela stavbe. Ker je bilo podstrešje v postopku nacionalizacije skupni del stavbe, se je pravica skupne uporabe podstrešja lahko pridobila le skupaj s posameznim delom stavbe sorazmerno z deležem lastnika posameznega dela, izvzetega iz nacionalizacije. Kot skupni del stavbe torej ni mogel biti v samostojnem pravnem prometu.
začasna odredba v postopku zaradi motenja posesti - ureditvena oz. regulacijska začasna odredba - predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - učinek sklepa o začasni odredbi - izvršilno sredstvo - sodni penali
Ker tožeča stranka ni predlagala ustreznega izvršilnega sredstva, je že predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen, zato do vprašanja, ali bi bilo mogoče sklep o začasni odredbi, ki ne vsebuje izvršilnega sredstva, realizirati z določitvijo sodnih penalov, sploh ne more priti. Tudi sicer pa je sodna praksa že zavzela stališče, da določitev sodnih penalov na podlagi sklepa o začasni odredbi ni mogoča, v bistvenem zato, ker ima že sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi.
izvršba na premičnine - ustavitev izvršbe - neuspešen rubež - neizveden rubež - predlog za ponovni rubež - predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja - pravnomočno odločena stvar
Ob odločanju o upnikovi pritožbi sta njegova predloga za predložitev seznama premoženja po 31. členu ZIZ in za posledično razveljavitev odločitve o ustavitvi premičninske izvršbe po drugem odstavku 88. člena ZIZ že pravnomočno zavrnjena in upnikovih navedb v tem delu ni mogoče še enkrat vsebinsko obravnavati. Zaključkov sodišča prve stopnje o neizvedenih in neuspešnih rubežih ter zaključka o svoji neaktivnosti v času od zadnjega poizkusa oprave rubeža pa upnik v pritožbi niti ne napada, zato višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da so izpolnjeni pogoji za ustavitev izvršbe na dolžnikove premičnine po 88. členu ZIZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00074984
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 2017, 207/1. KZ-1 člen 186, 186/1.
obstoj utemeljenega suma - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - priporni razlog ponovitvene nevarnost - nujnost in sorazmernost ukrepa
Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje natančno pojasnilo obstoj utemeljenega suma. Sodišče prve stopnje je tudi ustrezno pretehtalo nove ugotovitve in sicer zaslišanja obeh prič, ki naj bi jima obdolženec prodal drogo. Obe priči zanikata, da naj bi jima drogo prodal obdolženec, vendar pri tem drugih relevantnih informacij o prodajalcih nista podala. Ob slednjih ugotovitvah se tako izkaže, da se je sodišče prve stopnje utemeljeno oprlo na ugotovitve policistov, ki so enega od njiju videli, da je pred zasegom droge zapuščal dvorišče obdolženčeve hiše, drugemu pa so drogo zasegli na domu obdolženca. Pri tem apoenska struktura zaseženega denarja ob hišni preiskavi pri obdolžencu doma in sicer skupaj 89 bankovcev v vrednosti od pet do petdeset evrov lahko kaže na izvor denarja iz prodaje posamičnih odmerkov droge ter navedeno potrjuje očitke državnega tožilstva. Enako velja za način pakiranja droge, saj naj bi obdolženec uporabljal za pakiranje PVC rokavice in ne kaj drugega.
plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Pritožnikovo stališče, da zadošča, da je upravičen do taksne oprostitve, ni pravilno. Morda pritožnik izpolnjuje pogoje zanjo (pritožbeno sodišče podatkov o tem nima), a to mora v postopku izkazati, pa ni. Okoliščin, ki bi omogočile odločanje o taksni oprostitvi, ni niti navedel.
