Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti, s katero se izpodbija pravnomočni sklep o odreditvi pripora, presoja zakonitost izdaje sklepa o odreditvi pripora in v tem pogledu ugotavlja le, ali so bili v trenutku odreditve pripora izkazani vsi pogoji, ki morajo biti po zakonu podani. Zato na presojo ne more vplivati nadaljnji potek in izid kazenskega postopka oziroma nova dejstva in okoliščine, ki se pokažejo po izdaji izpodbijanega sklepa in so lahko upoštevane le pri nadaljnjem odločanju o odpravi ali podaljšanju pripora.
V zahtevi za izločitev zatrjevani izločitveni razlog iz 5. točke prvega odstavka 39. člena ZKP (ki je podan, če je sodnik v isti kazenski zadevi sodeloval pri izdaji odločbe nižjega sodišča, ali je pri istem sodišču sodeloval pri izdaji odločbe, ki se izpodbija s pritožbo ali z zahtevo za varstvo zakonitosti) na strani sodnice sploh ni obstajal, ter si obsojenec navedeno zakonsko določbo zmotno tolmači. Tudi obsojenčevo zgolj subjektivno prepričanje o sodničini pristranskosti (kot izločitvenem razlogu iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP) zato, ker je zoper njega že vodila in še vodi kazenske postopke v zadevah, ki so ji bile dodeljene in katero ni podprto z nobeno takšno konkretno okoliščino, ki bi pri obsojencu lahko objektivno vzbudila dvom o nepristranskosti sodnice, ne more biti razlog za izločitev sodnice.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - hišna preiskava - hišna preiskava brez odredbe – zaseg predmetov – prostovoljna izročitev stvari policiji – pravice obrambe - razrešitev zagovornika - prepoved reformatio in peius - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izčrpanje pravnih sredstev
Po določbi 385. člena ZKP se v primeru, ko je pritožba podana samo v obtoženčevo korist, sodba ne sme spremeniti v njegovo škodo glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije. Po sodni praksi se načelo prepovedi spremembe na slabše nanaša tudi na dejansko stanje. Vendar to ne pomeni, da je sodišče v ponovljenem postopku vezano na prav vse (materialno- in procesnopravno relevantne) dejanske okoliščine, ki jih je ugotovilo v prvotnem postopku, temveč le na konkretni dejanski stan, ki je opisan v krivdoreku. To načelo prav tako ne pomeni, da mora sodišče v ponovnem sojenju vztrajati pri procesnih kršitvah, ki jih je v prvotnem sojenju zagrešilo in bi lahko bile v obsojenčevo korist.
Za razmejitev med hišno preiskavo (na željo imetnika stanovanja) po 218. členu ZKP ter zasegom na podlagi izročitve stvari brez preiskave je bistveno, ali policisti sami pregledujejo prostore in iščejo predmete ali pa zasežejo le tiste predmete, ki jih izroči imetnik. Izročitve ne kaže razumeti le v smislu dejanske izročitve iz rok v roke, ampak tudi t. i. simbolične izročitve, tj. prepustitve posesti z dejanjem, ki ga je glede na okoliščine konkretnega primera mogoče šteti za izročitev. Bistveno je, da je iz okoliščin primera jasno razvidna volja imetnika, da posest na posamičnih stvareh prostovoljno prepusti policiji.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Po določbi prvega odstavka 35. člena ZKP se lahko prenese zgolj krajevna, ne pa tudi stvarna pristojnost. V konkretnem primeru bi lahko Vrhovno sodišče, če bi bili izpolnjeni zakonski pogoji iz prvega odstavka 35. člena ZKP, za postopek določilo zgolj drugo okrajno sodišče, ne more pa določiti, kot to predlaga obdolženec, da je za postopek pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
Sodišče je z izpodbijanim sklepom v nasprotju z določbama 67. in 140. člena ZKP z denarno kaznijo kaznovalo odvetniško pisarno (torej gospodarsko družbo), smelo pa bi kaznovati le zagovornika (izbranega odvetnika, ki opravlja odvetništvo).
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - letni dopust - regres - nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Revizija se dopusti glede vprašanja uporabe določb 131. in 161. člena Zakona o delovnih razmerjih za delavce, ki jim je delovno razmerje prenehalo po uveljavitvi Zakona o delovnih razmerjih v letu 2013.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - varovana plača
Odgovor na vprašanji, kot sta zastavljeni, ne more vplivati na drugačno odločitev, kar pomeni, da pogoji iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
VS3006794
ZSV člen 56, 56/6.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - imenovanje direktorja - javni zavod - soglasje ministra
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se za zakonitost sklepa o imenovanju direktorja javnega socialnovarstvenega zavoda na podlagi določbe šestega odstavka 56. člena ZSV zahteva, da je v trenutku sprejema sklepa že podano soglasje ministra, pristojnega za socialno varstvo, in da je v trenutku sprejema že podano mnenje pristojnega organa lokalne samouprave.
DELOVNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS3006381
Direktiva 2000/78/ES. Direktiva 2006/54/ES. ZUJF člen 246. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/1. ZUstS člen 1, 1/3. ZS člen 113a. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 267.
ukrepi za uravnoteženje javnih financ - začasni ukrepi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja - odločba ustavnega sodišča - diskriminacija - starost
Na podobna vprašanja, kot naj bi se zastavljala v tem postopku, je SEU že odgovorilo.
Glede na to, da se nacionalno sodišče lahko zanese na avtoritativnost interpretacij, ki jih je SEU opravilo v kakšnem prejšnjem postopku, kjer se je ukvarjalo s primerljivim (ne nujno torej enakim) vprašanjem, zato predhodnega vprašanja ni treba postavljati v vsakem primeru, ampak se lahko uporabi interpretacija v takem primerljivem primeru.
Ustavno sodišče se je pri svoji odločitvi oprlo na odločitve SEU, na podlagi katerih je poleg temeljnega zakonsko opredeljenega cilja, upoštevalo tudi cilja, ki izhajata iz zakonodajnega gradiva in ju je v svojem mnenju navedla vlada. Zato Vrhovno sodišče ocenjuje, da predložitev zadeve v predhodno odločanje ni potrebna.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (EU) o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, št. 604/2013 z dne 26. junija 2013 (Dublinska uredba III) člen 3, 5.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - dokazovanje sistemskih pomanjkljivosti - pomanjkljivosti v konkretnem postopku
Predaja prosilca v državo članico, ki je bila določena za odgovorno, ni mogoča, če obstajajo utemeljene domneve, da v tej državi članici obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilca, vendar je treba najprej ugotoviti eventualen obstoj utemeljenih domnev.
Obstoj pogojev po drugem odstavku 3. člena Dublinske uredbe III je torej tožnik zatrjeval, vendar jih tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazal. Njegove trditve ne dajejo podlage za utemeljeno domnevo, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, da bi na Hrvaškem obstajale sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, zatrjevanih pomanjkljivosti v konkretnem postopku pridobitve statusa mednarodne zaščite ter nadaljnjih postopkih na sodišču ni mogoče enačiti s sistemskimi pomanjkljivostmi v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - dvom v nepristranskost sodišča - izločitev sodišča - drugi tehtni razlogi
Ne 72. člen ZPP in ne kateri od preostalih členov 3. poglavja, ki ureja izločitev, izločitve sodišča (torej cele inštitucije) ne dopušča, vendar pa bi stranka, v kolikor bi imela tehtne razloge, ki bi utemeljevali dvom o videzu nepristranskosti vseh sodnikov določenega stvarno pristojnega sodišča (kot enemu od vidikov pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS), „izločitev sodišča“ lahko dosegla s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP. Sodišče bi v takšnem primeru moralo opraviti oceno okoliščin, ki lahko vplivajo na zagotavljanje videza nepristranskosti vseh sodnikov sodišča v objektivnem pomenu, kar pomeni, da bi morala predlagateljica uveljavljati takšne razloge oziroma okoliščine take narave, ki se nanašajo na (prav) vse sodnike stvarno in krajevno pristojnega sodišča ter, ki bi lahko pri razumem človeku oziroma v očeh javnosti ob razumnem upoštevanju vseh okoliščin obravnavanega položaja ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti kateregakoli sodnika tega sodišča kot takega in s tem dvom o zagotavljanju videza nepristranskosti sojenja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - dejansko stanje
Revizija uveljavlja le drugačno dejansko podlago in dokazno oceno za odločitev, drugačno od tiste, ki jo je ugotovilo sodišče prve stopnje in upoštevalo sodišče druge stopnje pri svoji odločitvi.
ZDR-1 člen 85, 89. ZDSS-1 člen 34. ZDR člen 35, 83, 86.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisno opozorilo - izvedba dokazov - napačno opredeljen razlog za odpoved - višina škode
Pisna obrazložitev se nanaša (predvsem) na dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Potrebna je dovolj jasna opredelitev dejanskega odpovednega razloga, s katerim se delavec seznani tudi pred predvidenim zagovorom (83. člen ZDR). V zapisu izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku ne gre za napake, pomanjkljivosti ali nedoslednosti, ki bi glede na to izhodišče pomenile nezakonitost odpovedi.
