ZZK-1 člen 11, 11/3, 13a, 13a/5, 20a, 20a/1, 46, 89, 89/1, 89/2, 89/3, 96, 96/2, 120, 120/2 125 125/4 161 161/2 161/2-1. ZNP-1 člen 42. SPZ člen 2, 256. ZGD-1 člen 623, 623/6. ZPP člen 343, 343/4. ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/1-3.
dovoljenost pritožbe - nedovoljenost pritožbe - stavbna pravica - izvedena pravica - vknjižba stavbne pravice - izbris stavbne pravice - postopek po uradni dolžnosti - predlagalni postopek - pravni interes za vložitev predloga - zloraba procesnih pravic - prenehanje stavbne pravice - stečajni postopek
Vpis stavbne pravice kot nepremičnine sam zase ne predstavlja vpisa (realne) nepremičnine z vidika stvarnega prava. Gre za vpis tehnične narave, na podlagi posebnega pravila prvega odstavka 20.a člena ZZK-1 o vpisovanju stavbne pravice v zemljiško knjigo. Namenjen je preglednejšemu prikazu stvarnopravnih razmerij, ki nastanejo v zvezi s stavbno pravico. Zemljiškoknjižna sodnica je pravilno pojasnila, da je treba izbrisati tudi vpis stavbne pravice kot nepremičnine, ki v postopku Dn 127320/2017 ni bila izbrisana (bi pa morala biti).
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
Izvršilno sodišče je skladno z načelom stroge formalne legalitete vezano na izvršilni naslov, dokler le-ta ni razveljavljen, odpravljen, spremenjen ali ugotovljen za neveljavnega.
društvo - združevanje društev v zvezo - statut - sprejem skupščinskega sklepa - izpodbijanje sklepa - pogoji za sprejem v članstvo - pravica do glasovanja - izvedba skupščine - korespondenčna seja - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in obrazložilo, da sklepa št. IO GZS 8/6 z dne 4. 12. 2020 (A13) tožeča stranka ni posebej izpodbijala niti v pritožbi, podani društvu, z dne 12. 1. 2021 (A2), niti v tem sodnem postopku. Tudi po oceni pritožbenega sodišča zato sklepov, ki so bili sprejeti na skupščini za leto 2020, ne more več izpodbijati.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00073990
OZ člen 126, 126/1, 130. ZDR-1 člen 108.
odpravnina - ustni dogovor - dokazna ocena izpovedi prič - pravica v korist tretjega
Po mnenju pritožbe z izpovedbami odpuščenih delavcev ni mogoče utemeljevati obstoja pravice do dodatne odpravnine, ker so se v zvezi s tem sklicevali le na ustne pogovore, ne pa na pisno pogodbo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je že sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da za ustanovitev navedene pravice ni predpisana pisna oblika, zato jo je mogoče ustanoviti tudi v ustni obliki.
Kot je sodišče prve stopnje pravilno utemeljilo, do odpravnine, ki jo je B. izplačala toženki, ni bila upravičena toženka, temveč je glede na dogovor z B. šlo za pravico toženkinih delavcev, ki so delali v B. Iz ugotovljenih okoliščin tako izhaja, da je bila z dogovorom med B. in toženko ustanovljena pravica (dodatna odpravnina) v korist tožnika, katero ta utemeljeno vtožuje v tem sporu (prvi odstavek 126. člena OZ).
