redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - obrazložitev razloga
Sodišče pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga izhaja iz dejanske obrazložitve odpovednega razloga, na katerega se v odpovedi sklicuje delodajalec. Ta v sodnem postopku ne more uveljavljati drugih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma navajati dodatnih razlogov za odpoved pogodbe. Iz sporne odpovedi iz poslovnega razloga izhaja le, da je zaradi preselitve trgovine na novo manjšo lokacijo prenehala oziroma se je zmanjšala potreba po delu prodajalcev. Zato dodatnih razlogov (da je poslovni razlog podan tudi zaradi zmanjšanja prometa oziroma upada dohodka na novi lokaciji in povečanih stroškov najema) sodišče ne more upoštevati.
Stranki sta v pogodbi o zaposlitvi določili, da bo tožnica opravljala delo v določeni poslovni enoti trgovine in po potrebi tudi zunaj poslovne enote na območju, ki ga pokriva podjetje s svojo dejavnostjo. Ob tej opredelitvi kraja tožničinega dela v pogodbi o zaposlitvi zgolj zaradi selitve trgovine na drugo lokacijo ni bil podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v smislu določb prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, saj ni prišlo do prenehanja potreb po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz njene pogodbe o zaposlitvi.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076164
ZPP člen 319, 339, 339/2, 339/2-14.
pogodba o finančnem leasingu – odstop od pogodbe – kršitev splošnih pogodbenih pogojev – res iudicata
Odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka je odvisna od presoje, ali je tožena stranka upravičeno zadržala osebno vozilo ter odstopila od pogodbe zaradi kršitve splošnih pogodbenih pogojev, pa tudi, ali pravnomočnost sklepa okrajnega sodišča, s katerim je odločeno o zahtevku tožene stranke zaradi predčasnega prenehanja pogodbe, pomeni oviro za obravnavano tožbo, ker je tožbeni zahtevek v neposrednem nasprotju z zahtevkom, o katerem je že bilo pravnomočno razsojeno.
ZPP člen 39, 39/1, 163, 163/1, 163/3. ZOdvT člen 24, 24/1.
pravdni stroški - umik tožbe - ustavitev postopka - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo razlike plače
Pravno podlago za določitev vrednosti spornega predmeta predstavlja člen 24/1 ZOdvT, ki omejuje vrednost spornega predmeta v individualnih delovnih sporih s ponavljajočimi se dajatvami na največ triletni znesek. Ker je tožeča stranka v tožbenem zahtevku uveljavljala izplačilo razlik v plači od določenega meseca dalje in ker je iz tožbenih navedb razvidna le vrednost enomesečne razlike v plači, je znašala vrednost spornega predmeta glede na 24/1 člen ZOdvT 36-kratnik te mesečne razlike v plači. Ker pa tožeča stranka v pritožbi predlaga, da se ji stroški postopka na prvi stopnji odmerijo upoštevaje vrednost spornega predmeta v višini 20-kratnika mesečne razlike v plači in je tako tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje priglasila pravdne stroške, je potrebno pravdne stroške tožeče stranke odmeriti glede na priglašeno vrednost.
Prodajna pogodba, ki sta jo sklenila toženca je nična, ker gre za navidezno pogodbo, in ker je bila sklenjena z namenom, da tožnici onemogoči uveljavitev njene pravice v drugem postopku (tožnica v njem od toženke zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine na podlagi sklenjene darilne pogodbe).
skupno premoženje zakoncev – odgovornost zakoncev za dolgove – posojilna pogodba – dolg v zvezi s skupnim premoženjem – upravljanje s skupnim premoženjem
Ne velja domneva, da so vse obveznosti, ki jih prevzame eden ali drugi zakonec v času trajanja zakonske zveze, nastale v zvezi s skupnim premoženjem oziroma za tekoče potrebe družine. ZZZDR ločuje na eni strani med obveznostmi, ki jih zakonec prevzame sam in zanje tudi odgovarja sam, in na drugi strani med obveznostmi, ki jih prevzame bodisi v dogovoru z drugim zakoncem, bodisi v zvezi s skupnim premoženjem, bodisi sam za tekoče potrebe družine, za katere odgovarjata oba. Zakon tako daje podlago, da zakonec v okviru svoje avtonomnosti tudi v času trajanja zakonske zveze napravi (osebne) dolgove za svoje potrebe.
Če obveznost nastane v zvezi s skupnim premoženjem, se drugi zakonec, ki se neposredno ni zavezal posojilodajalcu, plačilu dolga ne more izogniti s sklicevanjem, da za njegov nastanek ni vedel. Prav tako za zaključek, da ne gre za dolg v zvezi s skupnim premoženjem, ne zadostuje ugotovitev, da se skupno premoženje ni povečalo. Okoliščina povečanja skupnega premoženja sama zase ni odločilna za presojo, ali je posojilo najeto v zvezi z njim ali ne.
popravni sklep – očitna pomota – rok za popravo sodbe – poslovni naslov – poprava firme – zapis skrajšane firme
Zmotno je stališče pritožnice, da ima na kršitev procesnih pravil o popravi sodbe in sklepa vpliv okoliščina, da jo je sodišče popravilo po 24 letih. Poprava sodne odločbe ni vezana na noben rok, celo na predlog ne.
