OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0083540
URS člen 26.
pravica do povračila škode – povrnitev nepremoženjske škode – odškodnina zaradi neutemeljeno vodenega kazenskega postopka – neutemeljen pripor – ustavitev kazenskega postopka – odškodninska odgovornost države – nesklepčnost tožbe
Dejstvo, da je zoper tožnika potekal predkazenski in kazenski postopek, ki je bil nato ustavljen, ne zadostuje za sklep, da je bilo ravnanje državnih organov oziroma tistih, ki so vodili postopek, nepravilno in nezakonito ter zato nedopustno.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL0076198
ZVPot člen 22, 22/2. ZZDej člen 47.
spor majhne vrednosti – splošni pogoji poslovanja – sklenitev pogodbe – podpis pristopne izjave – ogled splošnih pogojev na spletu – posebna pogodba o delu – trženje zdravstvenih storitev – pogodba potrošniškega prava
Ker tožeča stranka ni dokazala, da bi bila tožena stranka seznanjena s celotnimi poslovnimi pogoji, ne morejo na odločitev vplivati trditve oziroma navedbe tožeče stranke o tem, kaj določajo pogoji v točkah 26 in 29. Stranki nista sklenili takšne pogodbe, kot jo zatrjuje tožeča stranka.
prekinitev zapuščinske obravnave – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – oporoka – nujni dedič – vrednost daril – vračunanje darila zakonitemu dediču – dedna odpravljenost – vrednost nujnega deleža
Izpodbijani sklep upošteva stališče večinske sodne prakse, po katerem je pravica dediča do nujnega deleža verjetnejša od zahteve za vračunanja daril.
Dedna odpravljenost je sicer pravni, ne pa tudi zakonski pojem. V zakonskem izrazju pomeni, da vrednost daril presega vrednost nujnega deleža, ki bi šel dediču (46. člen ZD).
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Ker je izvedenec ugotovil, da so pri tožnici težave zaradi nezgode izzvenele v štirih mesecih, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za prisojo odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (ki mora biti trajno), ampak začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti po nesreči in s tem povezane duševne bolečine ustrezno ovrednotilo v okviru prisojene odškodnine za telesne bolečine in strah.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – SODNI REGISTER
VSL0063982
SZ-1 člen 2, 7, 48, 72.
večstanovanjski kompleks – večstanovanjska stavba – upravljanje večstanovanjske stavbe – samostojni del kompleksa – skupnost lastnikov samostojnega dela – ID številka
Iz členov 2, 7, 48 in 72 SZ-1 ne izhaja prepoved, da bi samostojni del (vhod) večjega večstanovanjskega kompleksa, ki tudi sam izpolnjuje vse pogoje za status večstanovanjske stavbe, ker ima več stanovanj, od ostalih vhodov ločen samostojni vhod in od ostalih vhodov ločene in samostojne skupne dele, naprave in skupne prostore, ne smel za namen skupnega upravljanja ustanoviti samostojne skupnosti lastnikov in da bi moral proti svoji volji imeti istega upravnika kot drugi deli velikega večstanovanjskega kompleksa. Pri tem tudi ni odločilnega pomena, kako je v katastru stavb vpisana sporna večstanovanjska stavba niti, ali stoji na eni ali več parcelah.
Zgolj dejstvo, da ta del nima svoje ID številke ne more biti razlog za potrditev stališča pritožnika, da zato lastniki stanovanj v tem delu stavbe ne morejo ustanoviti skupnosti lastnikov.
