STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006042
ZEN člen 8. SPZ člen 70, 107. ZNP člen 24, 36.
delitev stvari v solasti – fizična delitev - civilna delitev – vzpostavitev etažne lastnine - predujem za izvedenca
Sodišče prve stopnje ni podalo razlogov, zakaj meni, da je nujna izdelava elaborata za vpis sprememb v zemljiškem katastru, saj se ni opredelilo o načinu delitve, ki bi bil primeren v tej zadevi, po drugi strani pa je v nepravdnem postopku sodišče tisto, ki ne glede na to, da gre za predlagalni postopek, oceni oz. odloči o načinu delitve nepremičnine v solastnini, na podlagi te ocene pa zatem po potrebi pritegne izvedenca zaradi parcelacije ter naloži plačilo predujma predlagatelju (36. člen ZNP).
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - zagovor - rok za zagovor
Tožnik po zaključku bolniškega staleža pet dni zaporedoma ni prišel na delo k toženi stranki, o razlogih za svojo odsotnost pa delodajalca ni obvestil, čeprav bi to moral in mogel storiti. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Rok treh delovnih dni za zagovor, ki ga določa člen 83/2 ZDR, ni absolutni pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker se tožnik pred podajo pisnega zagovora oziroma v tem pisnem zagovoru na prekratek rok ni skliceval niti ni predlagal preložitve zagovora, prav tako pa v postopku ni bilo ugotovljeno, da tožnik zaradi krajšega roka ne bi mogel toženi stranki predočiti dejstev, ki bi lahko vplivala na obstoj zakonitega razloga za izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, odpoved zaradi prekratkega roka ni nezakonita.
skupno premoženje zakoncev – odgovornost zakoncev za dolgove – posojilna pogodba – dolg v zvezi s skupnim premoženjem – upravljanje s skupnim premoženjem
Ne velja domneva, da so vse obveznosti, ki jih prevzame eden ali drugi zakonec v času trajanja zakonske zveze, nastale v zvezi s skupnim premoženjem oziroma za tekoče potrebe družine. ZZZDR ločuje na eni strani med obveznostmi, ki jih zakonec prevzame sam in zanje tudi odgovarja sam, in na drugi strani med obveznostmi, ki jih prevzame bodisi v dogovoru z drugim zakoncem, bodisi v zvezi s skupnim premoženjem, bodisi sam za tekoče potrebe družine, za katere odgovarjata oba. Zakon tako daje podlago, da zakonec v okviru svoje avtonomnosti tudi v času trajanja zakonske zveze napravi (osebne) dolgove za svoje potrebe.
Če obveznost nastane v zvezi s skupnim premoženjem, se drugi zakonec, ki se neposredno ni zavezal posojilodajalcu, plačilu dolga ne more izogniti s sklicevanjem, da za njegov nastanek ni vedel. Prav tako za zaključek, da ne gre za dolg v zvezi s skupnim premoženjem, ne zadostuje ugotovitev, da se skupno premoženje ni povečalo. Okoliščina povečanja skupnega premoženja sama zase ni odločilna za presojo, ali je posojilo najeto v zvezi z njim ali ne.
krivdna odškodninska odgovornost – odgovornost upravljalca ceste – luknja v okviru vodnega zbiralnika na pločniku – vzdrževanje ceste – protipravno ravnanje – poškodba pešca pri padcu na ulici – skrbnost
Tožnici ni mogoče očitati soodgovornosti za nastalo škodo, saj je bil pločnik v tem delu ceste sicer raven in tožnica s pazljivostjo povprečnega pešca ni mogla pričakovati luknje oziroma vdolbine v sicer ravni pohodni površini. Na urejeni ulici pešcu ni treba ves čas gledati pod noge in luknje (sodišče globino oceni na „okoli 8 cm“) tožnica ni mogla in ni bila dolžna predvideti, saj na pogled ni bistveno odstopala od sicer urejene pohodne površine ceste. Zavarovanec tožene stranke pa je dolžan vzdrževati pločnike ali vsaj odgovarja za redne preglede pločnika in s tem odgovarja za opustitev obvestila pristojnim lastnikom za popravilo luknje.
ZPP člen 8, 76, 76/3, 191, 191/1, 315, 315/1. ZPVAS člen 8, 8/2, 9, 10.