Točna količina pridobljenega blaga in višina škode za toženo stranko ni odločilen element za presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zadoščajo jasne ugotovitve o nepravilnem ravnanju tožnika.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Vprašanje obstoja pravne podlage za inšpekcijsko ukrepanje v obravnavani zadevi ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je nanj mogoče odgovoriti že z branjem oziroma z jezikovno razlago določb ZNB in ZZdrI, na kateri temelji izpodbijana odločitev.
Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka z navedbami (o posledicah, ki naj bi njenemu otroku nastale kot posledica izpodbijane odločitve), ki so bile že presojena v postopku opustitve (oziroma neopustitve) cepljenja, ni izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve (ukrepa zdravstvene inšpekcije, da jo vključi v program obveznega cepljenja za otroka).
delegacija pristojnosti - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - edini družbenik ene od strank v postopku
Pogodbeno razmerje med sodiščem in edinim družbenikom ene od strank v postopku (družbo z omejeno odgovornostjo) samo po sebi ne predstavlja tehtnega razloga, zaradi katerega o tožbenem zahtevku ne bi odločalo to sodišče.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - sporazum o krajevni pristojnosti - izvršilni postopek - elektronska izvršba - ugovor pristojnosti - ustalitev pristojnosti
Okrajno sodišče v Ljubljani je pravilno upoštevalo sporazum o krajevni pristojnosti Okrožnega sodišča v Celju, ki ga je upnica uveljavljala v predlogu za izvršbo, saj v postopku elektronske izvršbe skladno z Navodilom za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo zadošča, da je pri rubriki „oznaka listine“ naveden podatek o listini, ki vsebuje sporazum o dogovorjeni krajevni pristojnosti sodišča, pri rubriki „sedež sodišča“ pa vpisan kraj, v katerem ima sodišče, čigar pristojnost je dogovorjena, sedež. Ker ugovora krajevne pristojnosti dolžnica ni uveljavljala v ugovornem postopku, temveč šele v pripravljalni vlogi z dne 18. 12. 2014, ko je zadeva že prešla iz izvršilnega v pravdni postopek, se je s tem, tudi po presoji Vrhovnega sodišča, ustalila pristojnost Okrožnega sodišča v Celju.
KZ-1 člen 368. ZKP člen 39, 39/1-4, 68, 68/1, 69, 69/3, 274, 274/1, 288, 288/3, 360, 360/1, 360/2, 366, 366/1, 371, 371/1-2, 371/1-8, 371/2, 372, 372/1-1, 420, 420/1. ZRPP člen 1, 2, 10. Zakonik o kazenskem postopanju za Kraljevino Jugoslavijo (Jugoslavija, 1929) člen 28, 58, 62, 65, 65/1, 69. ZKND člen 1. Pravilnik za organizacijo, poslovanje in postopek brigadnih in odrednih vojaških sodišč (1943) člen 1. Odlok o formiranju izrednega vojaškega sodišča (1943) člen 1. Uredba o vojaškem kazenskem sodstvu (1944) člen 2, 2/1. Uredba o vojaških sodiščih (1944) člen 1. Odlok o odpravi in razveljavljenju vseh pravnih predpisov, izdanih med okupacijo, po okupatorjih in njihovih pomagačih, o veljavnosti odločb izdanih v tej dobi, o odpravi pravnih predpisov, ki so veljali v trenutku okupacije po sovražniku (1945) člen 1, 2, 6. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije (Jugoslavija, 1929) člen 105. Zakon o ureditvi in pristojnosti vojaških sodišč v Jugoslovanski vojski (1945) člen 1. Zakon o potrditvi zgodovinsko važnih odlokov, ki so bili izdani do 20. 11. 1946 (1948) člen 1, 1-1, 1-2, 1-7, 1-8.
splošna pravna načela civiliziranih narodov. - obstoj kaznivega dejanja - zločinstvo narodnega izdajstva - vzpostavitev sistema kazenskih sodišč - izredna vojaška sodišča - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - obseg zahteve za varstvo zakonitosti - konkretizacija kršitev - ugovor zoper obtožnico - rok za razpis glavne obravnave - zagovornik več obdolžencev - izločitev sodnika - pravica do pravnega sredstva - razglasitev sodbe - izrek sodbe - začasna razveljavitev ali omejitev pravic v vojnem času - pisni odpravek sodbe - vojno stanje - pravna kontinuiteta - kršitev pravice do osebne svobode - nezdružljivost pravosodnih funkcij - vpliv na zakonitost sodbe
Predpise iz časa med drugo svetovno vojno in po njej tako imenovane „predustavne predpise“ se presoja s stališča skladnosti s tedaj veljavnimi ustavnimi in splošnimi pravnimi načeli, ki so jih uporabljali civilizirani narodi. Tudi akte organov medvojne oblasti je treba presojati po kriteriju ali so bili v skladu s takratnimi civilizacijskimi oziroma splošnimi pravnimi načeli.
