ZFPPIPP člen 131, 131/1, 221k, 221k/11, 221k/11-2, 221m, 221m/5.
zavrženje predloga za izvršbo - nedovoljen predlog za izvršbo - vpliv postopka insolventnosti na izvršilni postopek - postopek prisilne poravnave - naknadni predlog prisilne poravnave - navadne poslovne terjatve - učinek potrjene prisilne poravnave - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Kadar potrjena prisilna poravnava na navadne poslovne terjatve ne bo vplivala, je glede izterjave teh terjatev podana izjema od splošnega pravila v prvem odstavku 131. člena ZFPPIPP.
ustavitev postopka - domneva o umiku tožbe - nepristop na prvi narok - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivi razlogi za zamudo oziroma nepristop na narok
Navedbe o opravičljivosti zamude z naroka niso pomembne za presojo pravilnosti sklepa o ustavitvi postopka zaradi nepristopa pravdnih strank na prvi narok za glavno obravnavo. Na podlagi takšnih navedb je mogoč le predlog za vrnitev v prejšnje stanje. To je stranka tudi storila, a je bil ta predlog pravilno zavrnjen, saj upravičeni razlogi za nepristop pooblaščenke tožnice na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo niso podani.
Na podlagi spremenjenih okoliščin toženka ni pridobila pravice odstopiti od pogodbe z enostransko izjavo, temveč bi lahko zahtevala razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin pred sodiščem le z oblikovalno tožbo. Uveljavljanje razveze pogodbe z ugovorom ne zadošča.
ZPP člen 8, 76, 76/3, 191, 191/1, 315, 315/1. ZPVAS člen 8, 8/2, 9, 10.
člani agrarne skupnosti – odškodninski zahtevek po ZPVAS – vmesna sodba – pravni interes za pritožbo – sposobnost biti stranka – aktivna stvarna legitimacija – sosporniki – sprememba tožbe – konkretizacija pritožbenih navedb
Izpodbijana sodba je tako po svojem imenu kot po svoji vsebini vmesna sodba. Torej „zgolj“ in „samo“ sodba, s katero je sodišče prve stopnje (pozitivno) odločilo o podlagi tožbenega zahtevka oziroma ugotovilo, da ta (podlaga) v obsegu, kot je razviden iz izreka sodbe, obstoji. Izrek izpodbijane odločbe torej ne vsebuje nobenega zavrnilnega dela. Tožeča stran(ka) pa zoper odločbo, s katero je zgolj uspela, pravnega interesa za pritožbo ne more imeti. Tega bi lahko imela samo zoper zanjo neugodno odločitev (izrek odločbe), to je zavrnitev njenih zahtevkov, česar pa izrek izpodbijane odločbe ne vsebuje. V takem primeru pravnega interesa ne more vzpostaviti niti strankino nestrinjanje s posameznimi deli obrazložitve odločbe. Za razliko od izreka odločbe njena obrazložitev namreč pravno ne veže (ne strank in ne sodišča).
Sposobnost biti stranka in aktivna stvarna legitimacija sta dve popolnoma različni kategoriji (vprašanji).
Če so podani pogoji po katerikoli od treh točk iz prvega odstavka 191. člena ZPP, lahko sosporniki vstopijo v pravdo na strani tožeče stranke, ne da bi bilo za to potrebno soglasje nasprotne stranke ali dovoljenje sodišča.
Pritožba je procesno dejanje, ki je sprožilec in hkrati predmet obravnave v samostojni fazi pravdnega postopka. Zato mora vsebovati vse konkretne navedbe o tem, kar pritožnik želi, da pritožbeno sodišče obravnava. Pavšalno sklicevanje na trditve podane v postopku na prvi stopnji zato ne pride v poštev.
trditvena podlaga - prekoračenje trditvene podlage – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
Zaradi točno katere diagnoze je tožnik trpel telesne bolečine in nevšečnosti, tožniku ni treba povsem natanko navesti, saj tega marsikdaj niti ne more, v primeru spora pa te podrobnosti praviloma razjasni strokovni pomočnik sodišča – izvedenec ustrezne medicinske stroke.