člani agrarne skupnosti – odškodninski zahtevek po ZPVAS – vmesna sodba – pravni interes za pritožbo – sposobnost biti stranka – aktivna stvarna legitimacija – sosporniki – sprememba tožbe – konkretizacija pritožbenih navedb
Izpodbijana sodba je tako po svojem imenu kot po svoji vsebini vmesna sodba. Torej „zgolj“ in „samo“ sodba, s katero je sodišče prve stopnje (pozitivno) odločilo o podlagi tožbenega zahtevka oziroma ugotovilo, da ta (podlaga) v obsegu, kot je razviden iz izreka sodbe, obstoji. Izrek izpodbijane odločbe torej ne vsebuje nobenega zavrnilnega dela. Tožeča stran(ka) pa zoper odločbo, s katero je zgolj uspela, pravnega interesa za pritožbo ne more imeti. Tega bi lahko imela samo zoper zanjo neugodno odločitev (izrek odločbe), to je zavrnitev njenih zahtevkov, česar pa izrek izpodbijane odločbe ne vsebuje. V takem primeru pravnega interesa ne more vzpostaviti niti strankino nestrinjanje s posameznimi deli obrazložitve odločbe. Za razliko od izreka odločbe njena obrazložitev namreč pravno ne veže (ne strank in ne sodišča).
Sposobnost biti stranka in aktivna stvarna legitimacija sta dve popolnoma različni kategoriji (vprašanji).
Če so podani pogoji po katerikoli od treh točk iz prvega odstavka 191. člena ZPP, lahko sosporniki vstopijo v pravdo na strani tožeče stranke, ne da bi bilo za to potrebno soglasje nasprotne stranke ali dovoljenje sodišča.
Pritožba je procesno dejanje, ki je sprožilec in hkrati predmet obravnave v samostojni fazi pravdnega postopka. Zato mora vsebovati vse konkretne navedbe o tem, kar pritožnik želi, da pritožbeno sodišče obravnava. Pavšalno sklicevanje na trditve podane v postopku na prvi stopnji zato ne pride v poštev.
Operater se je pri odstranitvi maščobne ciste (tumorja) v bazi lobanje odločil za uporabo metode totalne resekcije, kar ne daje dovolj podlage za zaključek, da je bila že s tem storjena zdravniška napaka. Zgolj uporaba te, četudi tvegane metode, namreč sama zase ne predstavlja zdravniške napake. Ključen zaplet pri posegu je nastopil s tem, ko se je pri luščenju tumorja okrog srednje možganske arterije ta zatrgala in začela krvaveti, temu delu (tj. reševanju zatrgane žile) pa operater ni bil kos. Bistveno je namreč, kako se rešuje poškodovano žilo, da ne bi prišlo do predolgega brezkrvja možganov. Ker je bilo to v predmetni zadevi predolgo, je pri tožnici privedlo do infarkta možganskega tkiva. Vse navedno utemeljuje zaključek, da je v obravnavani zadevi operater storil zdravniško napako, za katero je podana odškodninska odgovornost (tožene stranke), ki nastopi, če medicinski delavec ne ravna, kot je treba, in je torej poslabšanje pacientovega zdravja posledica njegovega strokovno nepravilnega ravnanja.
popravni sklep – očitna pomota – rok za popravo sodbe – poslovni naslov – poprava firme – zapis skrajšane firme
Zmotno je stališče pritožnice, da ima na kršitev procesnih pravil o popravi sodbe in sklepa vpliv okoliščina, da jo je sodišče popravilo po 24 letih. Poprava sodne odločbe ni vezana na noben rok, celo na predlog ne.
Sodišče je na svojo sodbo, ki jo je odpravilo pravdnim strankam, vezano. Naslov je ena od bistvenih sestavin vsake vloge, pomemben pa lahko postane v primeru očitka, da sodna pisanja stranki niso bila pravilno vročena in je lahko ravno pomanjkljiv naslov predmet preizkusa pravilnega načina vročanja tej stranki. Zato v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je s popravnim sklepom v uvodu sodbe dodalo k imenu tožene stranke še njen poslovni naslov, pa četudi je ta bil dejansko vpisan v register. Ker je poslovni naslov tožene stranke ugotovilo šele sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom, ni pa z njim razpolagalo sodišče prve stopnje, ki je izdalo sodbo in sklep, je zmotna presoja sodišča prve stopnje, da je zapis poslovnega naslova tožene stranke v uvodu sodbe in sklepa izpadel po očitni pomoti.
Predmet poprave sodbe ne more biti poprava firme v njeno skrajšano obliko.
Pravni in ekonomski interes predstavljata dva različna pojma, vendar pa se takrat, ko posestnik nima ekonomskega interesa za sodno varstvo posesti, lahko izkaže, da sploh nima pravnega interesa za varstvo posesti.