POGODBENO PRAVO – DRUŠTVA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076235
OZ člen 76.
prevzemnik naročila – plačilo dela in materiala – izbris društva iz registra društev – pooblastilo za zastopanje – obseg pooblastitve – novo pooblastilo – nov postopek
Pritožbeno sodišče v zvezi s ponavljajočimi se navedbami, da naj bi imelo tožnikovo pooblastilo drugi toženki splošno naravo (tj. da jo je z njim pooblastil za zastopanje v vseh postopkih), na katere je sicer odgovorilo že sodišče prve stopnje, opozarja še na določilo 3. odstavka 76. člena OZ, ki določa, da pooblaščenec za to, da se lahko spusti v spor, potrebuje posebno (novo) pooblastilo za vsak posamezen postopek. To velja ne glede na (v praksi pogost) zapis na posameznem pooblastilu, ki daje vtis generalnosti. Tako se v konkretnem primeru, kakor je pojasnilo že sodišče prve stopnje, glede na to, da je šlo za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ta predlog nikdar ne bi mogel obravnavati kot tožba in bi bilo za vložitev tožbe vselej potrebno novo pooblastilo.
USTAVNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057307
URS člen 34, 35, 39. OZ člen 179.
pravica do dobrega imena in časti – svoboda izražanja – mnenje – vrednostna sodba – dejanska podlaga – kolizija med svobodo izražanja ter pravico do dobrega imena in časti – kritika - kritična vrednostna sodba – odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda
Ni sporno, da je avtorica doktorica znanosti in mednarodno priznana strokovnjakinja za zgodovino. Vendar pa je tožnica v knjigi obravnavala aktualne politične povojne dogodke, o katerih še vedno poteka širša družbena razprava, zato mora sprejeti tudi kritiko svojega dela od okolja, ki je lahko nasprotna njenim lastnim predstavam, zlasti še v konkretnem primeru, ko je mnenje podal novinar, ki je tudi sam doktor znanosti iz področja religiologije in mu je ozadje zgodovinskih dogodkov v katoliškem krogu po II. svetovni vojni dobro poznano, česar tožeča stranka ni zanikala. V nasprotnem primeru bi vsaka negativna kritika strokovnih monografij, izdanih s strani mednarodno priznanih doktorjev znanosti, lahko utemeljevala odškodninsko odgovornost, s tem pa bi se območje svobode izražanja pretirano zoževalo in zapiralo možnost javne kritike njihovih del.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0076154
OZ člen 167, 168, 179, 335, 335/2, 336, 336/1, 337, 352, 353, 353/1, 353/2. ZPP člen 214, 214/2. KZ člen 325, 325/1, 329, 329/1.
izgubljeni dobiček – renta – delno izgubljena delovna sposobnost – zastaranje – škoda povzročena s kaznivim dejanjem – neprerekana dejstva
Ker tožnica z delom v okviru preostale delovne zmožnosti (zaenkrat) ni zmožna pridobivala zaslužka, je kljub delno ohranjeni delovni zmožnosti upravičena do popolne odškodnine, torej do razlike med tem, kar bi zaslužila z delom, ki ga je opravljala pred poškodbo in invalidsko pokojnino, ki jo prejema.
izvedenec – dokazovanje z izvedencem – pripombe na izvedensko mnenje – nov dokazni predlog – stroški dopolnitve izvedenskega mnenja – plačilo stroškov postopka
Dejstvo, da je tožena stranka zahtevala dopolnitev izvedenskega mnenja, ne daje podlag, da ji sodišče naloži plačilo stroškov dopolnitve izvedenskega mnenja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0070320
OZ člen 1046, 1046/3. ZFPPIPP člen 14.
asignacijska pogodba - insolventnost - domneva insolventnosti - vedenje za insolventnost - začetek stečajnega postopka - preklic nakazila
Ugotovitve sodbe o nakazovalčevi plačilni nesposobnosti in blokadi računov zaradi neporavnanih obveznosti ne dajejo podlage za sklep o obstoju trajnejše nelikvidnosti ali dolgoročne plačilne nesposobnosti in posledično tudi ne za zaključek, da je bil ob sklenitvi asignacijske pogodbe toženec insolventen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023198
KZ člen 33, 33/1, 234a, 234a/1. ZKP člen 248, 373, 373/1, 379, 387. ZOPOKD člen 4, 4/1, 4/1-3, 25, 25/1, 25/1-7.
