postopek v sporu majhne vrednosti – vabilo na narok – opozorilo – prekluzija – posebnosti v postopku v sporih majhne vrednosti – neučinkovito opozorilo – nepravočasno opozorilo - umik tožbe - redni postopek
Kasneje dano opozorilo sodišča na posebnosti postopka v sporu majhne vrednosti ne more doseči svojega namena, če stranke nanje niso bile pravočasno opozorjene. Pouk glede posledic izostanka iz 455. člena ZPP in omejitve pritožbenih razlogov je nedvomno pravočasen, medtem ko glede prekluzije pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov tega ni mogoče (vedno) trditi.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0075792
ZIZ člen 29b, 29b/3. ZST-1 člen 11, 12.
ugovor zoper sklep o izvršbi – sodna taksa kot procesna predpostavka – domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi – pogoji za nastop domneve umika ugovora – predlog za obročno plačilo sodne takse – sklep o dopustitvi obročnega plačila sodne takse
Če je sodišče ugodilo predlogu dolžnika za obročno plačilo sodne takse za postopek o ugovoru in mu dovolilo plačilo naložene sodne takse v več obrokih, nista kumulativno izpolnjena oba pogoja iz 3. odstavka 29.b člena ZIZ za domnevo umika ugovora, saj so podani pogoji za odlog plačila sodnih taks, zaradi česar ni mogoče šteti, da je ugovor umaknjen. Skladno z ustaljeno sodno prakso velja, da plačilo sodne takse ni procesna predpostavka v primeru dopuščenega obročnega plačila sodne takse oziroma drugače, plačilo posameznega obroka sodne takse ni več procesna predpostavka za obravnavanje vloge.
Prvostopno sodišče je storilki v sklepu EPVD 249/2013, z dne 28. 2. 2014, med drugim naložilo, da v času preizkusne dobe desetih mesecev ne sme storiti hujšega prekrška, to je prekrška, ki je po določbi drugega odstavka 23. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) opredeljen kot hujši prekršek (prekršek, za katerega je storilcu izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila). Ker je storilka v času teka preizkusne dobe dne 8. 10. 2014 takšen prekršek storila, kar je bilo ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom Policijske postaje Ptuj, z dne 8. 10. 2014, je prvostopno sodišče storilki z izpodbijanim sklepom utemeljeno preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Določilo 8. člena posredniške pogodbe je nesorazmerno strogo do druge stranke. Gre za vnaprej tipizirano določbo, ki jo je v pogodbo vnesla tožeča stranka, nanjo pa toženec ni mogel vplivati. Gre torej za splošni pogoj pogodbe, njegovo uporabo pa sodišče lahko zavrne skladno z 2. odstavkom 143. člena ZOR med drugim tudi, če je to nepravično oziroma pretirano strogo. Določilo 8. člena ureja pogodbeno dogovorjeno odškodnino za primer kršitve pogodbe, ta pa je po določilu 1. odstavka 266. člena ZOR lahko dogovorjena le v takšni višini, ki bi jo nasprotna stranka morala pričakovati ob sklenitvi pogodbe kot nujno posledico kršitve pogodbe in torej določeni znesek odškodnine ne sme biti v očitnem nesorazmerju s škodo (3. odstavek 265. člena ZOR). Zato je v pogodbi dogovorjena odškodnina v višini za 100 % povečane provizije, do katere bi bila stranka upravičena, če bi pogodbo v celoti izpolnila, nedvomno pretirano visoka in je uporabo takšnega določila sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.
Osmega člena pogodbe ni mogoče razlagati kot pogodbene kazni, saj je bila toženčeva obveznost kot naročnika iz 6. člena pogodbe plačilo posredniške provizije, torej denarna obveznost, za kršitev slednje pa pogodbena kazen ne more biti dogovorjena (3. odstavek 270. člena ZOR).
poplačilo upnikov v izvršbi za nepremičnine - prednostno poplačilo terjatve - odškodnina zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Ustavno sodišče je z omenjeno odločbo razveljavilo točko 3 prvega odstavka 197. člena ZIZ, kolikor je urejala poplačilo tudi za terjatve iz naslova zakonitih preživnin, ki so zapadle v obdobju pred enim letom pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Glede na to, da so terjatve iz naslova zakonite preživnine napisane na prvem mestu v 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ, nato pa so vrinjene terjatve iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti in terjatve iz naslova odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, terjatve delavcev iz delovnega razmerja z dolžnikom, ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, ter je šele na koncu te točke zapis “zapadlih za zadnje leto”, je ustavnoskladna razlaga te določbe taka, da se zapis “zapadlih za zadnje leto” ne nanaša zgolj na zakonite preživnine, s katerimi se je izrecno ukvarjalo Ustavno sodišče, temveč tudi na vse vrinjene terjatve, med katerimi je terjatev tretjega upnika.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023198
KZ člen 33, 33/1, 234a, 234a/1. ZKP člen 248, 373, 373/1, 379, 387. ZOPOKD člen 4, 4/1, 4/1-3, 25, 25/1, 25/1-7.
poslovna goljufija – trajnejša nelikvidnost – izvedenstvo – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – odgovornost pravnih oseb – privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
Sodišče praviloma ne more ustrezno oceniti finančnega stanja gospodarske družbe, saj samo s takšnim znanjem ne razpolaga. Da bi lahko na tej okoliščini utemeljevalo preslepitveni namen storilca, mora angažirati izvedenca ekonomsko finančne stroke.
