poslovni namen pogodbe - prenehanje pogodbe - odstop od pogodbe - aparat za kavo - ekskluzivna dobava kave
Poslovni namen pogodbe je v tem, da je dala tožeča stranka toženi stranki v brezplačno uporabo kavni aparat in skodelice zato, da tožena stranka pri njej kupuje kavo. Tak pogodbeni odnos logično predvideva tudi redno servisiranje aparatov in nadomeščanje skodelic. Dokler tožeča stranka toženi nudi navedene ugodnosti, je tožena stranka dolžna pri tožeči stranki kupovati kavo. V tem je dosežen namen njunega dolgoročnega sodelovanja. Sicer ni videti razloga, da bi bila tožena stranka dolžna kavo kupovati ravno pri tožeči stranki. Ob povedanem po oceni pritožbenega sodišča ugovora tožene stranke, da tožnik aparata za kavo ni redno in kvalitetno servisiral in vzdrževal, ni mogoče zavrniti kot pravno nepomembnega.
umor - protipravna prilastitev stvari - kvalificirana oblika
Posameznikovo življenje je pri kaznivem dejanju umora po 2. točki drugega odstavka 127. člena KZ razumljeno kot ovira, ki jo storilec odstrani, da bi si protipravno prilastil stvar oziroma da bi obdržal ukradeno stvar.
dedni dogovor – neveljavnost pogodbe o dediščini po živi osebi
Po določbi 104. člena Zakona o dedovanju (ZD) niso neveljavni samo dedni dogovori, ampak vsak pravni posel, sklenjen za časa zapustnikovega življenja (in pri katerem zapustnik ni stranka), ki ima za predmet dediščino po tem zapustniku.
ZPSPP člen 12, 24, 27, 12, 24, 27. ZOR člen 72, 73, 72, 73.
najemna pogodba za poslovni prostor - pismena oblika - konvalidacija
ZOR v 72. členu določa, da za pismeno obliko zadostuje, da stranka pismeno pogodbo podpiše oziroma podpiše izvod, ki je namenjen drugi stranki. Med pravdnima strankama pa je nesporno, da najemodajalec pogodbe ni podpisal, zato je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da najemna pogodba ni bila sklenjena v pismeni obliki.
Toženka v pritožbi prvič navaja, da bi moralo sodišče, če ocenjuje, da ni bila sklenjena pismena pogodba, vsaj šteti, da je bila sklenjena ustna pogodba, ki pa je konvalidirala po 73. členu ZOR, ker sta pravdni stranki v pretežnem delu izpolnili obveznosti. Ob tem, da so tožniki kot dokaz predložili pisno odpoved najemnega razmerja z dne 26. 3. 2004, katere prejem je toženka tudi potrdila v pripravljalni vlogi z dne 22. 3. 2006 (list. št. 50), pa tudi niso prepričljive trditve toženke, da so tožniki najemno pogodbo za dobo 15 let izpolnjevali.
ZD člen 26, 28, 34, 35, 40, 210. ZMZPP člen 79, 79/2.
dedovanje na podlagi oporoke – nujni delež – obračunska vrednost zapuščine – zahtevek za zmanjšanje oporočnih razpolaganj – vračanje daril – oblikovalna tožba – dajatvena tožba
Če pa je kljub zapisu oporoke, da so že dobili določena darila za časa življenja zapustnika, nujni delež z oporočnimi razpolaganji načet, se lahko zahteva bodisi zmanjšanje oporočnih razpolaganj bodisi vračanje daril. Glede na trditveno podlago tožbe o kršeni pravici do nujnega deleža, glede na določbe oporoke, bi se ta kršena pravica lahko uveljavila z zahtevkom za zmanjšanje oporočnih razpolaganj.
