pogodba o naročilu - pravice in obveznosti iz pogodbe o naročilu - zastaranje - trditveno in dokazno breme - pritožbena novota
Obveznost tožene stranke kot prevzemnika naročila je bila v prenakazilu zneska tretji osebi, terjatev tožeče stranke do tožene stranke na podlagi navedene pogodbe bi torej bila v tem, da uveljavlja prenakazilo zneska 1.200.000,00 SIT. Če bi tožeča stranka v tej pravdi od tožene stranke iztoževala takšno terjatev, bi bil možen zaključek, da gre za terjatev, ki zastara v treh letih, tako kot to določa 374. čl. Ker pa tožeča stranka tega ni uveljavljala, je materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da gre pri sporni terjatvi za takšno terjatev, ki zastara v triletnem zastaralnem roku iz 374. čl. ZOR in da je zato sporna terjatev zastarala.
delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - konkurenčna klavzula
Odpoklic uprave s strani nadzornega sveta ne pomeni, da bi moral biti predsednik uprave odpoklican iz krivdnih razlogov, saj ZGD v 250. členu predvideva, da lahko nadzorni svet odpokliče člana uprave oz. predsednika uprave tudi iz drugih ekonomsko poslovnih razlogov (pomembnejše spremembe v strukturi delničarjev, reorganizacija, uvajanje novih proizvodov, večja sprememba dejavnosti in podobno). Dejstvo, da je direktorju tožene stranke ta funkcija prenehala sporazumno, ima enake posledice kot odpoklic, to je prenehanje mandata delavke s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki je predvideno v njeni pogodbi o zaposlitvi za primer odpoklica uprave.
V pogodbi o zaposlitvi je bilo dogovorjeno, da bo tožnica v primeru prenehanja mandata, razporejena na delovno mesto, ki ustreza znanju, izkušnjam in sposobnostim, in sicer tako, da ji bo ponujena nova pogodba o zaposlitvi, če pa je brez utemeljenega razloga v roku 15 dni ne bo podpisala, ji delovno razmerje preneha. Pri uporabi tega pogodbenega določila (tožnica je ponujeno pogodbo o zaposlitvi podpisala) ni potrebno upoštevati še določb ZDR v zvezi z institutom odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, saj je bila tožnica razporejena v skladu z dogovorom iz pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena v času veljavnosti starega ZDR/90 in ZTPDR .
V prejšnji pogodbi o zaposlitvi je bila v korist tožnice dogovorjena odmena zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule za čas 12 mesecev po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki. Tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo ob prenehanju mandata, ampak na podlagi sporazuma o razveljavitvi kasneje sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Ker sta stranki s sklenitvijo nove pogodbo o zaposlitvi tudi v celoti nadomestili vsebino prejšnje pogodbe o zaposlitvi in sta s tem soglašali, da so določila o konkurenčni klavzuli iz prejšnje pogodbe o zaposlitvi prenehala veljati, tožnica do odmene zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule ni upravičena.
izvršilni stroški – prekoračitev tožbenega zahtevka – razveljavitev odločbe – spor majhne vrednosti – upoštevni pritožbeni razlogi
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je v 3. točki izreka prisodilo tožeči stranki izvršilne stroške, dejansko prekoračilo tožbeni zahtevek tožeče stranke. Po določbah 357. čl. ZPP ob taki ugotovitvi pritožbeno sodišče s sklepom razveljavi sodbo.
izvršba na nepremičnine - skupna lastnina - dolžnik
Ob dejstvu, da je nepremičnina, na kateri je predlagana izvršba v zemljiški knjigi vpisana kot skupna lastnina dolžnika in tretje osebe, je povsem na mestu odločitev sodišča prve stopnje, ko je zavrnilo predlog za izvršbo. Drugače bi bilo, če bi bila vknjižena solastnina, saj se pri solastnini upniki lahko poplačajo iz solastninskih deležev, pri skupni lastnini pa to ni mogoče. V primeru skupne lastnine je edina možnost upnika, da se poplača ta, da doseže določitev solastniškega deleža na nepremičnini, torej navedba postopka po 4. odst. 72. čl. SPZ.
