delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - konkurenčna klavzula
Odpoklic uprave s strani nadzornega sveta ne pomeni, da bi moral biti predsednik uprave odpoklican iz krivdnih razlogov, saj ZGD v 250. členu predvideva, da lahko nadzorni svet odpokliče člana uprave oz. predsednika uprave tudi iz drugih ekonomsko poslovnih razlogov (pomembnejše spremembe v strukturi delničarjev, reorganizacija, uvajanje novih proizvodov, večja sprememba dejavnosti in podobno). Dejstvo, da je direktorju tožene stranke ta funkcija prenehala sporazumno, ima enake posledice kot odpoklic, to je prenehanje mandata delavke s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki je predvideno v njeni pogodbi o zaposlitvi za primer odpoklica uprave.
V pogodbi o zaposlitvi je bilo dogovorjeno, da bo tožnica v primeru prenehanja mandata, razporejena na delovno mesto, ki ustreza znanju, izkušnjam in sposobnostim, in sicer tako, da ji bo ponujena nova pogodba o zaposlitvi, če pa je brez utemeljenega razloga v roku 15 dni ne bo podpisala, ji delovno razmerje preneha. Pri uporabi tega pogodbenega določila (tožnica je ponujeno pogodbo o zaposlitvi podpisala) ni potrebno upoštevati še določb ZDR v zvezi z institutom odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, saj je bila tožnica razporejena v skladu z dogovorom iz pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena v času veljavnosti starega ZDR/90 in ZTPDR .
V prejšnji pogodbi o zaposlitvi je bila v korist tožnice dogovorjena odmena zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule za čas 12 mesecev po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki. Tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo ob prenehanju mandata, ampak na podlagi sporazuma o razveljavitvi kasneje sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Ker sta stranki s sklenitvijo nove pogodbo o zaposlitvi tudi v celoti nadomestili vsebino prejšnje pogodbe o zaposlitvi in sta s tem soglašali, da so določila o konkurenčni klavzuli iz prejšnje pogodbe o zaposlitvi prenehala veljati, tožnica do odmene zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule ni upravičena.
odpravnina – pogodba o zaposlitvi – sprememba delodajalca
Ker je bilo tožniku pri delodajalcu prevzemniku ponujeno delovno mesto, ki je bilo ekvivalentno delovnemu mestu, na katerem je delal pri delodajalcu prenosniku (le imenovalo se je drugače), do odpravnine po pogodbi o zaposlitvi, ki je bila dogovorjena za primer razrešitve s funkcije oziroma razporeditve na drugo delovno mesto, ni upravičen.
ZST člen 12, 12/3, 12, 12/3. ZDR člen 118, 118. ZDSS-1 člen 41, 41/5, 41, 41/5.
odškodnina - stroški postopka - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Odškodnina po 118. členu ZDR predstavlja nadomestilo za reintegracijo - ko sodišče v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi na predlog delavca ugotovi, da mu delovno razmerje pri toženi stranki traja zgolj do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, namesto nadaljnjega priznanja delovnega razmerja pa se delavcu prizna odškodnina po splošnih pravilih civilnega prava. Gre za institut, ki ga je uvedel novi ZDR in se tako lahko uporabi le v zvezi z odpovedmi pogodbe o zaposlitvi iz časa po 1.1.2003, ne pa tudi v zvezi s sklepi o prenehanju delovnega razmerja po starem ZDR, kot je konkretni izpodbijani sklep, izdan na podlagi 6. točke 100. člena ZDR/90.
Vtoževana odškodnina (strošek za dokup manjkajoče zavarovalne dobe ob upokojitvi) in odpravnina ob upokojitvi nista terjatvi, ki sodita v okvir spora o prenehanju delovnega razmerja, zato za tožnika ne pride v poštev ugodnejša taksna (12/3 ZST) oz. stroškovna (41/5 ZDSS-1) posledica. Gre za samostojni denarni terjatvi, ki se sicer navezujeta na odločitev v zvezi z (ne)zakonitostjo prenehanja delovnega razmerja, a zgolj zaradi tega še nista del spora zaradi prenehanja delovnega razmerja.
izvršba na nepremičnine - skupna lastnina - dolžnik
Ob dejstvu, da je nepremičnina, na kateri je predlagana izvršba v zemljiški knjigi vpisana kot skupna lastnina dolžnika in tretje osebe, je povsem na mestu odločitev sodišča prve stopnje, ko je zavrnilo predlog za izvršbo. Drugače bi bilo, če bi bila vknjižena solastnina, saj se pri solastnini upniki lahko poplačajo iz solastninskih deležev, pri skupni lastnini pa to ni mogoče. V primeru skupne lastnine je edina možnost upnika, da se poplača ta, da doseže določitev solastniškega deleža na nepremičnini, torej navedba postopka po 4. odst. 72. čl. SPZ.
