pogodba o naročilu – trditvena in dokazna podlaga – dejansko stanje – dokazovanje
Tožnik spregleda, da bi moral dejstva, s katerimi utemeljuje svoj zahtevek, s potrebno stopnjo zanesljivosti (prepričljivosti) dokazati on sam, kajti temu nasprotne ugotovitve sodišča prve stopnje imajo vso potrebno dokazno oporo v izvedenih dokazih, in to tako listinskih dokazih kot tudi izpovedbah prič.
OZ člen 255, 256, 256/1, 256/2, 257, 257/1. ZS člen 109.
odplačni pravni posel - odplačni pravni posel med sorodniki – enoletni rok za vložitev tožbe – sodna praksa
Za izpodbijanje odplačnih poslov, sklenjenih med sorodniki, velja v skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije enoletni rok za vložitev tožbe.
Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo, da mesečni dohodek dediča ne presega dvakratnega osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (minimalni dohodek).
Določilo 8. člena posredniške pogodbe je nesorazmerno strogo do druge stranke. Gre za vnaprej tipizirano določbo, ki jo je v pogodbo vnesla tožeča stranka, nanjo pa toženec ni mogel vplivati. Gre torej za splošni pogoj pogodbe, njegovo uporabo pa sodišče lahko zavrne skladno z 2. odstavkom 143. člena ZOR med drugim tudi, če je to nepravično oziroma pretirano strogo. Določilo 8. člena ureja pogodbeno dogovorjeno odškodnino za primer kršitve pogodbe, ta pa je po določilu 1. odstavka 266. člena ZOR lahko dogovorjena le v takšni višini, ki bi jo nasprotna stranka morala pričakovati ob sklenitvi pogodbe kot nujno posledico kršitve pogodbe in torej določeni znesek odškodnine ne sme biti v očitnem nesorazmerju s škodo (3. odstavek 265. člena ZOR). Zato je v pogodbi dogovorjena odškodnina v višini za 100 % povečane provizije, do katere bi bila stranka upravičena, če bi pogodbo v celoti izpolnila, nedvomno pretirano visoka in je uporabo takšnega določila sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.
Osmega člena pogodbe ni mogoče razlagati kot pogodbene kazni, saj je bila toženčeva obveznost kot naročnika iz 6. člena pogodbe plačilo posredniške provizije, torej denarna obveznost, za kršitev slednje pa pogodbena kazen ne more biti dogovorjena (3. odstavek 270. člena ZOR).
ZDR člen 109. Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti Slovenije člen 18. ZDoh-2 člen 44, 44/1, 44/1-9. URS člen 14, 14/2.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - davki
ZDoh-2 v deveti točki prvega odstavka 44. člena določa, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa ZDR, v višini odpravnine, kot je določena zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi ZDR, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Zato od tožničine odpravnine glede na njeno višino, ni bilo potrebno plačati dohodnine.
Sodišče prve stopnje je pri izračunu višine odpravnine pravilno izhajalo iz osnove, obračunane za polni delovni čas (tožnica je bila ob podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidka II. kategorije, ki je delala krajši delovni čas). Ustavno sodišče RS je sprejelo stališče, da odpravnina pomeni odmeno za dotedanje delo pri delodajalcu, odpuščenemu delavcu v določeni meri zagotavlja tudi socialno varnost ob prehodu v brezposelnost, tako da jo je smiselno potrebno vezati na dohodke, katerih višina bo čimbolj sorazmerna z višino dohodkov v kratkem obdobju pred izgubo zaposlitve. Tako je potrebno pravico do odpravnine razlagati upoštevaje pravice enakosti pred zakonom iz 2. odstavka 14. člena Ustave ustavnopravno skladno. Drugačna razlaga določb o odpravnini bi vodila v kršitev pravice do enakosti pred zakonom iz 2. odstavka 14. člena Ustave RS. Zato je potrebno pri tem upoštevati višino, kot da bi delavec delal.