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZJRM-1 člen 6, 6/1, 6/4.
ustavitev postopka o prekršku - opis prekrška - konkretizacija - razveljavitev sodbe
Po mnenju pritožbenega sodišča ti znaki so podani, saj opis, da je storilec oškodovanko odrinil iz vozila in nanjo kričal, pri čemer se je oškodovanka prestrašila, se počutila prizadeto in prestrašeno, zadošča in ni treba, da se dobesedno povzame besede, ki naj bi jih storilec pri kričanju izrekel. Pri zaključku, da naj bi iz izjave oškodovanke izhajalo, da je dejanje izzvala in da zato storilčevega ravnanja ni mogoče opredeliti kot nesramnega in nasilnega, pa gre že za dokazno oceno izjave oškodovanke, kar je lahko le predmet dokaznega postopka, ki pa ga sodišče prve stopnje še ni izvajalo. Povedano pa pomeni, da pogoji za ustavitev postopka po 1. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1 niso podani.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 211, 211/1, 211/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - dokazno breme delodajalca - zloraba pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela - kraj dejanskega bivanja - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - procesno dokazno breme
Pravilno je materialnopravno stališče, da niso podani znaki poskusa kaznivega dejanja goljufije po prvem v povezavi s petim odstavkom 211. člena KZ-1, kar se tožnici očita v izredni odpovedi. Glede na višino zagrožene kazni in izostanek opredelitve poskusa kot kaznivega je kaznivo zgolj dokončano kaznivo dejanje goljufije, torej je znak kaznivega dejanja tudi nastanek prepovedane posledice; takšno je tudi stališče sodne prakse in pravne teorije. Že zaradi navedenega razloga ni zakonita odpoved po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj niso podani znaki kaznivega dejanja.
Toženka se neutemeljeno zavzema za to, da je treba kot naslov, od koder je tožnica prihajala na delo in kamor se je vračala, šteti naslov C., Celje, kamor je odšla neposredno po končani službi oziroma od koder je zjutraj na delo prišla. Ni mogoče šteti, da se za potrebe obračuna stroškov prevoza na delo upošteva kot naslov, s katerega delavec prispe na delo, izključno naslov njegovega zadnjega postanka pred prihodom na službeni naslov. Sodišče prve stopnje ni spregledalo ugotovitev detektiva, da se je tožnica po službi ustavila na naslovu zunajzakonskega partnerja C., Celje, in da se je na istem naslovu oglasila, preden je zjutraj prišla na delo, vendar to ne zadostuje za ugotovitev o njenem vsakodnevnem prihodu na delo iz Celja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00073992
OZ člen 153, 153/2, 153/3, 179, 352.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odškodninska odgovornost - nesreča z motorjem/motornim kolesom - prometna nesreča - poštar - jašek za meteorne vode - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - zastaranje
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik delo opravljal z motorjem, ki je po ustaljeni sodni praksi nevarna stvar, za katere je lastnik objektivno odgovoren, razen če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi ravnanja oškodovanca ali koga tretjega, ki ga ni mogel pričakovati ali se mu izogniti, oziroma da je oškodovanec prispeval k nastanku škode (drugi in tretji odstavek 153. člena OZ). Iz pravilnih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožnik ni vozil prehitro, saj je moral tik pred mestom nezgode v križišču ostro zaviti levo, da jaška, ki je bil privzdignjen, ni videl, da niti jašek niti gradbišče ni bilo označeno, da je po isti poti vozil že 30 let, da ni bil seznanjen z možnostjo odklonitve dostave pošte v primeru zapor cest, o katerih toženka svojih poštarjev ni obveščala, saj ni spremljala stanja na cestah. Na podlagi navedenega je pravilno zaključilo, da na strani tožnika niso podani razlogi, ki bi izključili objektivno odgovornost toženke.
izročitev nepremičnine kupcu - rok za izselitev iz stanovanja
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje dolžnici določilo rok za izselitev in izpraznitev 60 dni po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine. Ker ZIZ ne določa roka za izselitev iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja oziroma izpraznitve poslovnih prostorov, je sodišče prve stopnje analogno uporabilo določbo četrtega odstavka 112. člena Stanovanjskega zakona o 30 do 60-dnevnem roku za izselitev v primeru odpovedi najemne pogodbe, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje določilo dolžnici najdaljši mogoči rok za izselitev.