Invalidnina - telesna okvara - zavarovanje za ožji obseg pravic
Do invalidnine za telesno okvaro so upravičeni zavarovanci, ki so bili za ta zavarovalni primer zavarovani in pri katerih je podana telesna okvara ter, v primeru, da je telesna okvara posledica poškodbe izven dela oz. bolezni, tudi pokojninska doba, določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine - delovna leta. Vsi pogoji morajo biti podani kumulativno. Do invalidnine za telesno okvaro niso upravičeni zavarovanci, ki za ta zavarovalni primer niso bili zavarovani.
ničnost - sodno varstvo - stari ZDR - dogovor o prevzemu delavcev
Sodno varstvo zoper sklepe o prenehanju delovnega razmerja in o razporeditvi k drugemu delodajalcu je bilo po ZTPDR dopustno le v primeru pravočasne predhodno izkoriščene notranje poti, to je pravočasnega uveljavljanja varstva pravic pri delodajalcu. V nasprotnem primeru dokončnosti in pravnomočnosti sklepa delavec ni mogel obiti z uveljavljanjem ničnosti dogovora med dvema delodajalcema kot podlage za njegovo izdajo. Ker je bilo pravno varstvo delavcev v času veljavnosti ZTPDR in ZDR/90 zagotovljeno v okviru posebnega postopka varstva pravic (pri čemer je šlo za asociativna delovna razmerja), institutov obligacijskega prava niti ni mogoče uporabiti, saj bi to izničilo kogentne določbe ZTPDR o postopkih varstva pravic in sodnem varstvu.
ZVZP člen 25, 29, 29/1, 29/2. ZJC člen 13, 13/1. ZZelP člen 10, 10-7. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah člen 2, 2-1, 2-2, 2-3, 56, 84, 85.
stroški vzdrževanja, obnove in rekonstrukcije nivojskih prehodov ceste in železnice – razmejitev obveznosti – upravljalec javne železniške infrastrukture – upravljalec cest – zapornice in polzapornice – cestna prometna signalizacija
Vprašanje ali bremenijo stroški vzdrževanja zapornic in polzapornice na nivojskih prehodih ceste in železnice upravljalca javne železniške infrastrukture ali bremenijo upravljalca ceste je urejena v 29. čl. Zakona o varnosti v železniškem prometu.
izvršilni stroški – prekoračitev tožbenega zahtevka – razveljavitev odločbe – spor majhne vrednosti – upoštevni pritožbeni razlogi
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je v 3. točki izreka prisodilo tožeči stranki izvršilne stroške, dejansko prekoračilo tožbeni zahtevek tožeče stranke. Po določbah 357. čl. ZPP ob taki ugotovitvi pritožbeno sodišče s sklepom razveljavi sodbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – norma
Tožena stranka je tožnici zakonito redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ker ni dosegala predvidene norme, saj za to ni bil vzrok v njenem zdravstvenem stanju.
ZZZPB člen 16 a, 16 a/1, 16 a/1-2, 16 a/3, 17 a, 17 a/1, 18, 18/1, 18/1, 18, 17 a/1, 17 a, 16 a/3, 16 a/1-2, 16 a/1, 16 a.
brezposelna oseba - denarno nadomestilo
Za brezposelno osebo se ne šteje oseba, ki ji je prenehalo delovno razmerje zaradi poteka ali prekinitve individualne pogodbe o zaposlitvi in je prejela ali bo prejela odškodnino oz. odpravnino zaradi prenehanja oziroma prekinitve pogodbe o zaposlitvi. Take osebe nimajo statusa brezposelne osebe toliko mesecev, kolikor mesečnih plač odškodnine ali odpravnine so prejele zaradi prenehanja delovnega razmerja.
nadomestilo za primer brezposelnosti - prenehanje pravice - pravna zmota
Vprašanje, ali je dohodek podvržen obdavčitvi ali ne, za presojo vprašanja, ali so podani zakonski razlogi za prenehanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, ni bistveno, saj mora prejemnik nadomestila o kakršnemkoli dodatnem dohodku pravočasno obveščati toženca. Davčni predpisi urejajo obveznost plačila davka od dohodka oz. premoženja, ne pa obveznost obveščanja o dodatnih dohodkih, ki jih prejema upravičenec do denarnega nadomestila. Ta obveznost je urejena v 33. b členu ZZZPB, o njej pa je bila tožnica tudi izrecno poučena, zato ni bila v opravičljivi pravni zmoti glede vprašanja, o katerih dodatnih dohodkih mora obveščati toženca.
mirovanje postopka – domneva umika tožbe – prepozna vročitev sklepa o mirovanju postopka – onemogočanje stranki uveljavljanja pravic v postopku
Prvostopenjsko sodišče je dne 3.6.2005 izdalo sklep, da je z navedenim dnem nastopilo mirovanje postopka. Ta sklep je pooblaščencu tožeče stranke vročilo šele v petek 14.10.2005, torej potem, ko je štirimesečni rok že potekel. S tem je tožeči stranki onemogočilo uveljavljanja njenih pravic v postopku, saj v zakonskem roku ni mogla predlagati nadaljevanja postopka.
