Operater se je pri odstranitvi maščobne ciste (tumorja) v bazi lobanje odločil za uporabo metode totalne resekcije, kar ne daje dovolj podlage za zaključek, da je bila že s tem storjena zdravniška napaka. Zgolj uporaba te, četudi tvegane metode, namreč sama zase ne predstavlja zdravniške napake. Ključen zaplet pri posegu je nastopil s tem, ko se je pri luščenju tumorja okrog srednje možganske arterije ta zatrgala in začela krvaveti, temu delu (tj. reševanju zatrgane žile) pa operater ni bil kos. Bistveno je namreč, kako se rešuje poškodovano žilo, da ne bi prišlo do predolgega brezkrvja možganov. Ker je bilo to v predmetni zadevi predolgo, je pri tožnici privedlo do infarkta možganskega tkiva. Vse navedno utemeljuje zaključek, da je v obravnavani zadevi operater storil zdravniško napako, za katero je podana odškodninska odgovornost (tožene stranke), ki nastopi, če medicinski delavec ne ravna, kot je treba, in je torej poslabšanje pacientovega zdravja posledica njegovega strokovno nepravilnega ravnanja.
predpravdno pobotanje – ex lege pobot – prijava terjatve – tožba na ugotovitev terjatve
Stečajni upravitelj tožnice bi moral prijavo toženke šteti zgolj kot obvestilo o pobotu, ker ima tožnica sama nasprotno terjatev do toženke. Če stečajni upravitelj pobotane terjatve ne prizna, je ne more prerekati (ker se ne prijavlja), pač pa mora vložiti tožbo za izterjavo svoje terjatve, kar je v konkretnem primeru tudi storil. Vprašanje obstoja toženčeve pobotne terjatve se ne obravnava v okviru stečajnega postopka, pač pa zgolj v pravdi, v kateri se brani plačilu terjatve, ki jo od njega zahteva stečajni dolžnik, kar je primer v konkretni pravdi.
Aneks ni nič drugega kot (nova) pogodba, čeprav se to ime v praksi uporablja kot oznaka za pogodbo, ki je povezana z neko že obstoječo (osnovno) pogodbo. Za aneks, enako kot za vsako drugo pogodbo, veljajo splošna pravila pogodbenega prava, vsebovana v določbah OZ, kar pomeni, da je sklenjen, ko se pogodbeni stranki oziroma stranke sporazumejo o bistvenih sestavinah pogodbe in dosežejo konsenz pogodbenih volj. To pomeni, da stranke, ki sklenejo aneks, niso nujno tudi stranke osnovne pogodbe.
Tožbeni zahtevek glasi na ugotovitev obstoja služnosti vožnje in hoje po zatrjevani poti na podlagi priposestvovanja. Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu tožeče stranke in izdalo začasno odredbo, s katero nalaga toženi stranki, da odstrani dve cvetlični koriti, kateri je tožena stranka postavila na zatrjevani služnostni poti. Kljub temu, da ne gre za identični predlog kot je tožbeni zahtevek, je mogoče izdati do konca postopka ureditveno oziroma regulacijsko začasno odredbo. Regulacijske začasne odredbe pridejo v poštev tudi pri ugotovitveni in oblikovalni tožbi oziroma pri oblikah tožb, pri katerih izvršba ne more priti v poštev.
zaslišanje stranke – izostanek z naroka – opravičljiv razlog za izostanek z naroka – pravica do izjave – zdravstveno stanje stranke – obravnava v odsotnosti stranke – pooblaščenci – obvezno zastopanje po odvetniku – nasprotna tožba – pogoji za vložitev nasprotne tožbe – ločeno obravnavanje nasprotne tožbe – nesklepčnost nasprotne tožbe – leasing pogodba – pozitivni pogodbeni interes
Toženčeva bolezen ni bila nenadna in nepričakovana. Iz predloženega zdravniškega izvida ni razvidno, da naj bi se toženčevo zdravstveno stanje poslabšalo tik pred narokom. Po mnenju zdravnika toženec ni sposoben za „opravljanje delovnih obremenitev“, medtem ko iz navedenega izvida ne izhaja, da ni bil sposoben sodelovati v postopku. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo prav, ko toženčevega opravičila ni upoštevalo. Dejstvo, da toženec nima odvetnika, ne predstavlja ovire za dokončanje pravde. ZPP namreč ne predpisuje obveznega zastopanja, razen v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Brez pomena je tudi okoliščina, da toženec ni upravičen do brezplačne pravne pomoči. Brez podlage je zato pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da je tožencu onemogočilo sodelovanje v postopku ter kršilo njegova ustavno zagotovljena procesna jamstva.
plačilo za delo - plača - zmota pri plačilu nedolga - napačen izračun plače - vračilo preveč izplačanega dela plače - vrnitev preveč izplačane plače - neupravičena obogatitev
Pri tožeči stranki je pri obračunu toženčevega spornega dodatka k plači šlo za očitno računalniško pomoto, zaradi česar tožeči stranki ni mogoče očitati, da je takrat tožencu izplačala nekaj, kar je vedela, da ni dolžna. Ni mogoče šteti, da je stranka vedoma plačala nekaj, kar ni bila dolžna, če je to storila pomotoma. Zato tožeča stranka od toženca utemeljeno zahteva vrnitev preveč izplačanega zneska plače.