Sodišče je na svojo sodbo, ki jo je odpravilo pravdnim strankam, vezano. Naslov je ena od bistvenih sestavin vsake vloge, pomemben pa lahko postane v primeru očitka, da sodna pisanja stranki niso bila pravilno vročena in je lahko ravno pomanjkljiv naslov predmet preizkusa pravilnega načina vročanja tej stranki. Zato v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je s popravnim sklepom v uvodu sodbe dodalo k imenu tožene stranke še njen poslovni naslov, pa četudi je ta bil dejansko vpisan v register. Ker je poslovni naslov tožene stranke ugotovilo šele sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom, ni pa z njim razpolagalo sodišče prve stopnje, ki je izdalo sodbo in sklep, je zmotna presoja sodišča prve stopnje, da je zapis poslovnega naslova tožene stranke v uvodu sodbe in sklepa izpadel po očitni pomoti.
Predmet poprave sodbe ne more biti poprava firme v njeno skrajšano obliko.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079099
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odvzem vozila – trditveno in dokazno breme – dokazna ocena – leasing pogodba – odstop od pogodbe – odškodnina zaradi protipravnega odvzema premičnin – zaseg - soprispevek
Ker je tožnik v tem postopku ves čas zanikal, da bi bil seznanjen s toženkinim odstopom od pogodbe, in torej dejstvo odstopa ni bilo neprerekano oziroma priznano, bi sodišče obstoj ključnega dejstva lahko ugotovilo le z izvedbo predlaganih dokazov (z zaslišanjem tožnika in priče G.) ter njihovo oceno skladno z 8. členom ZPP.
Posestno varstvo ima namen, da ščiti obstoječe posestno stanje toliko časa, dokler se to stanje zaradi ustanovitve novega razmerja ali v uradnem postopku ne spremeni.
Odločilno pravno-relevantno dejstvo za ugotavljanje temelja odškodninske odgovornosti predstavlja nastanek škodnega dogodka in ali je zatrjevana škoda njegova posledica. Ker je torej bistven vzrok padca in ne njegov način, je stališče sodišča, da tožeča stranka tožbenih trditev o nastanku škodnega dogodka ni dokazala, ker se prometna nezgoda ni zgodila na v tožbi točno določen zatrjevan način, ob hkratni ugotovitvi, da se je prometna nesreča res zgodila, materialnopravno zmotno in pomeni napačno uporabilo prvega odstavka 131. člena OZ .
odškodninska odgovornost - padec - razporeditev opreme v prodajalnah - varno gibanje kupcev - varna prehodna pot - opustitev dolžnega ravnanja - prispevek k škodnemu dogodku - soodgovornost - pravdni standard potrebne skrbnosti
Nastanek škodnega dogodka sta pogojevali neskrbno ravnanje zavarovanca toženke pa tudi tožnice same. Oba bi lahko z ustreznim ravnanjem preprečila nastanek škode. Po mnenju pritožbenega sodišča sta zato pravdni stranki v enaki meri prispevali k škodnemu dogodku.
izvršba na podlagi verodostojne listine – vstop novega dolžnika v postopek pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi – ustavitev izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi – dvojna narava sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – kondemnatorni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – pravni interes za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi – ugovor novega dolžnika
Pravni interes (pravovarstvena potreba) je podan vselej, ko lahko stranka s svojo zahtevo doseže zase ugodnejšo rešitev, to je rešitev, ki bi izboljšala njen pravni položaj. Kadar sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine do vložitve ugovora dolžnika še ni postal pravnomočen, ima dolžnik možnost z ugovorom doseči ne le ustavitev izvršilnega postopka (katere učinki so omejeni na fazo opravljanja izvršbe), temveč tudi razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in torej preprečiti nastop pravnomočnosti kondemnatornega dela sklepa o izvršbi. Taka odločitev je dolžniku kljub ustavitvi izvršilnega postopka na podlagi 43. člena ZIZ v korist, saj so učinki ustavitve izvršbe omejeni zgolj na fazo opravljanja izvršbe, do katere pa v primeru dolžnikovega uspeha z ugovorom niti ne bi prišlo.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006042
ZEN člen 8. SPZ člen 70, 107. ZNP člen 24, 36.
delitev stvari v solasti – fizična delitev - civilna delitev – vzpostavitev etažne lastnine - predujem za izvedenca
Sodišče prve stopnje ni podalo razlogov, zakaj meni, da je nujna izdelava elaborata za vpis sprememb v zemljiškem katastru, saj se ni opredelilo o načinu delitve, ki bi bil primeren v tej zadevi, po drugi strani pa je v nepravdnem postopku sodišče tisto, ki ne glede na to, da gre za predlagalni postopek, oceni oz. odloči o načinu delitve nepremičnine v solastnini, na podlagi te ocene pa zatem po potrebi pritegne izvedenca zaradi parcelacije ter naloži plačilo predujma predlagatelju (36. člen ZNP).
podjemna pogodba – pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika – skrite napake – grajanje napak
Tudi, če bi šlo za skrite napake, ki bi se pokazale šele pozneje, se naročnik dela po dveh letih od prevzema opravljenega posla nanje ne more več sklicevati. Glede na to, da je toženec dokazano grajal opravljeno delo tožnika šele v ugovoru zoper sklep o izvršbi dne 14.9.2010, kar pomeni tri leta po opravljenem delu, je zamudil vse roke, ki mu dajejo pravico, da uveljavlja napake opravljenega dela.