Cilj pravnega sredstva, ki ga ureja 357.a člen ZPP, je zagotoviti učinkovito sredstvo zoper procesno ravnanje sodišča druge stopnje, s katerim to ne odloči dokončno o zadevi, čeprav bi to glede na procesne okoliščine primera lahko storilo. Pritožbo zoper razveljavitveni sklep zakon zamejuje le na primere, ko višje sodišče s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče pravico do pritožbe po 357.a členu ZPP priznava tudi zoper razveljavitvene sklepe v nepravdnih postopkih, v katerih se ZPP uporablja smiselno, končni sklep pa ima naravo sodbe.
ugotovitev skupnega premoženja - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - obseg skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - nedovoljeni informativni dokazi
Zatrjevani vložek skupnega premoženja v posebno premoženje toženke po ustaljeni sodni praksi ne bi povzročil stvarno pravnih posledic (npr. transformacijo vložka v solastniški delež do 1/4 na stanovanju v Ljubljani). Slednje je namreč izjema, dopustna zgolj v primeru predhodnega dogovora pravdnih strank, da na nepremičnini nastane solastnina oz. skupna lastnina , ki ga tožnik ni zatrjeval.
Pri odločanju o višini deležev na skupnem premoženju gre za celovito presojo vseh okoliščin in prispevkov, ne le dohodka vsakega zunajzakonskega partnerja.
Deleža v razmerju 65:35, sta tudi po mnenju pritožbenega sodišča povsem ustrezna, upoštevajoč primerljivo sodno prakso in ugotovljena dejstva. Dohodek toženke je bil bistveno višji in posledično prevladujoč, pri čemer je toženka sama v celoti skrbela za organizacijo financ pri gradnji ob sočasno enakomerno razporejeni skrbi za gospodinjstvo in sina.
ZPP člen 155, 339, 339/2, 339/2-14. Odvetniška tarifa (1995) člen 6, 6/4. Odvetniška tarifa (1995) tarifna številka 20, 20-2, 20-3, 20-4, 21, 21-2, 43, 43-1, 43-2, 43-3, 43-4. ZOdv člen 20, 20/1. ZS člen 3, 3/1.
stroški pravdnega postopka - pritožba zoper sklep o stroških postopka - obrazloženost odločitve o stroških postopka - potrebni pravdni stroški - posvet s stranko - študij spisa - pripravljalni narok - stroškovnik - kratek dopis in obvestilo - pripravljalna vloga - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko
Sodišče mora obrazloženo pojasniti, zakaj določenih stroškov, ki jih je stranka priglasila, ni priznalo kot potrebnih.
Sestava stroškovnika, s katerim stranka priglasi stroške opravljenih procesnih dejanj (sestavljanja vlog in zastopanja na narokih), je logično povezana s samimi temi dejanji in je že zajeta v tarifnih številkah, s katerimi so ovrednotena ta dejanja.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano
Odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu in če do poteka preizkusnega obdobja ta obsodba še ni bila izbrisana iz kazenske evidence (1. točka drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP). Dolžnik v svoji pritožbi ni navedel, da bi bilo kaznivo dejanje že izbrisano iz kazenske evidence, tako da niso podani zakonski pogoji za odpust obveznosti.
Odvzem mobilnega telefona, na katerem je obtoženec posedoval otroško pornografijo, je (lahko) nujen in sorazmeren fakultativni varnostni ukrep, ki ima preventivni učinek.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - preizkusna doba - skrajšanje preizkusne dobe - višina obveznosti - osebne okoliščine
Res je sicer sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo, da po izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti na strani stečajnega dolžnika niso nastopile spremenjene okoliščine, ki bi same po sebi opravičevale skrajšanje preizkusne dobe, vendar pa je preizkusna doba, ki jo je določilo na podlagi prej veljavnega ZFPPIPP, po oceni višjega sodišča predolga. Sodišče prve stopnje je dolžniku namreč določilo skoraj najdaljšo preizkusno dobo, pri čemer je dalo prevelik poudarek zgolj višini obveznosti, hkrati pa premajhno težo osebnim okoliščinam na strani dolžnika. Ne gre spregledati, da ima dolžnik hude duševne stiske in se aktivno zdravi pri psihiatru. Kljub temu, da mu je bil svetoval bolniški stalež, le-tega ni izkoristil, pač pa je še vedno zaposlen (in prejema minimalno plačo), predvsem zaradi preživninskih obveznosti do dveh otrok.
V obravnavanem primeru se zbrano procesno gradivo do dneva spremembe tožbe ne nanaša na pravno relevantna dejstva za odločitev o dodatnih zahtevkih. Če sodišče ne more izkoristiti že zbranega procesnega gradiva, je dopustitev spremembe tožbe v nasprotju z načelom ekonomičnosti.