Univerzalno pravno nasledstvo vključuje materialno in procesno nasledstvo. Bistvena pravna posledica prehoda je, da prevzemni pravni subjekt celotno „vstopi“ v pravni položaj prenosnega pravnega subjekta in da je njegov pravni naslednik glede celote pravic, obveznosti in pravnih razmerij. V tem je razlog, da se za prenos obveznosti oziroma pravnih razmerij po poti univerzalnega pravnega nasledstva ne zahteva soglasje upnika oziroma sokontrahenta prenosnega pravnega subjekta, ki na ta način – v nasprotju s singularno sukcesijo – nimata več možnosti vplivati na prenos oziroma ga z odrekom svojega soglasja zavreti.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je terjatev, ki je predmet tega razmerja, prenesena na prevzemno družbo, je prišlo do univerzalnega pravnega nasledstva tožene stranke. Ker gre za univerzalno pravno nasledstvo, je možno, da vstopi tožena stranka v pravdo brez soglasja.
ZPP člen 39, 39/1, 163, 163/1, 163/3. ZOdvT člen 24, 24/1.
pravdni stroški - umik tožbe - ustavitev postopka - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo razlike plače
Pravno podlago za določitev vrednosti spornega predmeta predstavlja člen 24/1 ZOdvT, ki omejuje vrednost spornega predmeta v individualnih delovnih sporih s ponavljajočimi se dajatvami na največ triletni znesek. Ker je tožeča stranka v tožbenem zahtevku uveljavljala izplačilo razlik v plači od določenega meseca dalje in ker je iz tožbenih navedb razvidna le vrednost enomesečne razlike v plači, je znašala vrednost spornega predmeta glede na 24/1 člen ZOdvT 36-kratnik te mesečne razlike v plači. Ker pa tožeča stranka v pritožbi predlaga, da se ji stroški postopka na prvi stopnji odmerijo upoštevaje vrednost spornega predmeta v višini 20-kratnika mesečne razlike v plači in je tako tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje priglasila pravdne stroške, je potrebno pravdne stroške tožeče stranke odmeriti glede na priglašeno vrednost.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, zakaj je bilo potrebno tožbo, ker ta ni izpolnjevala predpostavk za to, da bi jo bilo moč vsebinsko obravnavati, zavreči. Pritožbeno navajanje, da je zatrjevana (vtoževana) pravica samoumevna, opredeljena in argumentirana, seveda ne drži. Da bi bilo moč ugotoviti, ali res obstoji oziroma presoditi, ali je tožbeni zahtevek utemeljen, je bila dolžna tožnica v skladu s pozivom sodišča prve stopnje podati takšne trditve, ki bi omogočale njegovo nedvoumno individualizacijo. Skratka dolžna je bila podati celostno (pravno-relevantno) konkretno dejansko podlago tako glede narave kot višine obveznosti.
Noben (še tako „pomemben“) dokaz (enako pa velja tudi za okoliščino obstoja zakonske oziroma abstraktno-pravne podlage zatrjevani pravici) ne more nadomestiti nezadostnih (pomanjkljivih) navedb, ki so predpostavka utemeljenosti zahtevka.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053458
ZIZ člen 55. ZZZDR člen 117, 117/1, 123, 123/2. ZOR člen 381. ZPP člen 212.
preživnina - izterjava preživninske terjatve - zastaranje preživninske terjatve - zastaranje med starši in otroki - zadržanje zastaranja - roditeljska pravica - dolžnost preživljanja - redno šolanje - trditveno in dokazno breme glede šolanja
Glede na pritožbeno vztrajanje višje sodišče le še enkrat pojasnjuje, da je zastaranje v skladu s 381. členom ZOR, ki ga je treba v tej zadevi uporabiti, zadržano med starši in otroki le, dokler traja roditeljska pravica. Roditeljska pravica zaradi nadaljevanja šolanja po polnoletnosti otroka ni podaljšana, podaljšana je le dolžnost preživljanja.
Pojasniti je treba, da je trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki napolnjujejo pravni standard rednega šolanja po polnoletnosti preživninskega upravičenca, najprej na njegovi strani.