Odločilno pravno-relevantno dejstvo za ugotavljanje temelja odškodninske odgovornosti predstavlja nastanek škodnega dogodka in ali je zatrjevana škoda njegova posledica. Ker je torej bistven vzrok padca in ne njegov način, je stališče sodišča, da tožeča stranka tožbenih trditev o nastanku škodnega dogodka ni dokazala, ker se prometna nezgoda ni zgodila na v tožbi točno določen zatrjevan način, ob hkratni ugotovitvi, da se je prometna nesreča res zgodila, materialnopravno zmotno in pomeni napačno uporabilo prvega odstavka 131. člena OZ .
Prodajna pogodba, ki sta jo sklenila toženca je nična, ker gre za navidezno pogodbo, in ker je bila sklenjena z namenom, da tožnici onemogoči uveljavitev njene pravice v drugem postopku (tožnica v njem od toženke zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine na podlagi sklenjene darilne pogodbe).
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da pravdni stranki sami krijeta svoje pravdne stroške, pravilno oprlo na določila 158. člena ZPP, ki določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0078901
OZ člen 174, 174/2, 179, 182. ZOZP člen 20a. ZOdvT člen 32, 36.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - izgubljeni zaslužek - renta - vprašanje zaposlitve za nedoločen čas - pridobivanje mesečnega dohodka - popolna odškodnina - zakonske zamudne obresti - uporaba materialnega prava - nastop zamude - zamuda zavarovalnice - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - nepogodbena odškodninska odgovornost - dodeljeni odvetnik - pravica do nagrade in povrnitve potrebnih izdatkov
Ključno vprašanje, od katerega je odvisna pravilnost odločitve glede odločitve o izgubljenem zaslužku in renti, je, ali bi tožnik, če ne bi bilo škodnega dogodka, ostal pri delu pri zavarovancu tožene stranke.
Pri odgovoru na vprašanje, kdaj nastopi zamuda, je treba pri nepogodbeni odškodninski odgovornosti na podlagi zakonsko urejenega zavarovanja avtomobilske odgovornosti upoštevati ZOZP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0057302
OZ člen 190, 564. ZTLR člen 33. ZN člen 47. ZKZ člen 18, 19.
pogodba o preužitku – obličnost pogodbe – ničnost - zaščitena kmetija - pridobitev lastninske pravice na podlagi dogovora o skupni gradnji - neupravičena obogatitev
V konkretnem primeru so bila spoštovana pravila o zaščiteni kmetiji, saj je pokojni oče s sklenitvijo prve pogodbe o preužitku vzpostavil solastninski delež na zaščiteni kmetiji v korist svojega sina tako, da je zaščitena kmetija še naprej izpolnjevala pogoje po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev, kar je izrecno dopuščal 18. člen ZKZ. Skladno z določilom 19. člena odobritev upravne enote za takšen posel ni potrebna.
zaslišanje stranke – izostanek z naroka – opravičljiv razlog za izostanek z naroka – pravica do izjave – zdravstveno stanje stranke – obravnava v odsotnosti stranke – pooblaščenci – obvezno zastopanje po odvetniku – nasprotna tožba – pogoji za vložitev nasprotne tožbe – ločeno obravnavanje nasprotne tožbe – nesklepčnost nasprotne tožbe – leasing pogodba – pozitivni pogodbeni interes
Toženčeva bolezen ni bila nenadna in nepričakovana. Iz predloženega zdravniškega izvida ni razvidno, da naj bi se toženčevo zdravstveno stanje poslabšalo tik pred narokom. Po mnenju zdravnika toženec ni sposoben za „opravljanje delovnih obremenitev“, medtem ko iz navedenega izvida ne izhaja, da ni bil sposoben sodelovati v postopku. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo prav, ko toženčevega opravičila ni upoštevalo. Dejstvo, da toženec nima odvetnika, ne predstavlja ovire za dokončanje pravde. ZPP namreč ne predpisuje obveznega zastopanja, razen v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Brez pomena je tudi okoliščina, da toženec ni upravičen do brezplačne pravne pomoči. Brez podlage je zato pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da je tožencu onemogočilo sodelovanje v postopku ter kršilo njegova ustavno zagotovljena procesna jamstva.
