KZ člen 171, 171/1, 171/2, 171, 171/1, 171/2. ZKP člen 25, 25/1, 25/1-1, 37, 37/1, 25, 25/1, 25/1-1, 37, 37/1.
spor o pristojnosti
Za obravnavo kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 171. člena KZ, storjeno na javnem shodu, je pristojno okrajno sodišče.
stroški pravdnega postopka – načelo uspeha v odškodninski pravdi
Odškodninske pravde običajno pomenijo, da so stroški tožnika bistveno višji od stroškov tožene stranke (sodna taksa za tožbo in sodbo v primerjavi s sodno takso za odgovor, stroški izvedenca). Ob upoštevanju vseh okoliščin zato odločitev prvostopnega sodišča, da vsaka stranka krije svoje stroške dejansko pomeni neenakomerno porazdelitev stroškov med obe stranki, kar pa je v nasprotju s temeljnim kriterijem porazdelitve stroškov, to je uspehom v pravdi.
poslovni namen pogodbe - prenehanje pogodbe - odstop od pogodbe - aparat za kavo - ekskluzivna dobava kave
Poslovni namen pogodbe je v tem, da je dala tožeča stranka toženi stranki v brezplačno uporabo kavni aparat in skodelice zato, da tožena stranka pri njej kupuje kavo. Tak pogodbeni odnos logično predvideva tudi redno servisiranje aparatov in nadomeščanje skodelic. Dokler tožeča stranka toženi nudi navedene ugodnosti, je tožena stranka dolžna pri tožeči stranki kupovati kavo. V tem je dosežen namen njunega dolgoročnega sodelovanja. Sicer ni videti razloga, da bi bila tožena stranka dolžna kavo kupovati ravno pri tožeči stranki. Ob povedanem po oceni pritožbenega sodišča ugovora tožene stranke, da tožnik aparata za kavo ni redno in kvalitetno servisiral in vzdrževal, ni mogoče zavrniti kot pravno nepomembnega.
umor - protipravna prilastitev stvari - kvalificirana oblika
Posameznikovo življenje je pri kaznivem dejanju umora po 2. točki drugega odstavka 127. člena KZ razumljeno kot ovira, ki jo storilec odstrani, da bi si protipravno prilastil stvar oziroma da bi obdržal ukradeno stvar.
spor o pristojnosti - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori)
Prvi odstavek 17. člena ZPP pri tem določa, da sodišče ob preizkusu tožbe (v konkretnem primeru vložitvi predloga za izvršbo) po uradni dolžnosti presodi pristojnost sodišča, v takšen preizkus pa v skladu z določilom drugega odstavka 22. člena ZPP, spada tudi preizkus krajevne pristojnosti sodišča. Določilo drugega odstavka 17. člena ZPP pri tem smiselno določa, da se pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana, pri čemer iz določila tretjega odstavka istega člena nadalje izhaja, da sodišče, ki je bilo pristojno za odločanje ob vložitvi predloga za izvršbo ostane pristojno tudi, če se kasneje spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča - t.i. ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori).
ZKP člen 94, 94/1, 442, 442/2, 94, 94/1, 442, 442/2.
krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - skrajšani postopek
Odločitev sodišča, da so stroški zaradi preložitve glavne obravnavi nastali po krivdi zagovornika, ki na glavno obravnavo ni pristopil, se izkaže kot vprašljiva in preuranjena. V obravnavani zadevi je namreč šlo za skrajšan postopek, kjer obramba ni obvezna in glede na določilo 2. odst. 442. člena ZKP, seveda če so izpolnjeni pogoji iz navedene določbe, glavna obravnava lahko opravi v nenavzočnosti zagovornika. Dejstvo pa je tudi, da se je zagovornik pred pričetkom glavne obravnave vendarle opravičil ter da sodnik navzočo obdolženko ni vprašal, ali morda soglaša s tem, da se glavna obravnava opravi v nenavzočnosti njenega zagovornika.