poslovna goljufija – trajnejša nelikvidnost – izvedenstvo – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – odgovornost pravnih oseb – privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
Sodišče praviloma ne more ustrezno oceniti finančnega stanja gospodarske družbe, saj samo s takšnim znanjem ne razpolaga. Da bi lahko na tej okoliščini utemeljevalo preslepitveni namen storilca, mora angažirati izvedenca ekonomsko finančne stroke.
dodatni sklep o dedovanju - dedni delež - vstopna pravica - računanje dednih deležev - polbrat - polsestra - pozneje najdeno premoženje
Računanje dednih deležev na podlagi vstopne pravice potomcev polbrata in polsestre zapustnice. Polsestra po očetu in polbrat po materi dedujeta vsak 1/4, skupaj torej drugo polovico zapuščine, ker vsak od njiju vstopi na mesto po enem od staršev zapustnice. Njuno četrtino dedujejo njuni potomci.
Bistveno in odločujoče je, da pri izgradnji stanovanjske zgradbe, v kateri sta tu obravnavani stanovanji, niso bila zgrajena parkirišča za obiskovalce, kot jih je takrat zahteval Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, na podlagi katerega je bila izdelana projektna rešitev in projektna dokumentacija za izgradnjo te zgradbe in na tej podlagi izdano gradbeno dovoljenje.
V situacijah, ko so dohodki staršev nizki, se jim morajo, žal, prilagoditi tudi potrebe otrok, kar gre največkrat na račun raznih priboljškov in dopustov.
Pritožbeno sodišče ne soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da bi morala tožena stranka v izredni odpovedi v zvezi z znaki kaznivih dejanj razžalitve in žaljive obdolžitve konkretizirati oziroma pravno kvalificirati kršitev pogodbenih in drugih obveznosti. Izhodišče in okvir materialnopravne presoje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v sodnem postopku je presoja zakonitosti izredne odpovedi v okviru odpovednih razlogov in njihove obrazložitve v izredni odpovedi. Iz določbe drugega odstavka 86. člena ZDR, ki določa formalne zahteve, ki jih mora vsebovati odpoved, v povezavi s 1. alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR, izhaja, da mora delodajalec očitano kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja opredeliti tako, da iz te opredelitve oziroma opisa izhaja konkretna kršitev in znaki kaznivega dejanja, ki jih ima ta kršitev. Sodišče prve stopnje zato zaradi zmotne materialnopravne presoje ni ugotavljalo, ali iz izrečenih besed tožnice („da si direktorica gradi palačo“,...) izhajajo znaki kaznivih dejanj razžalitve in žaljive obdolžitve.
Plača, ki je bila med strankama dogovorjena, bi se lahko znižala le ob soglasju volj obeh strank, do tega soglasja pa ni prišlo. Zato je tožnikov zahtevek na plačilo razlike plače iz tega naslova utemeljen.
Vpis v meničnem pooblastilu je (kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje) jasen. Omejitev ni podana ne z vsebinskega in ne s časovnega vidika. Toženec namreč z njim meničnega jamstva ni omejil na svoje obstoječe obveznosti (oziroma jamstva za obveznosti družbe X) do tožnice, ampak ga „omogočil“ tudi za tiste (tista), ki v trenutku zapisa sploh še niso obstajale (obstajala). Obsega tega jamstva pa prav v ničemer ne zmanjšuje dejstvo, da je tožnici za izpolnitev obveznosti družbe X iz pogodb, ki so bile med slednjo in omenjeno družbo sklenjene kasneje, izdal nove (bianco) menice oziroma se zanje zavezal kot porok (da je torej dal nova jamstva/zavarovanja).
Zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo o toženčevem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo že pravnomočno odločeno, zaradi česar odločanje o ponovnem predlogu ni dopustno, povsem drži.
Sodišča o predlogih strank za oprostitev plačila sodnih taks odločajo na podlagi trditev, ki jih te v predlogih podajo. Zato je bil dolžan toženec v svojem predlogu podati vse v tem oziru relevantne trditve (oziroma opozoriti na takšne okoliščine).