KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023198
KZ člen 33, 33/1, 234a, 234a/1. ZKP člen 248, 373, 373/1, 379, 387. ZOPOKD člen 4, 4/1, 4/1-3, 25, 25/1, 25/1-7.
poslovna goljufija – trajnejša nelikvidnost – izvedenstvo – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – odgovornost pravnih oseb – privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
Sodišče praviloma ne more ustrezno oceniti finančnega stanja gospodarske družbe, saj samo s takšnim znanjem ne razpolaga. Da bi lahko na tej okoliščini utemeljevalo preslepitveni namen storilca, mora angažirati izvedenca ekonomsko finančne stroke.
pogodba o naročilu – trditvena in dokazna podlaga – dejansko stanje – dokazovanje
Tožnik spregleda, da bi moral dejstva, s katerimi utemeljuje svoj zahtevek, s potrebno stopnjo zanesljivosti (prepričljivosti) dokazati on sam, kajti temu nasprotne ugotovitve sodišča prve stopnje imajo vso potrebno dokazno oporo v izvedenih dokazih, in to tako listinskih dokazih kot tudi izpovedbah prič.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Ker je izvedenec ugotovil, da so pri tožnici težave zaradi nezgode izzvenele v štirih mesecih, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za prisojo odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (ki mora biti trajno), ampak začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti po nesreči in s tem povezane duševne bolečine ustrezno ovrednotilo v okviru prisojene odškodnine za telesne bolečine in strah.
Toženec s tožnico ni sklenil sporazuma o krajevni pristojnosti, saj ni bil stranka pogodbe o leasingu niti njen podpisnik. Podpisal je zgolj poroštveno izjavo, ki pa sporazuma o krajevni pristojnosti ne vsebuje, niti se zaveza poroka, da bo kot porok in plačnik poravnal obveznost leasingojemalke, če ta tega ne bi storila, ne razteza tudi na sporazum o krajevni pristojnosti.
zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti od izvršilnih stroškov – dejstvo – dokaz – prvi narok za glavno obravnavo – eventualna maksima
Pritožbi je pritrditi v navedbah o zmotni uporabi materialnega prava pri odločitvi o pričetku teka zamudnih obresti od izvršilnih stroškov, ker so te prisojene od naslednjega dne od izdaje sklepa o izvršbi dalje, čeprav so v predlogu za izvršbo zahtevane, in tako tudi odmerjene v sklepu o izvršbi, od devetega dne od vročitve sklepa o izvršbi dalje, kar je tudi materialnopravno pravilno.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0076154
OZ člen 167, 168, 179, 335, 335/2, 336, 336/1, 337, 352, 353, 353/1, 353/2. ZPP člen 214, 214/2. KZ člen 325, 325/1, 329, 329/1.
izgubljeni dobiček – renta – delno izgubljena delovna sposobnost – zastaranje – škoda povzročena s kaznivim dejanjem – neprerekana dejstva
Ker tožnica z delom v okviru preostale delovne zmožnosti (zaenkrat) ni zmožna pridobivala zaslužka, je kljub delno ohranjeni delovni zmožnosti upravičena do popolne odškodnine, torej do razlike med tem, kar bi zaslužila z delom, ki ga je opravljala pred poškodbo in invalidsko pokojnino, ki jo prejema.
USTAVNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057307
URS člen 34, 35, 39. OZ člen 179.
pravica do dobrega imena in časti – svoboda izražanja – mnenje – vrednostna sodba – dejanska podlaga – kolizija med svobodo izražanja ter pravico do dobrega imena in časti – kritika - kritična vrednostna sodba – odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda
Ni sporno, da je avtorica doktorica znanosti in mednarodno priznana strokovnjakinja za zgodovino. Vendar pa je tožnica v knjigi obravnavala aktualne politične povojne dogodke, o katerih še vedno poteka širša družbena razprava, zato mora sprejeti tudi kritiko svojega dela od okolja, ki je lahko nasprotna njenim lastnim predstavam, zlasti še v konkretnem primeru, ko je mnenje podal novinar, ki je tudi sam doktor znanosti iz področja religiologije in mu je ozadje zgodovinskih dogodkov v katoliškem krogu po II. svetovni vojni dobro poznano, česar tožeča stranka ni zanikala. V nasprotnem primeru bi vsaka negativna kritika strokovnih monografij, izdanih s strani mednarodno priznanih doktorjev znanosti, lahko utemeljevala odškodninsko odgovornost, s tem pa bi se območje svobode izražanja pretirano zoževalo in zapiralo možnost javne kritike njihovih del.
Obveznost insolventnega dolžnika za plačilo stroškov se lahko nanaša le na tiste obveznosti, ki jih je insolventni dolžnik povzročil po začetku postopka zaradi insolventnosti, oziroma je znotraj teka postopka lahko vplival na nastanek takšnih obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0070320
OZ člen 1046, 1046/3. ZFPPIPP člen 14.
asignacijska pogodba - insolventnost - domneva insolventnosti - vedenje za insolventnost - začetek stečajnega postopka - preklic nakazila
Ugotovitve sodbe o nakazovalčevi plačilni nesposobnosti in blokadi računov zaradi neporavnanih obveznosti ne dajejo podlage za sklep o obstoju trajnejše nelikvidnosti ali dolgoročne plačilne nesposobnosti in posledično tudi ne za zaključek, da je bil ob sklenitvi asignacijske pogodbe toženec insolventen.
pritožba – pravni interes za pritožbo – vpis spremembe že opravljen
Ker je bila sprememba, katere vpis je predlagatelj predlagal v tem postopku, v sodni register že vpisana, predlagatelj nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim je bil predlog za vpis teh sprememb zavrnjen, saj je bil cilj, ki ga je z njo zasledoval, že dosežen.