ZPP člen 154, 154/1, 155. ZUUJFO člen 168, 168/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 9.
potni stroški stranke za prihod na obravnavo - dejanski potni stroški zaradi prihoda na sodišče - kilometrina - potrebni pravdni stroški - povrnitev pravdnih stroškov tožniku - nedovoljene pritožbene novote - začasno prebivališče
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so podane posebne okoliščine, ki upravičujejo povrnitev stroškov za prevožene kilometre. Javna prevozna sredstva od Berlina do Brežic namreč glede na vozne rede, ki so priloženi v spisu, ne vozijo ob primernih urah, poleg tega zahtevajo povezovanje različnih javnih prevoznih sredstev oziroma več prestopov. V primerjavi s potovanjem z avtomobilom se pot tudi časovno bistveno podaljša, to je za več ur (kljub upoštevanju morebitnih postankov). Ob tem tožnica utemeljeno opozarja, da bi ji moralo sodišče kilometrino obračunati v višini 10 % cene neosvinčenega bencina.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - obveščanje delodajalca - neupravičen izostanek z dela - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi - dejanski razlog za odpoved - datum prenehanja delovnega razmerja - odločanje mimo tožbenega zahtevka
Razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 se nanaša na neobveščanje delodajalca in ne na neupravičeno odsotnost. Odpovednega razloga po tej določbi ne opredeljuje dejstvo neupravičene odsotnosti. Odločilno je le dejstvo odsotnosti z dela pet zaporednih delovnih dni brez obvestila. Ob dejstvu, da je tožnica delodajalca o razlogih za svojo odsotnost obvestila, ji ni moč očitati, da je pet dni zaporedoma brez obvestila izostala z dela. Odpoved pogodbe po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 zato ni utemeljena.
Odločitev, ki temelji na drugi pravni podlagi, kot je navedena v izredni odpovedi, ne pomeni odločanja extra petitum. Gre kvečjemu za zmotno uporabo materialnega prava, ki pa prav tako ni podana.
V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi se tožena stranka resda sklicuje zgolj na 4. alinejo prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Vendar pa iz opisa očitane kršitve v odpovedi izhaja, da toženka tožnici očita tudi neupravičen izostanek z dela. Izrecno je namreč zapisala, da je neutemeljeno sklicevanje delavke, da je bila z dela neupravičeno odsotna, neupravičen izostanek z dela v času od 29. 8. 2022 do 8. 9. 2022 pa ji je tudi izrecno očitala v vabilu na zagovor. Tako dejanski razlog, naveden in obrazložen v odpovedi, ne pomeni le odpovednega razloga po 4. alineji, temveč tudi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Odpoved po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ne omogoča prenehanja pogodbe o zaposlitvi delavcu že s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela, zaradi česar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je tožničina pogodba o zaposlitvi lahko zakonito prenehala veljati šele z dnem vročitve odpovedi.
ZPIZ-2G člen 125, 125/2. ZPIZ-2 člen 37, 37/6, 37/8.
odmera starostne pokojnine - pokojninska doba brez dokupa - odškodninska odgovornost zavoda
Prvostopno sodišče je pravilno opozorilo, da pokojninske dobe brez dokupa, ki jo je tožnik dopolnil od 16. 10. 2019 do 31. 12. 2019 le v trajanju 2 mesecev in 15 dni, na temelju drugega odstavka 125. člena ZPIZ-2G ni mogoče ugodneje vrednotiti, ker je krajše od 3 mesecev. Skladno z 8. odstavkom 37.člena ZPIZ-2 je dopustno ugodneje vrednotiti le dodatno pokojninsko dobo brez dokupa, ki skupaj znaša največ 3 leta, ne pa več. Za ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa daljše od 3 let ni več pravne podlage, kar je v zadevi ključno.