skupno premoženje zakoncev – odgovornost zakoncev za dolgove – posojilna pogodba – dolg v zvezi s skupnim premoženjem – upravljanje s skupnim premoženjem
Ne velja domneva, da so vse obveznosti, ki jih prevzame eden ali drugi zakonec v času trajanja zakonske zveze, nastale v zvezi s skupnim premoženjem oziroma za tekoče potrebe družine. ZZZDR ločuje na eni strani med obveznostmi, ki jih zakonec prevzame sam in zanje tudi odgovarja sam, in na drugi strani med obveznostmi, ki jih prevzame bodisi v dogovoru z drugim zakoncem, bodisi v zvezi s skupnim premoženjem, bodisi sam za tekoče potrebe družine, za katere odgovarjata oba. Zakon tako daje podlago, da zakonec v okviru svoje avtonomnosti tudi v času trajanja zakonske zveze napravi (osebne) dolgove za svoje potrebe.
Če obveznost nastane v zvezi s skupnim premoženjem, se drugi zakonec, ki se neposredno ni zavezal posojilodajalcu, plačilu dolga ne more izogniti s sklicevanjem, da za njegov nastanek ni vedel. Prav tako za zaključek, da ne gre za dolg v zvezi s skupnim premoženjem, ne zadostuje ugotovitev, da se skupno premoženje ni povečalo. Okoliščina povečanja skupnega premoženja sama zase ni odločilna za presojo, ali je posojilo najeto v zvezi z njim ali ne.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080965
SPZ člen 68, 118. OZ člen 10, 70, 393, 393/3, 394, 434.
neplačevanje računov s strani upravnika – razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki – odgovornost etažnih lastnikov – solidarna obveznost – obveščanje etažnih lastnikov – odškodninska odgovornost – dobavitelj električne energije
Ugotovljeno neplačevanje računov s strani upravnika v daljšem časovnem obdobju, ki sicer bremenijo etažne lastnike, ter njegova neodzivnost na poslane opomine s strani tožeče stranke, je nakozovala na kolizijo interesov med upravnikom kot zakonitim zastopnikom in etažnimi lastniki kot zavezanci za plačilo. To nasprotovanje je terjalo, da tožeča stranka kot upnik tako iz naslova svojih pogodbenih obveznosti do tožene stranke kot običajne poslovne korektnosti, o neizpolnjevanju obveznosti v primernem času obvesti tudi neposredno etažne lastnike same. V tem se kaže protipravnost.
Tudi če se postopek začne z vložitvijo predloga za izvršbo, je sprememba tožbe dopustna, saj veljajo splošne določbe pravdnega postopka.
navidezna pogodba – darilna pogodba – tretja poštena oseba – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – pogoj za izpodbijanje – neodplačen pravni posel – actio pauliana
Stališče, da upnik ne more varovati svojega položaja s paulijansko tožbo v primeru, ko je pravni posel, ki je predmet izpodbijanja, navidezen, je (lahko) pravilno zgolj v primeru, če upnik sam zatrjuje navideznost pogodbe (ko se torej odpove varstvu iz 3. odstavka 50. člena OZ) oziroma če ni tretja poštena oseba, ne pa tudi v situaciji, ko se upnik kot dobroverna tretja oseba na navideznost ne sklicuje, ampak jo uveljavljajo pogodbene stranke, za kar gre v konkretni zadevi.
zavarovane terjatev - pogoji za začasno odredbo - verjetnost obstoja terjatve - subjektivna nevarnost - konkretna ravnanja dolžnika - neznatna škoda - pravni standard - trditveno in dokazno breme
Poleg verjetnosti obstoja terjatve, mora upnik verjetnostno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakršnega drugega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Upnik mora navesti konkretna ravnanja dolžnika, s katerimi razpolaga s svojim premoženjem na način, ki verjetnostno kaže, da bo uveljavitev terjatve upnika onemogočena ali precej otežena. Navedbe tožeče stranke, da se tožena stranka izogiba kontaktom, ker ne želi opraviti primopredaje opravljenih del, da je tožena stranka preklicala pooblastilo nadzornemu organu, ki je s tožečo stranko sklepal pravno zavezujoče dogovore in avgusta 2014 obljubil tožeči stranki, da ji bo plačal za opravljeno delo, da je tožena stranka odprla več bančnih računov preko katerih pretaka denarna sredstva, pa niso relevantne okoliščine, ki bi verjetnostno potrjevale obstoj subjektivne nevarnosti.