ZVZP člen 25, 29, 29/1, 29/2. ZJC člen 13, 13/1. ZZelP člen 10, 10-7. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah člen 2, 2-1, 2-2, 2-3, 56, 84, 85.
stroški vzdrževanja, obnove in rekonstrukcije nivojskih prehodov ceste in železnice – razmejitev obveznosti – upravljalec javne železniške infrastrukture – upravljalec cest – zapornice in polzapornice – cestna prometna signalizacija
Vprašanje ali bremenijo stroški vzdrževanja zapornic in polzapornice na nivojskih prehodih ceste in železnice upravljalca javne železniške infrastrukture ali bremenijo upravljalca ceste je urejena v 29. čl. Zakona o varnosti v železniškem prometu.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - obstoj dejanskega delovnega razmerja - sposobnost biti stranka
Zoper fizično osebo, ki je umrla pred vložitvijo tožbe, in ki zato ne more biti pravdna stranka, tožba sploh ni mogoča in jo je treba zavreči. Pomanjkanja procesne predpostavke glede sposobnosti biti stranka ni mogoče odpraviti niti pri tožbi zoper pokojnega toženca niti pri tožbi, vloženi v imenu pokojnega tožnika.
Invalidnina - telesna okvara - zavarovanje za ožji obseg pravic
Do invalidnine za telesno okvaro so upravičeni zavarovanci, ki so bili za ta zavarovalni primer zavarovani in pri katerih je podana telesna okvara ter, v primeru, da je telesna okvara posledica poškodbe izven dela oz. bolezni, tudi pokojninska doba, določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine - delovna leta. Vsi pogoji morajo biti podani kumulativno. Do invalidnine za telesno okvaro niso upravičeni zavarovanci, ki za ta zavarovalni primer niso bili zavarovani.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - utemeljenost odpovednega razloga
"Strokovna razhajanja" med delavci in nadrejenimi so lahko povod za reorganizacijo, vendar pa povod za reorganizacijo niti ni bistven. V okvir presoje utemeljenosti odpovednega razloga sodi le ugotavljanje, ali je potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi dejansko prenehala zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Tožnik prejšnjega dela ne opravlja več. Podpisal je novo pogodbo o zaposlitvi ponujeno v okviru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove. Tožena stranka za opravljanje njegovega dela ni zaposlila novih delavcev, pač pa je naloge spornega delavca porazdelila med druge delavce. Tožena stranka ima pravico da organizacije, ki bo optimalna glede na nujne potrebe. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je bila posledica spremenjenega kadrovskega načrta, ki je predvidel črtanje njegovega delovnega mesta. Črtanje delovnega mesta iz sistemizacije oziroma sprememba akta o sistemizaciji ni pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če je sicer sprejeta odločitev uprave o prenehanju potreb po delu na določenem delovnem mestu.
Pooblastitev odvetnika specialista je stvar stranke, ki takega odvetnika najame, zato stranka tega, dodatnega stroškovnega bremena v nobenem primeru ne more prevaliti na nasprotno stranko. Stranka, ki zahteva povečanje vrednosti storitev, mora svojo zahtevo obrazložiti in utemeljiti, vendar je njen zahtevek omejen z najvišjim možnim številom točk, ki ga določba tar. št. 18.
V primeru, ko delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi krši konkurenčno klavzulo, delodajalcu pripada le odškodnina, ne more pa delavcu prepovedati opravljanja konkurenčne dejavnosti.
Enostranska zaveza delavca, s katero ta pristane na omejitev svojih pravic po prenehanju delovnega razmerja, ne da bi bila ob tem dogovorjena tudi ustrezna odmena v obliki nadomestila, ni skladna z načeli pravne in socialne države, med katere pri odplačnih pogodbenih razmerjih sodi tudi načelo ekvivalence in je zato ni mogoče upoštevati.
Kadar pride pri najemnih razmerjih do razveze pogodbe, vpliva to na trajne obveznosti pravdnih strank le vnaprej, ne pa tudi za nazaj. Najemodajalcu preneha obveznost, da daje najemniku v uporabo prostore, ki so predmet najema, temu pa, da plačuje najemnino, saj pomeni najemnina odmeno za uporabo najetih površin.
mirovanje postopka – domneva umika tožbe – prepozna vročitev sklepa o mirovanju postopka – onemogočanje stranki uveljavljanja pravic v postopku
Prvostopenjsko sodišče je dne 3.6.2005 izdalo sklep, da je z navedenim dnem nastopilo mirovanje postopka. Ta sklep je pooblaščencu tožeče stranke vročilo šele v petek 14.10.2005, torej potem, ko je štirimesečni rok že potekel. S tem je tožeči stranki onemogočilo uveljavljanja njenih pravic v postopku, saj v zakonskem roku ni mogla predlagati nadaljevanja postopka.