Dolžnik je v ugovoru uveljavljal, da upnica študijskih obveznosti ne opravlja in da ima le formalni status študenta. Te navedbe, sicer skope, se nanašajo na vsa študijska leta, za katera se izterjuje preživnina. Res je dolžnik v ugovoru konkretnejše trditve podal le glede opravljanja študijskih obveznosti na Pedagoški fakulteti v Kopru, vendar od njega, glede na trditveno podlago predloga za izvršbo, v katerem izpolnjevanje študijskih obveznosti v prejšnjih letih ni bilo niti zatrjevano, s tem v zvezi ni mogoče zahtevati konkretnejše opredelitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080965
SPZ člen 68, 118. OZ člen 10, 70, 393, 393/3, 394, 434.
neplačevanje računov s strani upravnika – razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki – odgovornost etažnih lastnikov – solidarna obveznost – obveščanje etažnih lastnikov – odškodninska odgovornost – dobavitelj električne energije
Ugotovljeno neplačevanje računov s strani upravnika v daljšem časovnem obdobju, ki sicer bremenijo etažne lastnike, ter njegova neodzivnost na poslane opomine s strani tožeče stranke, je nakozovala na kolizijo interesov med upravnikom kot zakonitim zastopnikom in etažnimi lastniki kot zavezanci za plačilo. To nasprotovanje je terjalo, da tožeča stranka kot upnik tako iz naslova svojih pogodbenih obveznosti do tožene stranke kot običajne poslovne korektnosti, o neizpolnjevanju obveznosti v primernem času obvesti tudi neposredno etažne lastnike same. V tem se kaže protipravnost.
Tudi če se postopek začne z vložitvijo predloga za izvršbo, je sprememba tožbe dopustna, saj veljajo splošne določbe pravdnega postopka.
postopek za delitev stvari – delitev solastnine – ustanovitev stvarne služnosti po uradni dolžnosti
Ker mora na to, ali posamezni udeleženec dobi stvar, ki jo lahko uporablja brez uporabe drugega dela razdeljene stvari ali ne, sodišče paziti po uradni dolžnosti in v primeru, da temu ni tako, odločiti tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, česar sodišče prve stopnje ni storilo, ali pa razdelitev opraviti tako, da do takšne situacije ne pride, je pritožbeno sodišče pritožbene trditve, čeprav predlagateljica sama pove, da je (tudi ona) to dejstvo opazila šele po končanem naroku, štelo kot dovoljene pritožbene trditve.
Pritožbo je možno vložiti le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji (333. člen ZPP). Zoper sodbo, izdano na drugi stopnji, pa je skladno s 367. členom ZPP možno uveljavljati le izredna pravna sredstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079099
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odvzem vozila – trditveno in dokazno breme – dokazna ocena – leasing pogodba – odstop od pogodbe – odškodnina zaradi protipravnega odvzema premičnin – zaseg - soprispevek
Ker je tožnik v tem postopku ves čas zanikal, da bi bil seznanjen s toženkinim odstopom od pogodbe, in torej dejstvo odstopa ni bilo neprerekano oziroma priznano, bi sodišče obstoj ključnega dejstva lahko ugotovilo le z izvedbo predlaganih dokazov (z zaslišanjem tožnika in priče G.) ter njihovo oceno skladno z 8. členom ZPP.
pogodba o dobavi plina - pogodba za nedoločen čas - prenehanje pogodbe z odpovedjo - odpovedni rok - obvestilo - pisna odpoved
V primeru trajnega razmerja ima stranka pravico odpovedati pravno razmerje ves čas njegovega trajanja, druga stranka pa učinkov odpovedi ne more preprečiti.
ZUJF člen 188, 188/1, 188/4, 246, 246/3. URS člen 14, 22. ZSS člen 2. ZPIZ-1 člen 429, 429/11. Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 6, 6/1. ZDR člen 14. ZUstS člen 1, 1/3.
diskriminacija - starostna - enako varstvo pravic - enakost pred zakonom - načelo enakosti - nepristranskost in neodvisnost sojenja - upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju - ustavna odločba - odškodnina - nematerialna škoda - diplomat
Tožnik je v tem sporu izpodbijal podpisani dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja zaradi napake volje. Dogovor, sklenjen med strankama na podlagi določil 246. člena ZUJF, ima elemente pogodbe o zaposlitvi, zato je glede varstva pravic potrebno uporabiti ZDR-1, kar pomeni, zahtevati izpodbojnost v 30 dneh (subjektivni rok), od kar je tožnik izvedel za razloge za izpodbojnost oz. od prenehanja sile. Tožnik je zamudil 30 dnevni subjektivni rok za vložitev tožbe, zato je tožba v tem delu pravilno zavržena.
Glede obstoja delovnega razmerja tožnika tožbeni zahtevek ni utemeljen, ker je obstajal v veljavi dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja, podpisan s strani pravdnih strank, iz katerega izhaja, da se javni uslužbenec in delodajalec dogovorita, da se bo delovno razmerje, ki je sklenjeno med delodajalcem in javnim uslužbencem, nadaljevalo do določenega dne in bo v skladu z določbo 246. člena ZUJF prenehalo s tem dnem. Tožnik je na ta dan izpolnjeval pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Zato je tožniku z iztekom tega dne delovno razmerje zakonito prenehalo.