ZDen člen 72, 72/2. ZSKZ člen 2, 2/5, 10, 10/5, 20, 20/1. ZPP člen 7, 212.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin – pasivna legitimacija Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov – višina nadomestila – vezanost na tožbene navedbe – razpravno načelo
Glede na z zakonom urejeno razmerje med državo in Skladom kmetijskim zemljišč in gozdov je Sklad pasivno legitimiran za plačilo nadomestila zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin tudi za obdobje od uveljavitve Zakona o denacionalizaciji do ustanovitve Sklada.
Ker sta tožnika zahtevala plačilo nadomestila zaradi nemožnosti uporabe v višini zakupnine, je bilo s prisojo nadomestila v višini izgube dohodka zaradi nemožnosti pridelave poljščin kršeno razpravno načelo.
Pri presoji "tekočih oz. rednih dobav" je treba upoštevati, da je s sklenitvijo navedenih poslov soglašal upravitelj prisilne poravnave, ki je želel, da se sodelovanje med tožečo in toženo stranko nadaljuje kot doslej.
Trditveno in dokazno breme v zvezi z neenako obravnavo upnikov, ki so do tožeče stranke v enakem položaju, je bilo na tožeči stranki. Zgolj s pavšalnimi navedbami, da so tudi drugi upniki dobavljali enakovrstno blago kot tožena stranka, vendar plačila niso dobili, temu bremenu ni zadostila.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da za sporne verižne kompenzacije ni podan objektivni pogoj izpodbojnosti, se mu z ugotavljanjem obstoja subjektivnega pogoja izpodbojnosti ni bilo treba ukvarjati.
določitev odškodnine za razlaščeno nepremičnino – namembnost nepremičnine – prostorski plan – razpravno načelo – zastaranje
V primeru, če je bila razlaščena nepremičnina že pred sprejetjem odloka o zazidalnem načrtu zajeta v prostorskem planu, se zanjo določi odškodnina glede na namembnost zemljišča po prostorskem planu in ne po dejanski rabi zemljišča.
ZZK-1 člen 13a, 142, 142/1-5. ZUKSB člen 11, 29, 29/2, 29/3. SPZ člen 146, 146/4.
mksimalna hipoteka - izbris starega in vpis novega imetnika - prenos pravnega razmerja - pogodba o zastavi nepremičnin
Za veljavnost in učinke prenosa premoženja v razmerju med DUTB, banko, ki je deležna ukrepov po tem zakonu, in njenimi dolžniki se ne zahteva nobeno dodatno dejanje banke, ki je deležna ukrepov po tem zakonu ali njenih dolžnikov, ne glede na drugačne določbe v pogodbi ali zakonih, ki se uporabljalo v zvezi s prenosom tega premoženja (drugi in tretji odstavek 29. člena ZUKSB). Povsem jasno je torej, da zakon določa le relativno veljavnost ne glede na določbe drugih zakonov in da zato pride v poštev tudi uporaba četrtega odstavka 146. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ).
stvarna služnost – prenehanje služnosti na podlagi zakona – osvoboditev služnosti
Ne glede na to, da ob vložitvi tožbe pogoji za osvoboditev služnosti niso bili podani, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je služnost prenehala, ker so ti pogoji (tj. upor proti služnosti in trajanje upora tri leta) nastopili do zaključka glavne obravnave. Proces osvoboditve služnosti lahko prekine zgolj ponovna izvršitev služnosti: dejanska (v obravnavanem primeru na silo odpreti ključavnico in/ali ograjo) ali pravna (vložiti konfesorno tožbo zaradi preprečevanja izvrševanja služnosti).
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - zagovor - rok za zagovor
Tožnik po zaključku bolniškega staleža pet dni zaporedoma ni prišel na delo k toženi stranki, o razlogih za svojo odsotnost pa delodajalca ni obvestil, čeprav bi to moral in mogel storiti. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Rok treh delovnih dni za zagovor, ki ga določa člen 83/2 ZDR, ni absolutni pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker se tožnik pred podajo pisnega zagovora oziroma v tem pisnem zagovoru na prekratek rok ni skliceval niti ni predlagal preložitve zagovora, prav tako pa v postopku ni bilo ugotovljeno, da tožnik zaradi krajšega roka ne bi mogel toženi stranki predočiti dejstev, ki bi lahko vplivala na obstoj zakonitega razloga za izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, odpoved zaradi prekratkega roka ni nezakonita.