Pritožbeno sodišče ne soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da bi morala tožena stranka v izredni odpovedi v zvezi z znaki kaznivih dejanj razžalitve in žaljive obdolžitve konkretizirati oziroma pravno kvalificirati kršitev pogodbenih in drugih obveznosti. Izhodišče in okvir materialnopravne presoje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v sodnem postopku je presoja zakonitosti izredne odpovedi v okviru odpovednih razlogov in njihove obrazložitve v izredni odpovedi. Iz določbe drugega odstavka 86. člena ZDR, ki določa formalne zahteve, ki jih mora vsebovati odpoved, v povezavi s 1. alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR, izhaja, da mora delodajalec očitano kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja opredeliti tako, da iz te opredelitve oziroma opisa izhaja konkretna kršitev in znaki kaznivega dejanja, ki jih ima ta kršitev. Sodišče prve stopnje zato zaradi zmotne materialnopravne presoje ni ugotavljalo, ali iz izrečenih besed tožnice („da si direktorica gradi palačo“,...) izhajajo znaki kaznivih dejanj razžalitve in žaljive obdolžitve.
V situacijah, ko so dohodki staršev nizki, se jim morajo, žal, prilagoditi tudi potrebe otrok, kar gre največkrat na račun raznih priboljškov in dopustov.
poplačilo upnikov v izvršbi za nepremičnine - prednostno poplačilo terjatve - odškodnina zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Ustavno sodišče je z omenjeno odločbo razveljavilo točko 3 prvega odstavka 197. člena ZIZ, kolikor je urejala poplačilo tudi za terjatve iz naslova zakonitih preživnin, ki so zapadle v obdobju pred enim letom pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Glede na to, da so terjatve iz naslova zakonite preživnine napisane na prvem mestu v 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ, nato pa so vrinjene terjatve iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti in terjatve iz naslova odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, terjatve delavcev iz delovnega razmerja z dolžnikom, ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, ter je šele na koncu te točke zapis “zapadlih za zadnje leto”, je ustavnoskladna razlaga te določbe taka, da se zapis “zapadlih za zadnje leto” ne nanaša zgolj na zakonite preživnine, s katerimi se je izrecno ukvarjalo Ustavno sodišče, temveč tudi na vse vrinjene terjatve, med katerimi je terjatev tretjega upnika.
postopek v sporu majhne vrednosti – vabilo na narok – opozorilo – prekluzija – posebnosti v postopku v sporih majhne vrednosti – neučinkovito opozorilo – nepravočasno opozorilo - umik tožbe - redni postopek
Kasneje dano opozorilo sodišča na posebnosti postopka v sporu majhne vrednosti ne more doseči svojega namena, če stranke nanje niso bile pravočasno opozorjene. Pouk glede posledic izostanka iz 455. člena ZPP in omejitve pritožbenih razlogov je nedvomno pravočasen, medtem ko glede prekluzije pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov tega ni mogoče (vedno) trditi.
ZDR člen 37, 37/2. ZPP člen 274, 288. OZ člen 352.
zavrženje tožbe - konkurenčna prepoved - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - odškodnina - odpovedni rok
Tožeča stranka je že pred smrtjo prejšnjega direktorja, najkasneje pa 31. 1. 2011, vedela za opravljanje dela in vse posle, ki sta jih toženca sklenila v okviru opravljanja samostojne dejavnosti. Navedeno pomeni, da sta tožbi z zahtevkoma za povrnitev škode zaradi kršitve konkurenčne prepovedi, ki ju je tožeča stranka vložila dne 17. 5. 2011, vloženi po izteku trimesečnega subjektivnega roka iz drugega odstavka 37. člena ZDR, zato je sodišče prve stopnje na podlagi 274. člena oziroma 288. člena ZPP tožbi z opisanima zahtevkoma pravilno zavrglo.
Utemeljena pa je pritožba v delu, ki se nanaša na pravočasnost odškodninskih zahtevkov zoper toženca zaradi nespoštovanja odpovednega roka. Podlaga za uveljavljanje teh zahtevkov je v 182. členu ZDR, vezana pa sta na subjektivni 3-letni in objektivni 5-letni zastaralni rok iz 352. člena OZ. Zato sta dne 4. 2. 2014 vloženi tožbi z zahtevkoma za povrnitev škode pravočasni.