Na podlagi odločb Ustavnega sodišča (U-I-6/93, U-I-24/04, U-I-249/96 in Up 133/96) in Vrhovnega sodišča (I Ips 62/95, Ips 192/97, 242/97, Ips 108/98 in Ips 290/2005) je (ustavnosodna praksa) mogoče ugotoviti, da sta Ustavno in Vrhovno sodišče obravnavali sodišča, ki jih je z odlokom ustanovil Glavni štab NOV in POS (Narodnoosvobodilne vojne in Partizanskih odredov Slovenije) kot sodišče, ki so delovala med drugo svetovno vojno.
Izredno vojaško sodišče z Odlokom ni bilo ustanovljeno samo za en primer. Sodišče je bilo formirano za vse slovensko ozemlje, določeno je bilo, da vojaško sodišče sestoji iz petih članov, ki jih imenuje Glavni štab NOV in POS s posebnim dekretom. Izredno vojaško sodišče je bilo del ureditve takratnih oblasti. Zato je to sodišče po načinu formiranja, odločitvi o sestavi senata, o vrsti primerov, ki naj jih to sodišče obravnava, primerljivo z ureditvijo sodišč v vojni (ali vojnem stanju). Sodišče je poslovalo po točno določenih pravilih (pravilnikih za odredna in brigadna sodišča ter področna vojaška sodišča). V teh pravilnikih je bil določen postopek, materialni predpis ter opredelitev kaznivih dejanj v točkah I do IV kot dejanj po Odloku IOOF o zaščiti slovenskega naroda; (materialni predpis, ki ga je sprejel organ, ki je v vojnih razmerah opravljal zakonodajno funkcijo). Ni šlo za neko izredno, ad hoc sodišče, ki bi vodilo izreden postopek in izrekalo izredne sankcije, ki ne bi bile predpisane. Za poslovanje Izrednega vojaškega sodišča je bil predpisan postopek, kot za druga takrat že ustanovljena sodišča.
V vojnih razmerah pogosto ali celo praviloma ni mogoče izvesti kazenskega postopka v skladu z vsemi pravili, ki veljajo za redni postopek pred sodišči v urejenih, stabilnih razmerah v državi, zato je potrebno presoditi ali so bila uporabljena pravila, ki so veljala v času sojenja; to so pravila, ki jih je človeštvo strnilo v kodeks etičnih vrednot in pravil družbenega sožitja in se jih označuje kot splošna od civiliziranih narodov priznana pravna načela. Tudi v novejšem času v dobi po drugi svetovni vojni vojaška sodišča v času vojnega stanja ne sodijo po vseh pravilih in postopkih, ki so določeni za sojenje v mirnodobnem času, ampak se organizacija in sojenje sodišča spremeni in prilagodi vojnim razmeram. Države v vojnem času lahko uveljavijo deloma ali pa tudi povsem drugačen kazenski postopek, to je kazenski postopek, ki temelji na hitrosti, poenostavitvi postopka, skrajšanih postopkih in strogih sankcijah.
ZJU člen 5. ZDR člen 35, 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - kršitev storjena izven delovnega časa - čas za pripravo zagovora
Storitev dejanja izven delovnega časa ne pomeni, da s tem ni prišlo do kršitve prepovedi škodljivega ravnanja iz 35. člena ZDR (v zvezi s 5. členom ZJU).
Okoliščino, zaradi katere bi bilo od delodajalca neopravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor (v roku, ki bi znašal tri delovne dni ali več), predstavlja tudi izogibanje vročitvi pisnega vabila na zagovor.
Dopust ne izključuje možnost vročanja vabil na zagovor in na drugi strani tudi ne podaljšuje zakonskega roka za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZUTD člen 65, 65/1, 65/1-9. Uredba o nadomestilu plače in povračilu strokov med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči člen 13.
brezposelnost - denarno nadomestilo - nadomestilo za primer brezposelnosti - dodatni dohodki - stroški - obveščanje zavoda
Zavarovancu preneha pravica do denarnega nadomestila, če opusti obveznost sprotnega obveščanja zavoda o podlagi za izplačilo dodatnega dohodka, opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo. Tožnik ni poklicno, torej za plačilo, opravljal dela vodenja štaba civilne zaščite. Tudi plačila po pogodbi ni prejel kot plačila za opravljeno delo, temveč kot povračilo stroškov. Zato mu ni mogoče očitati neobveščanja zavoda o nečem, česar ni bilo.