ugovori dolžnika proti prevzemniku - odstop terjatve s pogodbo - cesija
Res je sicer, da lahko dolžnik po 2. odst. 421. člena OZ proti prevzemniku uveljavlja tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku (...), torej tudi ugovor, da terjatev ne obstoji, vendar pa pri tem zakon primera, ko dolžnik odstopljeno terjatev prizna, ne ureja. Takšen primer je bil urejen v Občem državljanskem zakoniku, in sicer v paragrafu 1396, kjer je bilo določeno, da dolžnik s priznanjem terjatve poštenemu prevzemniku izgubi ugovore, ki bi jih imel proti odstopniku. To pravno pravilo pa se lahko uporabi tudi v obravnavanem primeru.
SPZ člen 77, 77/2, 273, 273/1. ZENDMPE člen 34, 34/2, 38.
sodna ureditev meje – močnejša pravica – katastrska meja – izpodbojna domneva
Tudi v primeru, če bi bila meja dokončno urejena v katastrskem postopku, to ne bi bila ovira za sodno ureditev meje. Katastrska meja po močnejši pravici, je le domneva, ki je izpodbojna. S prvim odstavkom 273. čl. SPZ je bil razveljavljen tudi 2. odst. 34. čl. ZENDMPE, ki je določal, da sodnega postopka ureditve meje ni dopustno sprožiti, če je bila meja že urejena v postopku po tem zakonu in 38. čl. ZENDMPE, ki je določal, da ni mogoče priposestvovanje, kjer je meja dokončna.
ZST člen 18, 18/2. ZPP člen 43. SPZ člen 150, 150/2.
določitev sodne takse glede na vrednost zahtevka – tožba za izbris zastavne pravice – znesek zavarovane terjatve – vrednost zastavnega predmeta
V obravnavanem primeru je bila odmerjena maksimalna taksa, ki znaša 20.000 točk oz. 380.000,00 SIT (1.585,71 EUR), kar pomeni, da bi morala tožena stranka izkazati, da vrednost nepremičnin, pri katerih se zahteva izbris hipoteke, ne presega zneska 38.000.000,00 SIT.
Namen ureditvenih začasnih odredb je, da se do dokončne odločitve sodišča o tožbenem zahtevku začasno regulira pravno razmerje med strankama, pri čemer je takšna začasna odredba nujna zaradi odvrnitve negativnih posledic, ki bi nastale zaradi zakasnelega učinka sodbe, ni pa namen takih odredb v omogočitvi izvršbe ali izpolnitvi tožbenega zahtevka (tudi delni) oziroma zavarovanju še nezapadlih bodočih občasnih terjatev, ki zapadejo mesečno, ravno tak cilj pa zasleduje upnik s predlagano začasno odredbo.
kršitev kazenskega zakona - navidezni idealni stek - razmerje subsidiarnosti - odnos med kaznivimi pripravljalnimi dejanji in dokončanim kaznivim dejanjem - pripravljalna dejanja - pripravljalno dejanje kot posebno kaznivo dejanje
Pri kaznivemu dejanju neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 3. odst. 196. člena KZ gre za situacijo, ko je pripravljalno dejanje določeno kot posebno kaznivo dejanje. Iz opisa tega kaznivega dejanja je namreč razvidno, da za to kaznivo dejanje zadošča že nepooblaščena izdelava, nabava, uporaba ali dajanje v uporabo opreme, materiala ali predhodnih sestavin, za katere storilec ve, da so namenjene za proizvodnjo mamil, in ni treba, da bi do proizvodnje mamil že tudi v resnici prišlo. Če pa je do proizvodnje prišlo, torej je storilec uresničil tudi zakonske znake kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odst. 196. člena KZ, kar je situacija v obravnavanem primeru, gre za navidezen idealni stek zaradi razmerja subsidiarnosti in s tem tudi le za eno kaznivo dejanje. Gre torej za odnos med kaznivimi pripravljalnimi dejanji in dokončanim kaznivim dejanjem, pri katerem pripravljalna dejanja izgubijo svojo samostojnost in se vključijo v storjeno kaznivo dejanje kot njegov naravni in pravni sestavni del.
stroški - oškodovanec kot tožilec - oprostitev plačila
Nevednost oškodovanca oz. njegova neseznanjenost s stroškovnimi posledicami umika obtožnega predloga ni razlog za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka, saj ne gre za primer iz 3. odstavka 96. člena ZKP, ko stroški bremene proračun.