ZPP člen 8, 11, 111, 111/4, 115, 115/1, 115/2, 116, 116/1, 145, 145/3, 282, 282/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZPP-E člen 125. ZZVZZ člen 80a.
prepoved objave člankov - odsotnost strank s poravnalnega naroka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zdravstveno stanje pravdne stranke - zdravniško opravičilo - procesna sposobnost stranke - vročanje s pritrditvijo pisanj na sodno desko - domneva umika tožbe - ustavitev pravdnega postopka - nedovoljena pritožbena novota
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti. Ne v prošnji za predložitev naroka ne v naknadno predloženem zdravniškem opravičilu ni bilo navedb, da bi se zdravstveno stanje tožnice nenadno poslabšalo tako, da bi ji to onemogočilo prihod na narok.
V skladu z ustaljeno in enotno sodno prakso je lahko zdravstveno stanje stranke upravičen razlog za zamudo roka ali dejanja le, če je nenadno in nepredvidljivo.
Bolezen sama po sebi ni opravičljiv razlog za neudeležbo na naroku. Velja nasprotno: bolezen načeloma ni opravičljiv razlog za preložitev naroka, saj pravica do sodnega varstva ene stranke ne more biti odvisna od zdravstvenega stanja nasprotne stranke. Bolezen je opravičljiv razlog za preložitev naroka le, če je v razmerju do razpisanega naroka nenadna in nepredvidljiva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00075751
URS člen 26. OZ člen 131, 488. SPZ člen 43, 43/1, 64, 64/1, 64/2, 64/4. ZKP člen 220.
odškodninska odgovornost države RS - odgovornost države za protipravno ravnanje državnega organa - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - obstoj protipravnosti - običajna metoda dela - zaseg vozila - Zakon o kazenskem postopku (ZKP) - vrnitev zaseženega vozila - aktivna stvarna legitimacija - pridobitev lastninske pravice na vozilu - izkaz lastništva - originarna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje premične stvari - dobrovernost posestnika - komisijska pogodba - komisijska prodaja vozila - prodaja ukradenega vozila - prodajna pogodba - fiktivna pogodba - predložitev pogodbe - odgovornost za pravne napake - prikolica - zmotna uporaba materialnega prava - potrditev odločitve iz drugih razlogov
Za dopustnost zasega je bistveno izpolnjevanje pogojev, ki jih določa 220. člen ZKP, ne pa vprašanje lastništva stvari, ki se zasežejo. Zasežejo se lahko komurkoli, tudi lastniku.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 130. KZ-1 člen 211, 211/1, 211/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja - zloraba pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela - poskus kaznivega dejanja - krivda delavca - kraj bivanja
Pravilno je materialnopravno stališče, da niso podani znaki poskusa kaznivega dejanja goljufije po prvem v povezavi s petim odstavkom 211. člena KZ-1, kar se tožnici očita v izredni odpovedi. Glede na višino zagrožene kazni in izostanek opredelitve poskusa kot kaznivega je kaznivo zgolj dokončano kaznivo dejanje goljufije, torej je znak kaznivega dejanja tudi nastanek prepovedane posledice; takšno je tudi stališče sodne prakse in pravne teorije. Že zaradi navedenega razloga ni zakonita odpoved po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj niso podani znaki kaznivega dejanja.