Neznatna škoda je pravni standard, na predlagatelju začasne odredbe pa je trditveno in dokazno breme, da navede razloge, zaradi katerih bi dolžnik zaradi posega v premoženjsko sfero lahko utrpel le neznatno škodo, v ta namen mora predloži tudi ustrezne dokaze.
predpravdno pobotanje – ex lege pobot – prijava terjatve – tožba na ugotovitev terjatve
Stečajni upravitelj tožnice bi moral prijavo toženke šteti zgolj kot obvestilo o pobotu, ker ima tožnica sama nasprotno terjatev do toženke. Če stečajni upravitelj pobotane terjatve ne prizna, je ne more prerekati (ker se ne prijavlja), pač pa mora vložiti tožbo za izterjavo svoje terjatve, kar je v konkretnem primeru tudi storil. Vprašanje obstoja toženčeve pobotne terjatve se ne obravnava v okviru stečajnega postopka, pač pa zgolj v pravdi, v kateri se brani plačilu terjatve, ki jo od njega zahteva stečajni dolžnik, kar je primer v konkretni pravdi.
Pravni in ekonomski interes predstavljata dva različna pojma, vendar pa se takrat, ko posestnik nima ekonomskega interesa za sodno varstvo posesti, lahko izkaže, da sploh nima pravnega interesa za varstvo posesti.
Odločilno pravno-relevantno dejstvo za ugotavljanje temelja odškodninske odgovornosti predstavlja nastanek škodnega dogodka in ali je zatrjevana škoda njegova posledica. Ker je torej bistven vzrok padca in ne njegov način, je stališče sodišča, da tožeča stranka tožbenih trditev o nastanku škodnega dogodka ni dokazala, ker se prometna nezgoda ni zgodila na v tožbi točno določen zatrjevan način, ob hkratni ugotovitvi, da se je prometna nesreča res zgodila, materialnopravno zmotno in pomeni napačno uporabilo prvega odstavka 131. člena OZ .
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO –PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0063962
Direktiva Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3, 3-1. ZOZP člen 15. ZS člen 113a. ZPP člen 7, 212, 286, 286/1. OZ člen 131.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obseg zavarovalnega kritja - vožnja delovnih strojev na gradbišču - uporaba vozila - Direktiva 72/166/EGS - predhodna odločba Sodišča Evropske unije - običajna funkcija vozila - manjkajoča trditvena podlaga - nesklepčnost tožbenega zahtevka - škoda - prekluzija - informativni dokaz
Vožnja tožničinih delovnih strojev (buldožerja, bagerja, rovokopača in nakladalca) na gradbišču je skladno z njihovo običajno funkcijo vključena v pojem „uporaba vozil“.
Za obstoj zavarovalnega kritje po obveznem avtomobilskem zavarovanju ni odločilno, ali je do škode prišlo, ko je vozilo uporabljeno v funkciji delovnega stroja ali v času, ko je opravljalo prometno funkcijo. Odločilno je, ali je do škode prišlo, ko je vozilo opravljalo svojo običajno funkcijo.
Dokazi lahko služijo izključno potrjevanju strankinih navedb o dejstvih in t. i. informativni dokazi, pri katerem manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpeljejo zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve (na primer, kot navaja pritožnica, da bi se s predlaganimi dokazi ugotovil obseg škode in natančnejša specifikacija samih poškodb na kanalizacijskem omrežju), niso dovoljeni. Ker torej tožeča stranka ni podala že pravno relevantnih trditev o obstoju in višini škode sodišče prve stopnje predlaganih dokazov, na katere se sklicuje pritožba, utemeljeno ni izvedlo.
pobotanje v stečaju – nasprotne terjatve – pobot – prijava terjatve – obvestilo o pobotu – avans
V primeru hkratnega obstoja terjatve upnika do stečajnega dolžnika in nasprotne terjatve stečajnega dolžnika do tega upnika, obe terjatvi z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani. Zato upnikom teh terjatev ni treba prijaviti v stečajnem postopku. Tožena stranka zaradi tega, ker je to kljub temu storila in ker je stečajni upravitelj njeno terjatev preizkušal in prerekal, ne sme trpeti negativnih posledic, oz. ne sme biti v slabšem položaju, kot, če terjatve sploh ne bi prijavila. Njeno prijavo je bilo treba šteti zgolj kot obvestilo o pobotu. Vprašanje obstoja pobotne terjatve (če je stečajni dolžnik ne prizna) se rešuje v pravdi, v kateri stečajni dolžnik zahteva plačilo svoje terjatve.