ZZZDR člen 51, 51/2, 57. ZPP člen 7, 8, 182, 185, 212.
skupno premoženje - naknadna objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zakonska domneva enakih deležev - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - obrazloženost odločbe - trditveno in dokazno breme
Zakonca pridobivata svoje prihodke z delom, zato se šteje, da so predmeti, kupljeni v času trajanja zakonske zveze, skupno premoženje. Tisti, ki trdi, da so posebno premoženje, mora to dokazati - tudi tako, da dokaže izvor denarja, kar pomeni, da dokaže, da je bil nakup financiran iz posebnega premoženja. Toženca v obravnavanem primeru tega dokaznega bremena nista zmogla.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00073973
ZObr člen 97e. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 2, 2-1, 3, 3-1.
razlika v plači - stalna pripravljenost - vojaška oseba - delovni čas - uporaba direktive - ustrezna trditvena podlaga - varovanje državne meje - usposabljanje - dokazno breme
Sodišče je po izvedenem dokaznem postopku pravilno ugotovilo, da se tudi logisti, ki nudijo podporo vojaškim vajam in usposabljanju, s tem urijo, ugotovilo pa je tudi, da bi se s sistemom rotacij lahko podiral proces in s tem cilji vadbe oziroma usposabljanja, kar so izpovedale tudi vse zaslišane priče. Temeljni razlog za zavrnitev zahtevka je v tem, da izvajanje vojaških vaj in usposabljanj skupaj z logistično podporo zahteva vzpostavitev oziroma posnemanje takšnih pogojev, ki bi veljali v izrednih ali vojnih razmerah, zato so tovrstne dejavnosti izključene iz področja Direktive 2003/88/ES.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je varovanje državne meje, ki ga je v spornem obdobju opravljal tožnik, kontinuirana naloga v vojski, ki jo je mogoče izvesti tudi z rotacijo, in pravilno zaključilo, da gre za aktivnosti, ki niso izključene iz določb Direktive 2003/88/ES.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba
Razlikovanje v strogosti presoje pogojev kot razlikovanje ureditvene z zavarovalno začasno odredbo se v konkretnem primeru izkaže za pravno nebistveno zaradi neizpolnjevanja predpostavke iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, v zvezi s katero sta se tožnika sklicevala na nastanek težko nadomestljive škode. Omenjeno okoliščino bi bila namreč za uspešen predlog dolžna izkazati, ne glede na to, ali sta zasledovala izdajo ureditvene (zaradi nujnosti, ker bi kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka težko nadomestljive škode sicer ostalo brezpredmetno) ali zavarovalne začasne odredbe (izdane zaradi zagotovitve možnosti uveljavitve terjatve), v okviru katere se opravi klasična presoja nadaljnjih predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ.
KZ-1 člen 57, 57/3, 228, 228/1. ZKP člen 105, 105/2. ZFPPIPP člen 214, 214/1, 215, 215/1.
poslovna goljufija - premoženjskopravni zahtevek - izvršilni naslov - poenostavljena prisilna poravnava - napotitev oškodovanca na pravdo
Novejša sodna praksa se je ustalila pri stališču, da sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ne ustvarja učinkov pravnomočnosti in posledično ne predstavlja samostojnega izvršilnega naslova. Izvršilni naslov za izterjavo upnikove (oškodovančeve) terjatve je prejšnja sodna odločba, s katero je bila terjatev oškodovanca ugotovljena in dolžniku (obtožencu) naloženo plačilo, le učinek pravnomočnosti in izvršljivosti je zožen, kot izhaja iz okvirov potrjene poenostavljene prisilne poravnave. V procesni situaciji, ki je pred nami, torej že imamo izvršilni naslov za oškodovančevo terjatev do obtoženca, ki jo je znova uveljavljal v pričujočem kazenskem postopku, medtem ko je sodišče prve stopnje premoženjskopravnemu zahtevku s tega naslova pravno zmotno (delno) ugodilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00073747
OZ člen 5, 5/1, 6, 6/1, 6/2, 8, 8/1, 82, 82/1, 82/2, 83, 125, 125/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pogodbena kazen - razlaga pogodb - uporaba določil in razlaga spornih določil - skupen namen pogodbenikov - nejasna določila v posebnih primerih - nagib - relativnost pogodbenih razmerij - skrbnost dobrega strokovnjaka - načelo vestnosti in poštenja - načelo enake vrednosti dajatev - zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena
Pogodbena določila so v smislu 82. člena OZ sporna, samo če glede na besedilo, včasih pa tudi kontekst, v katerem so izoblikovana, objektivno vzeto omogočajo več različnih razlag: zgolj subjektivno dojemanje strank ne igra vloge.