Ni mogoče šteti, da se za potrebe obračuna stroškov prevoza na delo upošteva kot naslov, s katerega delavec prispe na delo, izključno naslov njegovega zadnjega postanka pred prihodom na službeni naslov. Ob specifični okoliščini, da je tožnica imela dve bivališči oziroma doma, na naslovu stalnega in na naslovu začasnega bivališča, torej je bilo središče njenih življenjskih interesov tako na enem kot na drugem naslovu (kar je življenjsko povsem sprejemljivo, toženka pa ni niti zatrjevala ne dokazala drugače), ni mogoče slediti toženkinemu stališču, da gre pri poti tožnice v in iz Majšperka za njeno nahajanje v prostem času, torej v zvezi s tem tudi stroške osebne narave. Tožnica je nekatere dneve prihajala na delo iz Majšperka, tako da so stroški prihoda na delo z naslova v tem kraju potrebni stroški za opravljanje tožničinega dela za toženko, zato jih je ta dolžna kriti skladno s 130. členom ZDR‑1.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 338, 338/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 90, 118. ZOA člen 2, 2/4, 12, 12/2, 15, 15/2, 16.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - osebna asistenca - poslovni razlog - prenehanje potrebe po delu delavca - delna zamudna sodba
Sodišče prve stopnje se je opredelilo do določil ZOA, skladno s katerimi ima uporabnik osebne asistence pravico, da si sam izbere osebnega asistenta in ga po svoji odločitvi tudi zamenja. Pravilno je obrazložilo, da pa slednje še ne pomeni, da je s tem prenehala potreba po delu konkretnega osebnega asistenta. Tožena stranka glede na določilo drugega odstavka 12. člena ZOA izvaja osebno asistenco za najmanj deset uporabnikov. Zato uporabnikova zamenjava osebnega asistenta - tožnice še ne more biti razlog za prenehanje potrebe po delu tožnice in s tem za odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj bi morala tožena stranka kot izvajalec osebne asistence tožnico prerazporediti oziroma jo vsaj poskušati razporediti na izvajanje del osebne asistence h kateremu drugemu uporabniku. Pri toženi stranki je v času podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici obstajala potreba po delu osebnih asistentov, saj je v istem časovnem obdobju objavila kar dve prosti delovni mesti za to delo.
KZ-1 člen 253, 253/1. ZKP člen 269, 269/1-2, 358, 358-1, 372, 372-1, 383, 383/1-2.
kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - spravljanje v zmoto - spravljanje notarja v zmoto - javna listina - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - oprostilna kazenska sodba
Spravljanje v zmoto pristojnega organa (AJPES, notar) je v obeh dejanjih opisano in v zadostni meri konkretizirano, medtem ko nadaljnje spravljanje v zmoto pristojnega registrskega sodišča ter prepovedana posledica nista z ničemer opisana in konkretizirana.
ZIZ člen 42. ZPP člen 105a, 105a/3, 325, 325/2, 332.
potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - zavrnitev predloga - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - nastop pravnomočnosti - datum pravnomočnosti sodne odločbe - povrnitev stroškov postopka - izostanek odločitve o pravdnih stroških - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - rok za vložitev predloga za izdajo dopolnilnega sklepa - prepozen predlog
Sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, postane pravnomočna. Na nastop pravnomočnosti ne vpliva izdaja sklepa o fikciji umika pritožbe.
Prepozno vlogo za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških je treba zavreči.
Kot je razbrati iz pritožbe, pritožnik očitno ni zadovoljen s sklenjeno sodno poravnavo, kar pa ni upoštevno. Sklenjena sodna poravnava ima moč pravnomočne sodne odločbe (res iudicata) in zavezuje stranke poravnave. Izpodbijati jo je mogoče le z izrednimi pravnimi sredstvi, predvidenimi v zakonu.
lastninska pravica na nepremičnini - družbena lastnina - gradnja stavbe - zakonita gradnja - pravica graditi - lastninska pravica na stavbi - pravica do uporabe zemljišča
Bistvena predpostavka za pridobitev pravice uporabe na določenem zemljišču v družbeni lastnini je bila "gradnja stavbe v skladu z zakonom". Gradnja je bila zakonita, če je imel občan tako pravico gradnje (pravico uporabe določenega zemljišča za graditev), kot lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Vendar pa je na premoženjsko pravna razmerja graditelja stavbe odločilno vplivala predvsem pravica gradnje. Ta pravica je predstavljala specifično namensko pravico na zemljišču v družbeni lastnini, katere cilj je bil zgraditev določene stavbe.
Graditelj, ki je to pravico imel, je že na podlagi zakona, s samo gradnjo, pridobi lastninsko pravico na stavbi. S tem je pridobil tudi pravico uporabe na zemljišču pod njo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo, ter upravičenje, da te pravice, skupaj s stavbo, prenese na drugega.