Po določbi 80. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Po prvem odstavku 76. člena ZPP pa je pravdna stranka lahko vsaka fizična in pravna oseba. Prvostopno sodišče ima sicer prav, da v sodni register ni vpisana pravna oseba s firmo, OE Murska Sobota, temveč le. Gospodarska družba pa ima podružnice, ki so krajevno ločene od sedeža družbe in so tudi te vpisane v sodni register. Med več podružnicami navedene gospodarske družbe je tako vpisana tudi podružnica OE Murska Sobota. Po določbi drugega odstavka 31. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD pa podružnice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer opravlja družba. Podružnice v pravnem prometu lahko nastopajo le s firmo družbe z morebitno dodatno označbo obrata. Niso pa pravne osebe in tako tudi ne nosilec pravic in obveznosti, saj nimajo premoženja. V danem primeru pa je tožeča stranka označena kot, OE Murska Sobota, torej z oznako firme pravne osebe, kot je vpisana v sodni register, ter z oznako njene podružnice OE Murska Sobota. Iz take označbe tožeče stranke pa ni mogoče zaključiti, da gospodarska družba (pravna oseba), ki je navedena kot stranka, ne obstaja in da take pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti. Ni mogoče izključiti, da je z označbo OE Murska Sobota označen le kraj, kjer družba opravlja svojo dejavnost in kamor se naj tožeči stranki vročajo vsa sodna pisanja, sicer pa kot tožeča stranka nastopa.
ZST člen 18, 18/2. ZPP člen 43. SPZ člen 150, 150/2.
določitev sodne takse glede na vrednost zahtevka – tožba za izbris zastavne pravice – znesek zavarovane terjatve – vrednost zastavnega predmeta
V obravnavanem primeru je bila odmerjena maksimalna taksa, ki znaša 20.000 točk oz. 380.000,00 SIT (1.585,71 EUR), kar pomeni, da bi morala tožena stranka izkazati, da vrednost nepremičnin, pri katerih se zahteva izbris hipoteke, ne presega zneska 38.000.000,00 SIT.
stroški - oškodovanec kot tožilec - oprostitev plačila
Nevednost oškodovanca oz. njegova neseznanjenost s stroškovnimi posledicami umika obtožnega predloga ni razlog za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka, saj ne gre za primer iz 3. odstavka 96. člena ZKP, ko stroški bremene proračun.
ZPP člen 214, 339, 339/2-10, 454, 214, 339, 339/2-10, 454.
izjema od načela obligatornosti glavne obravnave - spor majhne vrednosti - nesporno dejansko stanje
Izjema od načela obligatornosti glavne obravnave v sporih majhne vrednosti je določena v členu 454 ZPP. Sodišče mora pri presoji, kdaj dejansko stanje ni sporno, upoštevati določbo 214. člena ZPP, ki določa, da ni treba dokazovati dejstev, ki jih je stranka pred sodiščem med postopkom priznala, dejstev, ki se po zakonu domnevajo in dejstev, ki so splošno znana. Dejstva, na katera sodišče prve stopnje opira svojo materialnopravno odločitev, niso zakonske domneve, ne splošno znana dejstva, niti jih tožena stranka med pravdo ni priznala oziroma navajala enakega dejanskega stanja kot tožeča stranka. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je zmotno ugotovilo, da dejansko stanje med strankama ni sporno in je zato izdalo sodbo brez naroka za glavno obravnavo, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odst. 339. člena ZPP.
prometna nezgoda – kamenje na cesti – odškodninski zahtevek – opustitev cestnega podjetja – vzročna zveza med kamenjem in škodo – krivdna odgovornost – obrnjeno dokazno breme – dokazni predlog – pravočasnost
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, to je, da je bilo ob nezgodi na cesti kamenje in da je do nezgode prišlo na zoženem delu ceste (kar pomeni manjši manevrski prostor za umikanje oviram na cestišču) in zaradi kamenja, je pravilen sklep sodišča prve stopnje, da škoda izvira iz sfere cestnega podjetja. Sporno pa je vprašanje, ali je za tako opustitev cestno podjetje odgovorno. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe o obrnjenem dokaznem bremenu in ugotovilo, da tožena stranka ni dokazala, da je do škode prišlo brez krivde njenega zavarovanca. Šele med dokaznim postopkom se je pokazalo, da je sporno tudi vprašanje, ali je bilo na cesti kamenje in ali je to kamenje v vzročni zvezi z nastalo škodo. Že iz tega razloga dokazni predlog tožeče stranke ni prepozen in ga brez svoje krivde ni predlagala že prej.
