izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – obstoj izbrisnega razloga
Zakonska domneva obstoja izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP je izpodbojna, zato bi družba lahko uspešno izpodbijala sklep o začetku postopka izbrisa brez likvidacije bodisi z izpodbijanjem dejstva, da v dveh zaporednih poslovnih letih ni predložila svojega letnega poročila agenciji zaradi objave, torej izpodbijanjem domnevne baze, kot tudi z dokazovanjem, da tako domnevano dejstvo, da je prenehala poslovati, da nima premoženja in da je izpolnila vse svoje obveznosti, ne obstoji, torej z izpodbijanjem dejstva obstoja izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0070320
OZ člen 1046, 1046/3. ZFPPIPP člen 14.
asignacijska pogodba - insolventnost - domneva insolventnosti - vedenje za insolventnost - začetek stečajnega postopka - preklic nakazila
Ugotovitve sodbe o nakazovalčevi plačilni nesposobnosti in blokadi računov zaradi neporavnanih obveznosti ne dajejo podlage za sklep o obstoju trajnejše nelikvidnosti ali dolgoročne plačilne nesposobnosti in posledično tudi ne za zaključek, da je bil ob sklenitvi asignacijske pogodbe toženec insolventen.
prekinitev zapuščinske obravnave – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – oporoka – nujni dedič – vrednost daril – vračunanje darila zakonitemu dediču – dedna odpravljenost – vrednost nujnega deleža
Izpodbijani sklep upošteva stališče večinske sodne prakse, po katerem je pravica dediča do nujnega deleža verjetnejša od zahteve za vračunanja daril.
Dedna odpravljenost je sicer pravni, ne pa tudi zakonski pojem. V zakonskem izrazju pomeni, da vrednost daril presega vrednost nujnega deleža, ki bi šel dediču (46. člen ZD).
dodatni sklep o dedovanju - dedni delež - vstopna pravica - računanje dednih deležev - polbrat - polsestra - pozneje najdeno premoženje
Računanje dednih deležev na podlagi vstopne pravice potomcev polbrata in polsestre zapustnice. Polsestra po očetu in polbrat po materi dedujeta vsak 1/4, skupaj torej drugo polovico zapuščine, ker vsak od njiju vstopi na mesto po enem od staršev zapustnice. Njuno četrtino dedujejo njuni potomci.
oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - podatki o premoženju - različni podatki - bistvena kršitev določb postopka
Ker so v sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodnih taks, različni podatki o domnevnem podjetju tožnika in ker ni ugotovitev o tem, koliko znaša njegov mesečni dohodek, sklepa ni mogoče preizkusiti.
Potrjena začasna situacija ima povsem samostojni pravni temelj za nastanek plačilne obveznosti, končni obračun pa ima po stališču sodne prakse celo pravno naravo zunaj sodne poravnave.
univerzalno pravno nasledstvo - pogodba o trgovskem zastopanju – pogodba o posredovanju – opravljeno posredovanje – pravica do provizije – zavrnitev zahtevka
Sodišče prve stopnje bi moralo ugotoviti, ali je tožena stranka dolžna plačati provizijo tožeči stranki, kljub temu, da tožeča stranka ni univerzalna naslednica stranke, ki je s toženo stranko sklenila pogodbo o posredovanju.
nagib – pravna podlaga – pozneje odpadla pravna podlaga posla – darilna pogodba – razveza zakonske zveze
Odpadla pravna podlaga posla ima za posledico prenehanje veljavnosti darilne pogodbe in nastanek terjatve za vrnitev danega ali nadomestitev vrednosti danega.
Toženec s tožnico ni sklenil sporazuma o krajevni pristojnosti, saj ni bil stranka pogodbe o leasingu niti njen podpisnik. Podpisal je zgolj poroštveno izjavo, ki pa sporazuma o krajevni pristojnosti ne vsebuje, niti se zaveza poroka, da bo kot porok in plačnik poravnal obveznost leasingojemalke, če ta tega ne bi storila, ne razteza tudi na sporazum o krajevni pristojnosti.
Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 42, 43, 43/2, 43/2-1. ZGD-1 člen 481, 481/1, 481/3, 482, 483, 515, 515/2. ZZZDR člen 51, 51/2, 58. ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-7, 9, 11, 34, 34/1, 34/1-4. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 17/2-2.
prenos poslovnega deleža - prenos poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo – delitev skupnega premoženja zakoncev – spoštovanje družbene pogodbe – vpis v sodni register
Predlagateljica ni že na podlagi dogovora med zakoncema uresničila pravice in obveznosti iz poslovnega deleža. Ob stiku dveh pravnih področij, to je obveznega urejanja medsebojnih razmerij zakoncev po ZZZDR in družbenikov v družbi z omejeno odgovornostjo, je za pravilno materialno pravno presojo treba uporabiti tudi materialno pravne določbe ZGD-1. Za pravno veljavno pridobitev poslovnega deleža v družbi torej ne zadošča le presoja pravnih razmerij med zakoncema, ampak je treba opraviti tudi materialnopravno presojo pravilnosti prenosa poslovnega deleža v skladu z določbami ZGD-1.
Primer pridobitve poslovnega deleža z razdelitvijo skupnega premoženja zakoncev v ZGD-1, ni urejen. Položaj zakoncev ob delitvi skupnega premoženja je lahko primerljiv s položajem dediča pri dedovanju poslovnega deleža. Zato je sodna poravnava, sklenjena pred sodnikom, zadostna podlaga za spremembo družbenika v družbi in ni potrebna posebna pogodba (v obliki notarskega zapisa) o prenosu poslovnega deleža v subjektu vpisa.
ZGD-1 člen 398. ZSReg člen 5, 5/, 5/1-4, 9, 9/1, 17, 17/1.
vpis pravnomočne sodbe o ugotovitvi ničnosti ali razveljavitvi skupščinskega sklepa – uradna dolžnost – začetek postopka po uradni dolžnosti – status udeleženca – pravni interes za pritožbo - vpis po uradni dolžnosti
Če je bil določen podatek vpisan v sodni register na podlagi sklepa skupščine, ki je bil s pravnomočno sodbo razveljavljen ali je bila ugotovljena ničnost skupščinskega sklepa, pa registrsko sodišče nima v določbi ZGD-1 zakonske podlage, da po uradni dolžnosti vzpostavi prejšnje stanje vpisov posameznih podatkov, kot so bili vpisani pred vpisom spremembe na podlagi razveljavljenega ali ničnega sklepa skupščine.
začasna nezmožnost za delo delavca – ugotovitvena odločba – nadomestilo plače – trajna nezmožnost za delo zavarovanca – priznanje statusa invalidnosti II. kategorije - pravica do poklicne rehabilitacije – dokončnost upravne odločbe – refundacija nadomestila plače
Z dnem dokončnosti odločbe o priznanju pravice do poklicne rehabilitacije je obveznost izplačevanja nadomestila prešla na ZPIZ, delavec pa od tega dne dalje tudi ni bil (več) upravičen do nadomestila plače zaradi zadržanosti z dela, in sicer ne glede na dejstvo, da je imenovani zdravnik tožene stranke za celotno vtoževano obdobje izdajal odločbe o začasni nezmožnosti za delo. Z dokončnostjo odločbe ZPIZ-a je pridobil pravico na podlagi invalidskega zavarovanja, medtem ko je pravna podlaga za izplačevanje nadomestila po predpisih o zdravstvenem zavarovanju odpadla. Z istim dnem je bil torej delodajalec razbremenjen plačila nadomestila plače.
Tožnica je svojo pravico do razdrtja pogodbe o štipendiranju in do zahteve po vračilu revalorizirane vrednosti s strani toženca prejete štipendije jasno utemeljevala z njegovim krivdnim nedokončanjem študijskih obveznosti (v skladu s pogodbenim dogovorom). Iz 7. in 8. člena pogodbe o štipendiranju namreč jasno izhaja, da morajo biti za uveljavljanje teh pravic na štipendistovi strani podani krivdni (neopravičeni) razlogi. Na drugi strani je toženec temu obrazloženo ugovarjal s sklicevanjem na razloge na strani institucije (tuje fakultete) oziroma na uporabo tožničinih splošnih pogojev poslovanja (na podlagi katerih je bila sklenjena pogodba o štipendiranju). Do teh za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka ključnih navedb obeh strank se sodišče prve stopnje sploh ni opredelilo.