ZD člen 26, 28, 34, 35, 40, 210. ZMZPP člen 79, 79/2.
dedovanje na podlagi oporoke – nujni delež – obračunska vrednost zapuščine – zahtevek za zmanjšanje oporočnih razpolaganj – vračanje daril – oblikovalna tožba – dajatvena tožba
Če pa je kljub zapisu oporoke, da so že dobili določena darila za časa življenja zapustnika, nujni delež z oporočnimi razpolaganji načet, se lahko zahteva bodisi zmanjšanje oporočnih razpolaganj bodisi vračanje daril. Glede na trditveno podlago tožbe o kršeni pravici do nujnega deleža, glede na določbe oporoke, bi se ta kršena pravica lahko uveljavila z zahtevkom za zmanjšanje oporočnih razpolaganj.
deljena odgovornost - delavec - delodajalec - nesreča pri delu - kršitev varstva pri delu
Zidarsko delo, ki ga je opravljal tožnik pri obnovi kopalnice, ne predstavlja nevarne dejavnosti. Niti kladivo in špica, s katerimi je opravljal delo, ne predstavlja nevarno stvar.
Ker je ugotovitev obsega odgovornosti vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, mora sodišče upoštevati deljeno odgovornost tudi takrat, kadar prizadeti tega ugovora ni izrecno izjavil, pa iz ugotovljene dejanske podlage spora izhaja, da gre ob pravilni uporabi materialnega prava za deljeno odgovornost.
spori iz razmerij med starši in otroki – začasne odredbe – varstvo koristi otroka – nujnost ukrepa – dokazni standard verjetnosti
Smisel začasnih odredb v sporih iz razmerij med starši in otroki, izdanih po 411. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), je v tem, da se le začasno do dokončne odločitve o sporu uredi sporno razmerje in s tem prepreči nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje. Gre le za nujen ukrep, ki ga je potrebno uporabiti takrat, ko se pokaže, da varstvo in korist otrok terja nujno ukrepanje že tekom postopka.
Ker pri odpovedi pravici do pritožbe pritožba ni več dovoljena, odločba (izrek je zapisan v zapisniku) postane že takoj pravnomočna in na pravnomočnost ne vpliva okoliščina, ali je bil tožniku vročen tudi pisni odpravek odločbe. Nevročitev pisnega odpravka odločbe v takem primeru sicer predstavlja kršitev pravil postopka, vendar gre le za relativno kršitev, ki sama po sebi ne vpliva na pravilnost in zakonitost odločbe.
ZKP člen 364, 364/6, 364/7, 371/1-11, 364, 364/6, 364/7, 371/1-11.
obrazložitev odločilnih dejstev
Osrednji del obrazložitve vsake obsodilne sodbe je dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče. Dejansko stanje obsega vrsto odločilnih dejstev, ki so pomembna za pravilno uporabo kazenskega, materialnega in procesnega zakona. Odločilna dejstva se ugotavljajo z izvajanjem dokazov, ugotovljena dejstva pa so lahko tudi dokaz za sklepanje o obstoju drugega dejstva. Sodišče mora obrazložiti vsa odločilna dejstva, na katerih temelji izrek sodbe, in navesti presojo vsakega dokaza posebej. Za obrazložitev odločilnih dejstev ne zadošča, da sodišče pove, na podlagi katerih dokazov jih je ugotovilo, oziroma jih ni ugotovilo, temveč mora navesti konkretne razloge, zakaj določeno odločilno dejstvo šteje za dokazano ali nedokazano. Obrazložitev presoje dokazov in ugotovljenih odločilnih dejstev mora biti logična, prepričljiva in izkustveno sprejemljiva, tako da je zunaj vsakršnega razumnega dvoma. Še posebej skrbna mora biti obrazložitev ocene protislovnih dokazov.