Čeprav pritožbeno sodišče pritrjuje stališču in razlogom sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru, glede na fazo v kateri je postopek, dopustitev spremembe ni smotrna, saj bi se postopek preveč zavlekel, pa opozarja predvsem na to, da takšna sprememba, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera, tudi sicer ni dopustna. Vsebinsko namreč ne gre za objektivno, ampak de facto za subjektivno spremembo tožbe. Ta pa ob upoštevanju pravila iz 191. člena ZPP, ki določa, kdaj lahko več oseb skupaj toži oziroma pod kakšnimi pogoji se tožniku lahko pridruži nov tožnik, ne bi bila dopustna.
pogodba o naročilu – trditvena in dokazna podlaga – dejansko stanje – dokazovanje
Tožnik spregleda, da bi moral dejstva, s katerimi utemeljuje svoj zahtevek, s potrebno stopnjo zanesljivosti (prepričljivosti) dokazati on sam, kajti temu nasprotne ugotovitve sodišča prve stopnje imajo vso potrebno dokazno oporo v izvedenih dokazih, in to tako listinskih dokazih kot tudi izpovedbah prič.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083496
OZ člen 3, 569, 619.
posojilna pogodba - izpolnitev pogodbe - trditveno in dokazno breme - dokazovanje - ugovor pasivne legitimacije - pogodba o delu - podjemna pogodba
Pravdni stranki sta se s posojilno pogodbo z dne 24.10.2011 dogovorili o novi ureditvi njunega (posojilnega) razmerja iz leta 2008, vse v okviru svobodnega urejanja obligacijskih razmerij. Tožencu dne 24.10.2011 torej denar ni bil izročen, kar pa ne pomeni, da ne gre za posojilno pogodbo.
Tožnik je dokazal, da je bila posojilna pogodba sklenjena, z njo in s potrdilom pa tudi, da je svojo obveznost iz te posojilne pogodbe izpolnil – tožencu že v letu 2008 denar izročil. Na toženca se je zato prevalilo procesno breme, da z nasprotnimi dokazi ovrže dokazni uspeh tožnika.
začasna nezmožnost za delo delavca – ugotovitvena odločba – nadomestilo plače – trajna nezmožnost za delo zavarovanca – priznanje statusa invalidnosti II. kategorije - pravica do poklicne rehabilitacije – dokončnost upravne odločbe – refundacija nadomestila plače
Z dnem dokončnosti odločbe o priznanju pravice do poklicne rehabilitacije je obveznost izplačevanja nadomestila prešla na ZPIZ, delavec pa od tega dne dalje tudi ni bil (več) upravičen do nadomestila plače zaradi zadržanosti z dela, in sicer ne glede na dejstvo, da je imenovani zdravnik tožene stranke za celotno vtoževano obdobje izdajal odločbe o začasni nezmožnosti za delo. Z dokončnostjo odločbe ZPIZ-a je pridobil pravico na podlagi invalidskega zavarovanja, medtem ko je pravna podlaga za izplačevanje nadomestila po predpisih o zdravstvenem zavarovanju odpadla. Z istim dnem je bil torej delodajalec razbremenjen plačila nadomestila plače.
Tožnica je svojo pravico do razdrtja pogodbe o štipendiranju in do zahteve po vračilu revalorizirane vrednosti s strani toženca prejete štipendije jasno utemeljevala z njegovim krivdnim nedokončanjem študijskih obveznosti (v skladu s pogodbenim dogovorom). Iz 7. in 8. člena pogodbe o štipendiranju namreč jasno izhaja, da morajo biti za uveljavljanje teh pravic na štipendistovi strani podani krivdni (neopravičeni) razlogi. Na drugi strani je toženec temu obrazloženo ugovarjal s sklicevanjem na razloge na strani institucije (tuje fakultete) oziroma na uporabo tožničinih splošnih pogojev poslovanja (na podlagi katerih je bila sklenjena pogodba o štipendiranju). Do teh za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka ključnih navedb obeh strank se sodišče prve stopnje sploh ni opredelilo.
Vpis v meničnem pooblastilu je (kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje) jasen. Omejitev ni podana ne z vsebinskega in ne s časovnega vidika. Toženec namreč z njim meničnega jamstva ni omejil na svoje obstoječe obveznosti (oziroma jamstva za obveznosti družbe X) do tožnice, ampak ga „omogočil“ tudi za tiste (tista), ki v trenutku zapisa sploh še niso obstajale (obstajala). Obsega tega jamstva pa prav v ničemer ne zmanjšuje dejstvo, da je tožnici za izpolnitev obveznosti družbe X iz pogodb, ki so bile med slednjo in omenjeno družbo sklenjene kasneje, izdal nove (bianco) menice oziroma se zanje zavezal kot porok (da je torej dal nova jamstva/zavarovanja).
Zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo o toženčevem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo že pravnomočno odločeno, zaradi česar odločanje o ponovnem predlogu ni dopustno, povsem drži.
Sodišča o predlogih strank za oprostitev plačila sodnih taks odločajo na podlagi trditev, ki jih te v predlogih podajo. Zato je bil dolžan toženec v svojem predlogu podati vse v tem oziru relevantne trditve (oziroma opozoriti na takšne okoliščine).
medicinska napaka – ravnanje medicinske sestre – odvzem krvi – poškodba živčnih struktur na levi roki – protipravnost – vzročna zveza – dokazno breme
Tožnica sama zatrjuje, da je škoda, zaradi katere vtožuje odškodnino za pretrpljene telesne in duševne bolečine ter strah, posledica poškodbe živčnih struktur na njeni levi roki, tega pa kot ugotavlja sodišče prve stopnje, ni uspela s potrebno stopnjo prepričljivosti izkazati in tega (v bistvu) tudi s pritožbo ne izpodbija. Ugotovitev navedenega s strani sodišča prve stopnje pa je dokazno podprta z izvidom in mnenjem izvedenca v tej zadevi, česar pritožba prav tako ne graja. To pa je v obravnavani zadevi odločilno.
smrt zakonitega zastopnika družbe – smrt lastnika poslovnega deleža – poslovna sposobnost družbe – upravičenje za zastopanja družbe – sklepanje pravnih poslov – upravitelj zapuščine – sklepčnost zahtevka – zavrnitev dokaza
Dediči zakonitega zastopnika družbe, kljub temu, da so podedovali njegov poslovni delež v tej družbi, ne morejo sklepati pravnih poslov v imenu in za račun družbe, ker z dedovanjem niso postali zakoniti zastopniki družbe. Tudi upravitelj zapuščine ni zakoniti zastopnik družbe.
Tožnik kot prodajalec je pridobil pravico zahtevati plačilo kupnine z izročitvijo prodane nepremičnine kupcu, odložena je le izpolnitev njegove terjatve glede tistega dela kupnine, ki ga je kupec zadržal na podlagi drugega odstavka 15. člena ZVKSES, in sicer dokler ni dokončno ugotovljena višina stroškov, potrebnih za odpravo napak, oziroma dokler se pogodbeni stranki ne dogovorita za višino znižanja kupnine zaradi neodpravljenih napak.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0070320
OZ člen 1046, 1046/3. ZFPPIPP člen 14.
asignacijska pogodba - insolventnost - domneva insolventnosti - vedenje za insolventnost - začetek stečajnega postopka - preklic nakazila
Ugotovitve sodbe o nakazovalčevi plačilni nesposobnosti in blokadi računov zaradi neporavnanih obveznosti ne dajejo podlage za sklep o obstoju trajnejše nelikvidnosti ali dolgoročne plačilne nesposobnosti in posledično tudi ne za zaključek, da je bil ob sklenitvi asignacijske pogodbe toženec insolventen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - zagovor - rok za podajo odpovedi
Tožnik je spornega dne v času dela v proizvodnji hali tožene stranke vrgel proti sodelavcu kovinsko koleno s ciklosa silosa pralne linije ter ga telesno poškodoval (zlomil mu je 8. in 9. rebro). Tožnikova kršitev ima vse znake kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe iz prvega odstavka 122. člena KZ-1, zato je obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 37, 37/2. ZPP člen 274, 288. OZ člen 352.
zavrženje tožbe - konkurenčna prepoved - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - odškodnina - odpovedni rok
Tožeča stranka je že pred smrtjo prejšnjega direktorja, najkasneje pa 31. 1. 2011, vedela za opravljanje dela in vse posle, ki sta jih toženca sklenila v okviru opravljanja samostojne dejavnosti. Navedeno pomeni, da sta tožbi z zahtevkoma za povrnitev škode zaradi kršitve konkurenčne prepovedi, ki ju je tožeča stranka vložila dne 17. 5. 2011, vloženi po izteku trimesečnega subjektivnega roka iz drugega odstavka 37. člena ZDR, zato je sodišče prve stopnje na podlagi 274. člena oziroma 288. člena ZPP tožbi z opisanima zahtevkoma pravilno zavrglo.
Utemeljena pa je pritožba v delu, ki se nanaša na pravočasnost odškodninskih zahtevkov zoper toženca zaradi nespoštovanja odpovednega roka. Podlaga za uveljavljanje teh zahtevkov je v 182. členu ZDR, vezana pa sta na subjektivni 3-letni in objektivni 5-letni zastaralni rok iz 352. člena OZ. Zato sta dne 4. 2. 2014 vloženi tožbi z zahtevkoma za povrnitev škode pravočasni.