nadomestilo za primer brezposelnosti - prenehanje pravice - pravna zmota
Vprašanje, ali je dohodek podvržen obdavčitvi ali ne, za presojo vprašanja, ali so podani zakonski razlogi za prenehanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, ni bistveno, saj mora prejemnik nadomestila o kakršnemkoli dodatnem dohodku pravočasno obveščati toženca. Davčni predpisi urejajo obveznost plačila davka od dohodka oz. premoženja, ne pa obveznost obveščanja o dodatnih dohodkih, ki jih prejema upravičenec do denarnega nadomestila. Ta obveznost je urejena v 33. b členu ZZZPB, o njej pa je bila tožnica tudi izrecno poučena, zato ni bila v opravičljivi pravni zmoti glede vprašanja, o katerih dodatnih dohodkih mora obveščati toženca.
vložitev vloge pri nepristojnem sodišču - nevednost ali očitna pomota
Ocena, kdaj gre za nevednost ali za očitno pomoto vložnika, ki ju omenja 5. odst. 87. člena ZKP, je dejansko vprašanje, pri čemer se očitna pomota lahko nanaša na kakršnokoli drugo vprašanje, razen poznavanja predpisov in je lahko upoštevana pri vsakem vložniku.
Uredba o taksi za obremenjevanje vode člen 7, 7/6, 7, 7/6. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 10, 10.
taksa
Uredba tako izrecno ne določa ali je potrebno kot obračunsko enoto upoštevati število oseb v skupnem gospodinjstvu oziroma število prebivalcev na določenem naslovu. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče pri tem ugotavlja, da je iz nadaljnje vsebine istega določila, ki opredeljuje kot uporabnike tiste, ki so priključeni na kanalizacijsko enoto ali imajo lastne greznice, moč razbrati, da je potrebno kot obračunsko enoto šteti določeno stanovanjsko enoto, pri tem pa upoštevati število oseb prijavljenih na določenem naslovu.
V zadevi ni odločilno, iz katerih zakonskih podlag se zahteva vrnitev taks, torej ni pomembno njih uveljavljanje po členu 32/IIa ZST, ko velja v določilih člena 34 ZST dvoletni prekluzivni rok za zahtevane taksne vrnitve iz vseh zakonskih podlag.
Predmetno kaznivo dejanje se lahko stori le z direktnim naklepom, pri čemer ima storilec namen, da se storilec predhodno storjenega kaznivega dejanja ne odkrije ali da se prepreči izvršitev sankcije. Kar zadeva pomoč storilcu predhodno storjenega kaznivega dejanja, pa je dejansko kazniva le pomoč storilcem kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, mednje sodijo tudi kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog, in sicer ne glede na višino kazni. Kazniva dejanja, ki se preganjajo na zasebno tožbo, se ne uvrščajo kot predhodno kaznivo dejanje druge osebe. Uradno pregonljiva kazniva dejanja so lahko iz kazenskega zakonika ali iz stranske kazenske zakonodaje. Ta kazniva dejanja so lahko dokončana ali le poskušena, če je poskus kazniv, oziroma so lahko pripravljalna dejanja, če so kazniva. Povprečno razgledanemu človeku pa je jasno, da se pripor praviloma odreja zaradi hujših kaznivih dejanj, ki so tudi uradno pregonljiva kazniva dejanja
S tem, ko je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinski postopek in pritožnico napotilo na pravdo, da dokaže, da je pokojnik napravil veljavno ustno oporoko pred pričami je upoštevalo navedbe pritožnice. Zato ni moč pritrditi njenemu pritožbenemu stališču, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo "uveljavilo" njenih zahtevkov.
ZD člen 18, 104, 104/1, 214, 214/3. ZDen člen 74, 74/1, 76, 78. ZOR člen 1090, 1092, 1092/1.
obstoj zapuščine kot temeljni pogoj za dedovanje – denacionalizirano premoženje – pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji – uvedba dedovanja – določitev kroga dedičev – neveljavnost pogodbe o odtujitvi pričakovane dediščine
1. Temeljni pogoj, da pride do dedovanja je, da obstaja zapuščina. Pri denacionaliziranem premoženju zapuščine pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji ni, zato tudi zakon določa, da zapuščina preide na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Dedovanje je res uvedeno pred tem (s pravnomočnostjo prvega sklepa o dedovanju), vendar je uvedba dedovanja pomembna le za določitev kroga dedičev.
2. Po 104. členu ZD je neveljavna vsaka pogodba, s katero kdo odtuji pričakovano dediščino.
plačilo uporabnine - uporaba tuje stvari v svojo korist
Pri tožencu je bistveno, da glede na prodajo nepremičnine in dogovor o izročitvi, po plačilu celotne kupnine ni imel več pravice to stvar uporabljati, zanj je torej to bila tuja stvar.