ustavitev postopka - domneva o umiku tožbe - nepristop na prvi narok - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivi razlogi za zamudo oziroma nepristop na narok
Navedbe o opravičljivosti zamude z naroka niso pomembne za presojo pravilnosti sklepa o ustavitvi postopka zaradi nepristopa pravdnih strank na prvi narok za glavno obravnavo. Na podlagi takšnih navedb je mogoč le predlog za vrnitev v prejšnje stanje. To je stranka tudi storila, a je bil ta predlog pravilno zavrnjen, saj upravičeni razlogi za nepristop pooblaščenke tožnice na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo niso podani.
zamudna sodba - nasprotna tožba - pooblaščenec - vročanje tožbe v odgovor
Nasprotna tožba je bila skupaj s pozivom na odgovor vročena le tožencu osebno. Ker je imel toženec pooblaščenca, bi moralo sodišče prve stopnje nasprotno tožbo skupaj s pozivom na odgovor po 277. členu ZPP vročati toženčevemu pooblaščencu in ne tožencu osebno. Ker tega ni storilo, je potrebno ugotoviti, da nasprotna tožba tožencu ni bila pravilno vročena v odgovor. Ker je sodišče prve stopnje kljub temu izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe, je storilo bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – USTAVNO PRAVO
VSL0076185
ZZK-1 člen 8, 243, 243/1. ZPP člen 14, 108, 108/2, 161, 161/2, 181, 181/3, 359. ZOdvT člen 12, 36. OZ člen 50. ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3. ZustS člen 44.
sosporništvo – enotni sospornik – nujni sospornik – vmesni ugotovitveni zahtevek – izbrisna tožba – identično dejansko stanje – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč – nagrada za odvetniške storitve iz državnega proračuna – ugotavljanje upravičenosti do prejemanja denarne socialne pomoči
Pogodbeni stranki sta enotna in celo nujna sospornika v zvezi z zahtevki za neveljavnost njune pogodbe.
Tožnici in prvemu tožencu je bila v postopku dodeljena brezplačna pravna pomoč, zaradi katere so bili njihovi stroški zastopanja po odvetniku nižji (36. člen ZodvT).
Glede slabe vere drugega toženca, ki je pogoj za utemeljenost izbrisne tožbe, je sodišče prepričljivo razlogovalo, da je bil drugi toženec družinski prijatelj prvega toženca in tožnice; da se je z njima večkrat videval (s prvim tožencem sta vzdrževala redne stike, obe družini sta se obiskovali, prvi toženec pa je med delom v Nemčiji tudi dalj časa bival pri drugemu tožencu) in bil seznanjen, da sta bila tožnica in prvi toženec v času nakupa stanovanja leta 1992 poročena ter sta živela v skupnem gospodinjstvu; ter da je bil kot oseba nemškega rodu upoštevajoč nemško ureditev v zavedanju, da sodi vse v zakonu pridobljeno premoženje v skupno premoženje zakoncev, če ni predporočne pogodbe.
Vprašanje (ne)veljavnosti dogovora je predhodno vprašanje za odločitev o izbrisni tožbi. Posledično lahko tožnica na podlagi tretjega odstavka 181. člena ZPP v pravdi, v kateri uveljavlja zahtevek po izbrisni tožbi, oblikuje z namenom dosege učinka pravnomočnosti tudi vmesni ugotovitveni zahtevek. Četudi se je izbrisna tožba izkazala za neutemeljeno, takšna meritorna odločitev ne more odrekati tožnici pravnega interesa kot procesne predpostavke za vmesni ugotovitveni zahtevek.
ZDen člen 72, 72/2. ZSKZ člen 2, 2/5, 10, 10/5, 20, 20/1. ZPP člen 7, 212.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin – pasivna legitimacija Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov – višina nadomestila – vezanost na tožbene navedbe – razpravno načelo
Glede na z zakonom urejeno razmerje med državo in Skladom kmetijskim zemljišč in gozdov je Sklad pasivno legitimiran za plačilo nadomestila zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin tudi za obdobje od uveljavitve Zakona o denacionalizaciji do ustanovitve Sklada.
Ker sta tožnika zahtevala plačilo nadomestila zaradi nemožnosti uporabe v višini zakupnine, je bilo s prisojo nadomestila v višini izgube dohodka zaradi nemožnosti pridelave poljščin kršeno razpravno načelo.
odločitev o stroških postopka – zahteva za povrnitev stroškov – nedovoljena pritožba – pravni interes za pritožbo
O povrnitvi stroškov sodišče odloči le na podlagi zahteve strank. Če stranka stroškov izrecno ne uveljavlja, sodišče ni pooblaščeno, da bi o njih odločalo po uradni dolžnosti.