ZKP člen 364, 364/6, 364/7, 371/1-11, 364, 364/6, 364/7, 371/1-11.
obrazložitev odločilnih dejstev
Osrednji del obrazložitve vsake obsodilne sodbe je dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče. Dejansko stanje obsega vrsto odločilnih dejstev, ki so pomembna za pravilno uporabo kazenskega, materialnega in procesnega zakona. Odločilna dejstva se ugotavljajo z izvajanjem dokazov, ugotovljena dejstva pa so lahko tudi dokaz za sklepanje o obstoju drugega dejstva. Sodišče mora obrazložiti vsa odločilna dejstva, na katerih temelji izrek sodbe, in navesti presojo vsakega dokaza posebej. Za obrazložitev odločilnih dejstev ne zadošča, da sodišče pove, na podlagi katerih dokazov jih je ugotovilo, oziroma jih ni ugotovilo, temveč mora navesti konkretne razloge, zakaj določeno odločilno dejstvo šteje za dokazano ali nedokazano. Obrazložitev presoje dokazov in ugotovljenih odločilnih dejstev mora biti logična, prepričljiva in izkustveno sprejemljiva, tako da je zunaj vsakršnega razumnega dvoma. Še posebej skrbna mora biti obrazložitev ocene protislovnih dokazov.
Tožnici, rojeni leta 1987, za pretres možganov, udarnino in odrgnino desnega lica, raztrganino in udarnino levega kolena ter raztrganino in udarnino leve goleni v skladu s 179. členom in 182. členom OZ pripada pravična denarna odškodnina v znesku 2,150.000,00 SIT.
Namen ureditvenih začasnih odredb je, da se do dokončne odločitve sodišča o tožbenem zahtevku začasno regulira pravno razmerje med strankama, pri čemer je takšna začasna odredba nujna zaradi odvrnitve negativnih posledic, ki bi nastale zaradi zakasnelega učinka sodbe, ni pa namen takih odredb v omogočitvi izvršbe ali izpolnitvi tožbenega zahtevka (tudi delni) oziroma zavarovanju še nezapadlih bodočih občasnih terjatev, ki zapadejo mesečno, ravno tak cilj pa zasleduje upnik s predlagano začasno odredbo.
splošni pogoji za nezgodno zavarovanje - alkoholiziranost - izguba zavarovalne pravice - izključitev odgovornosti zavarovalnice
Kajti čim je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zaradi dokazane vzročne zveze delovanja alkohola na zavarovanca ob nezgodi, prišlo do nezgode, potem je skladno z 8. tč. 1. odst. 9. čl. Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje izključitev odgovornosti zavarovalnice popolna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK02929
ZNP člen 37, 37. ZPP člen 270, 270. ZZK-1 člen 120, 164, 164/2, 120, 164, 164/2.
sklep o vrnitvi predloga v popravo - sklep, ki se nanaša na procesno vodstvo - nedovoljena pritožba
Po določbi 2. odst. 146. čl. Zakona o zemljiško knjigi (ZZK-1) zemljiškoknjižno sodišče predlagatelju s sklepom naloži, da predlog dopolni oziroma popravi in določi rok za popravo oziroma dopolnitev, če niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje in gre za pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti. V predmetni zadevi zemljiškoknjižna sodnica ni vsebinsko odločila o ugovoru, ampak je predlog vrnila v fazo poprave zaradi formalnih pomanjkljivosti. Tudi po oceni pritožbenega sodišča gre za sklep, ki se nanaša na procesno vodstvo, zoper tak sklep pa ni pritožbe.
ZST člen 14, 14/1, 14, 14/1. ZPP člen 169, 169/2, 169, 169/2.
oprostitev plačila
Zmotno je pritožbeno stališče, da si mora sodišče ob obravnavanju predloga za oprostitev plačila sodnih taks po uradni dolžnosti priskrbeti ustrezne listine (potrdila) o premoženjskem stanju stranke in da bi moralo o tem sodišče opraviti predlagane poizvedbe pri CSD in DURS. Določba 2. odst. 169. čl. ZPP jasno nalaga stranki, da mora predlogu priložiti potrdilo pristojnega upravnega organa o svojem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju članov gospodinjstva, potrdilo o svojih dohodkih in o dohodkih članov gospodinjstva, zadnjo odločbo o dohodnini ter morebitne druge dokaze, s katerimi dokazuje svoje premoženjsko stanje in premoženjsko stanje članov gospodinjstva.