Vpis v meničnem pooblastilu je (kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje) jasen. Omejitev ni podana ne z vsebinskega in ne s časovnega vidika. Toženec namreč z njim meničnega jamstva ni omejil na svoje obstoječe obveznosti (oziroma jamstva za obveznosti družbe X) do tožnice, ampak ga „omogočil“ tudi za tiste (tista), ki v trenutku zapisa sploh še niso obstajale (obstajala). Obsega tega jamstva pa prav v ničemer ne zmanjšuje dejstvo, da je tožnici za izpolnitev obveznosti družbe X iz pogodb, ki so bile med slednjo in omenjeno družbo sklenjene kasneje, izdal nove (bianco) menice oziroma se zanje zavezal kot porok (da je torej dal nova jamstva/zavarovanja).
Zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo o toženčevem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo že pravnomočno odločeno, zaradi česar odločanje o ponovnem predlogu ni dopustno, povsem drži.
Sodišča o predlogih strank za oprostitev plačila sodnih taks odločajo na podlagi trditev, ki jih te v predlogih podajo. Zato je bil dolžan toženec v svojem predlogu podati vse v tem oziru relevantne trditve (oziroma opozoriti na takšne okoliščine).
izvršba na nepremičnine - sklep o izročitvi nepremičnine - prehodne določbe - novela ZIZ-J
Določba 2. odstavka 192. člena ZIZ je bila z ZIZ-J dopolnjena tako, da sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu odloči tudi, kdaj je dolžnik dolžan izprazniti poslovni prostor, in ne le, kdaj se je dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja, kot je bilo to predpisano pred novelo zakona. Vendar pa se dopolnjena (oziroma spremenjena) določba 192. člena ZIZ na podlagi 3. odstavka 82. člena ZIZ-J uporablja le za tiste postopke izvršbe na nepremičnine, v katerih do uveljavitve ZIZ-J (30. 7. 2014) še ni bila izdana odredba o prodaji. Če pa je bila odredba že izdana, se postopek dokonča po določbah do sedaj veljavnega zakona.
služnost – pridobitev služnostne pravice s priposestvovanjem
Sodišče prve stopnje se je po izvedenem dokaznem postopku lahko povsem zanesljivo prepričalo o obstoju vseh relevantnih dejstev, ki tvorijo podlago za pridobitev služnostne pravice s priposestvovanjem. Obenem je ugotovilo, da v obravnavanem primeru ni nobene tehtne okoliščine, ki bi dopuščala ukinitev ali utesnitev sporne služnosti.
OZ člen 174, 179, 182. ZPP člen 2, 2/1, 8, 156, 158, 216, 226, 226/2.
prometna nezgoda - prometna nesreča - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - višina odškodnine - zelo hudi primeri - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - renta - tuja pomoč - pomoč družinskih članov - prevozni stroški povezani z zdravljenjem - kilometrina - stroški fizioterapije - rehabilitacija v zdravilišču - stroški postopka - delni umik tožbe
Za celotno nepremoženjsko škodo je sodišče tožnici namenilo 86,5 povprečnih neto plač v Republiki Sloveniji. Tožničine poškodbe spadajo v V. skupino po Fisherjevi klasifikaciji (zelo hudi primeri).
Vprašanje višine urne postavke za tujo pomoč, kadar jo oškodovancu nudijo družinski člani, je dejanske narave. Ugotavljati jo je treba v vsakem primeru posebej. Po veljavni sodni praksi je dopustna uporaba pooblastila iz 216. člena ZPP o prostem preudarku, ki ga je v obravnavanem primeru upoštevaje ugotovljene konkretne okoliščine primera pravilno uporabilo tudi sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče njegovo dokazno oceno in presojo, da je primerna višina 5,00 EUR za uro pomoči, sprejema kot pravilno.
Oškodovanec je upravičen do povračila potrebnih stroškov zdravljenja in tistih, ki so v zvezi z zdravljenjem, upoštevaje vse njegove okoliščine. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da so bili glede na okoliščine pri tožnici, ko je bilo medicinsko indicirano in priporočeno izvajanje celovite rehabilitacije v zdravilišču (in ne zgolj v zdravstveni ustanovi, kakršna je v njenem domačem kraju), potrebni in povezani z zdravljenjem.
Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo, da mesečni dohodek dediča ne presega dvakratnega osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (minimalni dohodek).
OZ člen 255, 256, 256/1, 256/2, 257, 257/1. ZS člen 109.
odplačni pravni posel - odplačni pravni posel med sorodniki – enoletni rok za vložitev tožbe – sodna praksa
Za izpodbijanje odplačnih poslov, sklenjenih med sorodniki, velja v skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije enoletni rok za vložitev tožbe.