Upravitelj ne sme, zato da bi lahko obšel zakonsko določbo o prenosu dolžnikovih sredstev na Republiko Slovenijo, sam povzročiti situacije, da ob zaključku stečajnega postopka ostanejo neplačani stroški postopka v isti višini, kot je višina terjatve za vračilo preveč plačanega DDV.
zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti od izvršilnih stroškov – dejstvo – dokaz – prvi narok za glavno obravnavo – eventualna maksima
Pritožbi je pritrditi v navedbah o zmotni uporabi materialnega prava pri odločitvi o pričetku teka zamudnih obresti od izvršilnih stroškov, ker so te prisojene od naslednjega dne od izdaje sklepa o izvršbi dalje, čeprav so v predlogu za izvršbo zahtevane, in tako tudi odmerjene v sklepu o izvršbi, od devetega dne od vročitve sklepa o izvršbi dalje, kar je tudi materialnopravno pravilno.
Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 4, 4/1, 4/1-7, 48. ZSReg člen 10, 30, 30/1. ZGD-1 člen 505, 507, 507/1.
vpis spremembe podatkov v sodni register – predpisana listina – predhodni preizkus predloga
Sodišče ni dolžno vpisati vsake predlagane spremembe že vpisanih podatkov v sodni register, mora pa opraviti vpis v sodni register, če je predlog s predpisano vsebino predložila upravičena oseba, če so predlogu priložene predpisane listine, s katerimi se dokazujejo dejstva, ki so pomembna za vpis v sodni register in če je zahtevek za vpis v skladu z zakonom. Sodišče mora oceniti, ali so za vpis podani predpisani pogoji. Predpisana listina za vpis spremembe zastopnikov družbe z omejeno odgovornostjo je sklep skupščine ali drugega pristojnega organa.
OZ člen 174, 179, 182. ZPP člen 2, 2/1, 8, 156, 158, 216, 226, 226/2.
prometna nezgoda - prometna nesreča - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - višina odškodnine - zelo hudi primeri - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - renta - tuja pomoč - pomoč družinskih članov - prevozni stroški povezani z zdravljenjem - kilometrina - stroški fizioterapije - rehabilitacija v zdravilišču - stroški postopka - delni umik tožbe
Za celotno nepremoženjsko škodo je sodišče tožnici namenilo 86,5 povprečnih neto plač v Republiki Sloveniji. Tožničine poškodbe spadajo v V. skupino po Fisherjevi klasifikaciji (zelo hudi primeri).
Vprašanje višine urne postavke za tujo pomoč, kadar jo oškodovancu nudijo družinski člani, je dejanske narave. Ugotavljati jo je treba v vsakem primeru posebej. Po veljavni sodni praksi je dopustna uporaba pooblastila iz 216. člena ZPP o prostem preudarku, ki ga je v obravnavanem primeru upoštevaje ugotovljene konkretne okoliščine primera pravilno uporabilo tudi sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče njegovo dokazno oceno in presojo, da je primerna višina 5,00 EUR za uro pomoči, sprejema kot pravilno.
Oškodovanec je upravičen do povračila potrebnih stroškov zdravljenja in tistih, ki so v zvezi z zdravljenjem, upoštevaje vse njegove okoliščine. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da so bili glede na okoliščine pri tožnici, ko je bilo medicinsko indicirano in priporočeno izvajanje celovite rehabilitacije v zdravilišču (in ne zgolj v zdravstveni ustanovi, kakršna je v njenem domačem kraju), potrebni in povezani z zdravljenjem.
USTAVNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057307
URS člen 34, 35, 39. OZ člen 179.
pravica do dobrega imena in časti – svoboda izražanja – mnenje – vrednostna sodba – dejanska podlaga – kolizija med svobodo izražanja ter pravico do dobrega imena in časti – kritika - kritična vrednostna sodba – odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda
Ni sporno, da je avtorica doktorica znanosti in mednarodno priznana strokovnjakinja za zgodovino. Vendar pa je tožnica v knjigi obravnavala aktualne politične povojne dogodke, o katerih še vedno poteka širša družbena razprava, zato mora sprejeti tudi kritiko svojega dela od okolja, ki je lahko nasprotna njenim lastnim predstavam, zlasti še v konkretnem primeru, ko je mnenje podal novinar, ki je tudi sam doktor znanosti iz področja religiologije in mu je ozadje zgodovinskih dogodkov v katoliškem krogu po II. svetovni vojni dobro poznano, česar tožeča stranka ni zanikala. V nasprotnem primeru bi vsaka negativna kritika strokovnih monografij, izdanih s strani mednarodno priznanih doktorjev znanosti, lahko utemeljevala odškodninsko odgovornost, s tem pa bi se območje svobode izražanja pretirano zoževalo in zapiralo možnost javne kritike njihovih del.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076214
ZPP člen 184, 184/3, 185. ZASP člen 103, 146, 147.
avtorsko nadomestilo – avtorski honorar – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del – veljavnost začasnega dovoljenja – aktivna legitimacija – dopolnjevanje tožbenih navedb – sprememba tožbe – sklep o dovolitvi spremembe tožbe – kršitev določb pravdnega postopka – zatrjevanje kršitve postopka
Tožničina aktivna legitimacija za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na kabelsko transmitiranih avdiovizualnih delih od 11.10.2010 ni več podana, saj je njeno začasno dovoljenje prenehalo veljati z izdajo dovoljenja Zavodu AIPA s 11. 10. 2010. S prenehanjem začasnega dovoljenja je odpadlo njeno upravičenje za zbiranje avtorskih nadomestil za uporabo. Ker nima več statusa kolektivne organizacije za upravljanje obravnavanih avtorskih pravic, tako ni več upravičena do plačila nadomestila, ki jih je imela pred tem urejena s toženko v dveh pogodbah.
Tožeča stranka je v vlogi z dne 10. 1. 2014 spreminjala in dopolnjevala določene tožbene navedbe, zaradi česar pa tožbeni zahtevek v skladu s 3. odstavkom 184. člena ZPP ni bil spremenjen.
Neizdaja sklepa o dovolitvi spremembe tožbe (185. člena ZPP), bi lahko predstavljala kršitev postopka relativnega značaja, a tega tožena stranka ne zatrjuje; v pritožbi niti konkretno ne opredeli, na kakšen način bi ta kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
URS člen 22. ZFPPIPP člen 123a, 123a/1, 123a/2, 123a/4.
ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka – vlaganje vlog po pooblaščencu, ki je odvetnik – obligatorno vlaganje vlog v elektronski obliki – pravni pouk – pozitivna diskriminacija strank, ki jih ne zastopa odvetnik – pravica do enakega varstva pravic
Posebna ureditev za vlaganje vlog, vloženih po pooblaščencu, ki je odvetnik, ni protiustavna, ker temelji na informacijskem sistemu za podporo elektronskemu poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti, iz katerega so izključene le tiste stranke postopka, ki jih v postopku ne zastopa odvetnik in so s tem pozitivno diskriminirane.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL0076198
ZVPot člen 22, 22/2. ZZDej člen 47.
spor majhne vrednosti – splošni pogoji poslovanja – sklenitev pogodbe – podpis pristopne izjave – ogled splošnih pogojev na spletu – posebna pogodba o delu – trženje zdravstvenih storitev – pogodba potrošniškega prava
Ker tožeča stranka ni dokazala, da bi bila tožena stranka seznanjena s celotnimi poslovnimi pogoji, ne morejo na odločitev vplivati trditve oziroma navedbe tožeče stranke o tem, kaj določajo pogoji v točkah 26 in 29. Stranki nista sklenili takšne pogodbe, kot jo zatrjuje tožeča stranka.