83. člen OZ ni uporabljiv takrat, kadar sta se bodoča pogodbenika prosto dogovarjala o vsebini pogodbe, le zapisal pa je doseženi dogovor nujno eden od njiju. Nanaša se zlasti na primere formularnih, adhezijskih in njim podobnih pogodb, v katerih je nasprotna, navadno šibkejša stran (ekonomsko ali informacijsko) soočena z izbiro vnaprej pripravljene pogodbe po principu „vzemi ali pusti“.
ZPP člen 108, 207, 207/2, 285. ZST-1 člen 11, 11/3, 11/5, 12, 12/3.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pravna oseba - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - premoženjsko stanje - bilanca stanja - materialno procesno vodstvo
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjenosti pogojev za taksno oprostitev oziroma za odlog plačila ali obročno plačilo sodne takse je na predlagatelju taksne oprostitve, ki mora vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva, navesti že v predlogu za taksno oprostitev.
Tožničin predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodnih taks ni imel nobenih formalnih pomanjkljivosti, zato sodišču prve stopnje ni bilo treba ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah in na podlagi 108. člena ZPP pozivati tožečo stranko, da popravi ali dopolni svojo vlogo, ampak je moralo odločiti o predlogu. V postopku odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks materialno procesno vodstvo ne pride v poštev.
ZPP člen 258, 258/2, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 671.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - dokaz z zaslišanjem strank - neudeležba na naroku - sklepčnost tožbe - prevozna pogodba
V zvezi z zaslišanjem strank v dokazne namene gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic, če sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko, drugi pa to pravico odreče in s tem poruši procesno ravnotežje med strankama.
Če se pravilno vabljena tožena stranka (oziroma njena zakonita zastopnika) naroka, na katerem bi morala biti zaslišana, brez opravičila ni udeležila, je dolžna sama nositi posledice svojih dejanj oziroma opustitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00073720
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 12a, 12a/1, 12a/3. ZUPJS člen 18, 19. ZSVarPre člen 27, 27/2. ZPP člen 7, 212. SPZ člen 150, 150/1. ZIZ člen 15.
predlog stranke za taksno oprostitev - materialni položaj - primerno stanovanje - trditveno in dokazno breme - nezmožnost razpolaganja - nepremičnine z vknjiženo hipoteko
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 18. člena ZUPJS, ki določa, da se v premoženje ne šteje stanovanje ali stanovanjska hiša, v kateri oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče in to do vrednosti primernega stanovanja, ki pa je določena v drugem odstavku 27. člena ZSVarPre. Kot primerno se po tej določbi šteje stanovanje, katera vrednost ne presega ali dosega višino 120.000,00 EUR
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje samo ugotavljati višino dolgov na podlagi vpisa hipotek v zemljiški knjigi. Upoštevati je namreč tretji odstavek 12.a člena ZST-1, ki trditveno in dokazno breme v zvezi s tem nalaga predlagateljici. 12.a člen ZST-1 namreč določa, da se ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov tega člena pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, vendar pa določa, da mora stranka ali druge osebe izkazati upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ali njeni družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Trditveno in dokazno breme tako glede višine dolgov, ki izhaja iz hipotek in izkaz upravičenih razlogov je torej na stranki, ne pa na sodišču.
Sodna praksa zastopa enotno stališče, da v primeru, če niso izkazane posebne okoliščine, vknjižene hipoteke na nepremičnini ni mogoče šteti kot tiste okoliščine, ki bi nepremičnino izključevale iz obsega ugotavljanja premoženjskega stanja prosilca. Vknjižena hipoteka kot izključitvena okoliščina ni določena tudi ne v 27. členu ZSVarPre.