Kadar pride pri najemnih razmerjih do razveze pogodbe, vpliva to na trajne obveznosti pravdnih strank le vnaprej, ne pa tudi za nazaj. Najemodajalcu preneha obveznost, da daje najemniku v uporabo prostore, ki so predmet najema, temu pa, da plačuje najemnino, saj pomeni najemnina odmeno za uporabo najetih površin.
V zadevi ni odločilno, iz katerih zakonskih podlag se zahteva vrnitev taks, torej ni pomembno njih uveljavljanje po členu 32/IIa ZST, ko velja v določilih člena 34 ZST dvoletni prekluzivni rok za zahtevane taksne vrnitve iz vseh zakonskih podlag.
plačilo uporabnine - uporaba tuje stvari v svojo korist
Pri tožencu je bistveno, da glede na prodajo nepremičnine in dogovor o izročitvi, po plačilu celotne kupnine ni imel več pravice to stvar uporabljati, zanj je torej to bila tuja stvar.
S tem, ko je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinski postopek in pritožnico napotilo na pravdo, da dokaže, da je pokojnik napravil veljavno ustno oporoko pred pričami je upoštevalo navedbe pritožnice. Zato ni moč pritrditi njenemu pritožbenemu stališču, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo "uveljavilo" njenih zahtevkov.
Predmetno kaznivo dejanje se lahko stori le z direktnim naklepom, pri čemer ima storilec namen, da se storilec predhodno storjenega kaznivega dejanja ne odkrije ali da se prepreči izvršitev sankcije. Kar zadeva pomoč storilcu predhodno storjenega kaznivega dejanja, pa je dejansko kazniva le pomoč storilcem kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, mednje sodijo tudi kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog, in sicer ne glede na višino kazni. Kazniva dejanja, ki se preganjajo na zasebno tožbo, se ne uvrščajo kot predhodno kaznivo dejanje druge osebe. Uradno pregonljiva kazniva dejanja so lahko iz kazenskega zakonika ali iz stranske kazenske zakonodaje. Ta kazniva dejanja so lahko dokončana ali le poskušena, če je poskus kazniv, oziroma so lahko pripravljalna dejanja, če so kazniva. Povprečno razgledanemu človeku pa je jasno, da se pripor praviloma odreja zaradi hujših kaznivih dejanj, ki so tudi uradno pregonljiva kazniva dejanja
Uredba o taksi za obremenjevanje vode člen 7, 7/6, 7, 7/6. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 10, 10.
taksa
Uredba tako izrecno ne določa ali je potrebno kot obračunsko enoto upoštevati število oseb v skupnem gospodinjstvu oziroma število prebivalcev na določenem naslovu. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče pri tem ugotavlja, da je iz nadaljnje vsebine istega določila, ki opredeljuje kot uporabnike tiste, ki so priključeni na kanalizacijsko enoto ali imajo lastne greznice, moč razbrati, da je potrebno kot obračunsko enoto šteti določeno stanovanjsko enoto, pri tem pa upoštevati število oseb prijavljenih na določenem naslovu.
ZD člen 18, 104, 104/1, 214, 214/3. ZDen člen 74, 74/1, 76, 78. ZOR člen 1090, 1092, 1092/1.
obstoj zapuščine kot temeljni pogoj za dedovanje – denacionalizirano premoženje – pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji – uvedba dedovanja – določitev kroga dedičev – neveljavnost pogodbe o odtujitvi pričakovane dediščine
1. Temeljni pogoj, da pride do dedovanja je, da obstaja zapuščina. Pri denacionaliziranem premoženju zapuščine pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji ni, zato tudi zakon določa, da zapuščina preide na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Dedovanje je res uvedeno pred tem (s pravnomočnostjo prvega sklepa o dedovanju), vendar je uvedba dedovanja pomembna le za določitev kroga dedičev.
2. Po 104. členu ZD je neveljavna vsaka pogodba, s katero kdo odtuji pričakovano dediščino.
vložitev vloge pri nepristojnem sodišču - nevednost ali očitna pomota
Ocena, kdaj gre za nevednost ali za očitno pomoto vložnika, ki ju omenja 5. odst. 87. člena ZKP, je dejansko vprašanje, pri čemer se očitna pomota lahko nanaša na kakršnokoli drugo vprašanje, razen poznavanja predpisov in je lahko upoštevana pri vsakem vložniku.