Posest se kot dejanska oblast nad stvarjo lahko izvaja na različne načine. S tem, ko je toženka dve leti po odselitvi še vedno razpolagala s ključi hiše, imela v njej svoje stvari in se tam občasno zadrževala, je na izvrševala soposest.
Toženka je [...] z menjavo ključavnic sicer res reagirala na predhodno menjavo le-teh s strani tožnika, vendar je s tem, ko je sama namestila nove, ustreznih ključev pa mu ob tem ni izročila (izrecna /pravočasna!/ trditev o tem kot ključna namreč umanjka), tožnika kot (so)posestnika iz posesti izključila, kar je prekoračitev dovoljene samopomoči.
DRUŽINSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076209
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok člen 10, 12, 13, 20.
ugrabitev otroka – mednarodni protipraven odvzem otroka – postopek po Haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok aktivna legitimacija – vrnitev otroka – enoletni rok – procesne predpostavke
Pred potekom enoletnega roka sme sodišče zavrniti vrnitev otroka le, če obstaja resna nevarnost, da bi bil otrok zaradi vrnitve izpostavljen telesnemu nasilju ali duševni travmi ali bi bil kako drugače pripeljan v neugoden položaj. Šlo naj bi za izjemne okoliščine, bodisi vojne razmere, lakoto ali bolezni v državi, v katero je treba otroka vrniti, ali kadar bi bil otrok deležen resnega zlorabljanja ali zanemarjanja.
Pri odločanju po Haaški konvenciji gre za začasen ukrep, katerega cilj je odprava posledic protipravnega ravnanja in čimprejšnja vrnitev otroka v državo njegovega običajnega prebivališča, kjer se tudi meritorno rešujejo spori glede starševske odgovornosti.
Dejstvo, da centralni izvršilni organ v Republiki Sloveniji ni izvedel nobenih ukrepov za zagotovitev prostovoljne vrnitve otroka, kar mu sicer nalaga 10. člen Haaške konvencije, in da oče ni začel sodnih postopkov za zaupanje otroka v varstvo in vzgojo, na odločitev ne more vplivati, saj teh dveh pogojev konvencija ne postavlja kot procesni predpostavki.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL0076198
ZVPot člen 22, 22/2. ZZDej člen 47.
spor majhne vrednosti – splošni pogoji poslovanja – sklenitev pogodbe – podpis pristopne izjave – ogled splošnih pogojev na spletu – posebna pogodba o delu – trženje zdravstvenih storitev – pogodba potrošniškega prava
Ker tožeča stranka ni dokazala, da bi bila tožena stranka seznanjena s celotnimi poslovnimi pogoji, ne morejo na odločitev vplivati trditve oziroma navedbe tožeče stranke o tem, kaj določajo pogoji v točkah 26 in 29. Stranki nista sklenili takšne pogodbe, kot jo zatrjuje tožeča stranka.
Tožnik kot prodajalec je pridobil pravico zahtevati plačilo kupnine z izročitvijo prodane nepremičnine kupcu, odložena je le izpolnitev njegove terjatve glede tistega dela kupnine, ki ga je kupec zadržal na podlagi drugega odstavka 15. člena ZVKSES, in sicer dokler ni dokončno ugotovljena višina stroškov, potrebnih za odpravo napak, oziroma dokler se pogodbeni stranki ne dogovorita za višino znižanja kupnine zaradi neodpravljenih napak.
Prvostopno sodišče je storilki v sklepu EPVD 249/2013, z dne 28. 2. 2014, med drugim naložilo, da v času preizkusne dobe desetih mesecev ne sme storiti hujšega prekrška, to je prekrška, ki je po določbi drugega odstavka 23. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) opredeljen kot hujši prekršek (prekršek, za katerega je storilcu izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila). Ker je storilka v času teka preizkusne dobe dne 8. 10. 2014 takšen prekršek storila, kar je bilo ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom Policijske postaje Ptuj, z dne 8. 10. 2014, je prvostopno sodišče storilki z izpodbijanim sklepom utemeljeno preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
odgovor na tožbo – identičnost vlog – pravica do sodnega varstva – različna izvoda odgovora na tožbo – zavrženje vloge – zamudna sodba
Ni dvoma, da je toženec odgovor na tožbo vložil v enem izvodu, dopolnil pa ga je tako, da je predložil le dodaten izvod prve strani. Iz odločbe prvostopenjskega sodišča ne izhaja, da bi se sodišče posebej ukvarjalo z vprašanjem, ali že ta, prva stran predstavlja odgovor na tožbo, temveč je očitno štelo, da vlogi nista identični in da je dopolnitev neustrezna, zavrženje vloge pa zakonsko predvidena posledica. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da prva stran toženčevega odgovora na tožbo (ki jo je sodišče prejelo v dveh izvodih) vsebuje jasno nasprotovanje tožbenemu zahtevku, zato sodi, da se mora v taki procesni situaciji zakonska zahteva iz prvega odstavka 106. člena ZPP, ki terja, da se morajo vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, izročiti sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče, podrediti toženčevi ustavnopravni pravici do sodnega varstva in je treba šteti, da je toženec ravnal v skladu s 108. členom in vlogo pravilno dopolnil, če dopolnjeni del vloge sam po sebi predstavlja odgovor na tožbo.