Univerzalno pravno nasledstvo vključuje materialno in procesno nasledstvo. Bistvena pravna posledica prehoda je, da prevzemni pravni subjekt celotno „vstopi“ v pravni položaj prenosnega pravnega subjekta in da je njegov pravni naslednik glede celote pravic, obveznosti in pravnih razmerij. V tem je razlog, da se za prenos obveznosti oziroma pravnih razmerij po poti univerzalnega pravnega nasledstva ne zahteva soglasje upnika oziroma sokontrahenta prenosnega pravnega subjekta, ki na ta način – v nasprotju s singularno sukcesijo – nimata več možnosti vplivati na prenos oziroma ga z odrekom svojega soglasja zavreti.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je terjatev, ki je predmet tega razmerja, prenesena na prevzemno družbo, je prišlo do univerzalnega pravnega nasledstva tožene stranke. Ker gre za univerzalno pravno nasledstvo, je možno, da vstopi tožena stranka v pravdo brez soglasja.
določitev stikov med staršem in otrokom - neizvršljivost sklepa - obseg in način izvajanja stikov - določenost izreka sklepa
Iz ur, v katerih se bodo stiki po sklepu izvajali, je razvidno, da se bo čas začetka oz. konca izvedbe stika v določenih primerih res pokrival s predvidenimi delovnimi obveznostmi predlagateljice in ker nasprotni udeleženec ni imel pripomb na pritožbeni predlog, da naj se zaradi tega v izrek sklepa vključi tudi možnost, da otroka na stik pripeljeta predlagateljičina starša, je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep ustrezno spremenilo tako, da je v izrek vključilo tudi možnost, da otroka na stik pripeljeta oz. ga po izvedenem stiku prevzameta predlagateljičina starša.
Izvedenka je v svojem predlogu res navedla, da bo postopno povečevanje obsega stikov pogojeno z otrokovim pozitivnim odzivom na stike, vendar pa je odločitev sodišča prve stopnje, ki takega pogoja ni vneslo v izrek sklepa, pravilna, saj bi vnos pogoja v izrek privedel v neizvršljivost samega sklepa. V primeru, da bi se s sklepom določen način izvajanja stikov izkazal za neustreznega z vidika otrokovih odzivov oz. zdravstvenih težav, bo mogoča ponovna sprožitev postopka za spremembo stikov.
ZIZ člen 15, 58, 58/1, 58/3. ZPP člen 108, 108/1, 108/5, 154, 154/3, 155, 155/1. ZZZDR člen 130, 130a, 132a, 132a/3.
izterjava preživnine - ugovor zoper sklep o izvršbi - preživninska obveznost - izvršilni naslov - popravni sklep - obvestilo CSD o uskladitvi preživnine - formalno nepopoln predlog za izvršbo - dopolnitev predloga - stroški ugovora - zanemarljiv uspeh - potrebnost stroškov - stroški odgovora na ugovor - pooblaščenec pro bono
Zgolj zato, ker upnica v predlogu za izvršbo poleg sodbe kot izvršilni naslov ni izrecno navedla tudi obeh popravnih sklepov, predlog za izvršbo ni pomanjkljiv, saj je upnica k predlogu za izvršbo ta dva popravna sklepa priložila. Ker pa upnica k predlogu za izvršbo ni priložila tudi obvestila CSD o uskladitvi preživnine za določeno obdobje, zahteva pa tudi plačilo preživninskih terjatev za to obdobje, je bil njen predlog za izvršbo formalno nepopoln.
Za izvršilni postopek niso bili potrebni stroški upničinega odgovora na ugovor, saj ta v njem ni zatrjevala ničesar takega, zaradi česar bi bil njen ugovor potreben, ker bi jo sicer doletele posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena ZIZ in bi bila odločitev sodišča prve stopnje tudi brez odgovora upnice enaka. V odgovoru na ugovor je namreč upnica priznala določene ugovorne trditve dolžnika, poleg tega pa je podala še svoje materialnopravno naziranje.