ZOFVI člen 109 b, 109 b. ZDR člen 51, 52, 52/1, 52/1-13, 51, 52, 52/1, 52/1-13.
transformacija - pogodba o zaposlitvi - določen čas - suspenz - vzgoja in izobraževanje
Zakoniti razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas po 13. alineji 1. odstavka 52. člena ZDR (drugi primeri, ki jih določa zakon) je določen v 109. b členu ZOFVI-D, po katerem lahko šola za obdobje enega šolskega leta sklene pogodbo o zaposlitvi z vzgojiteljem predšolskih otrok, ki ima sklenjeno delovno razmerje v vrtcu. Tudi v času trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, sklenjene iz tega razloga, se uporabljajo določbe o suspenzu pogodbe o zaposlitvi iz 51. člena ZDR.
sprememba delodajalca - varstvo pravic pri delodajalcu - sodno varstvo
V primeru spremembe delodajalca, ko preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku na delodajalca prevzemnika, ni predvideno sklepanje nove pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem prevzemnikom. Delodajalec prevzemnik vstopi v pogodbeno razmerje po pogodbi o zaposlitvi, kakršna je bila sklenjena med delodajalcem prenosnikom in delavcem na dan prenosa, pri čemer je bistveno, da delodajalec prevzemnik njene vsebine ne sme spreminjati.
Pri spremembi delodajalca ne gre za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, zato delavec nima direktnega sodnega varstva po 3. odstavku 204. člena ZDR. Ker tožnik v zvezi z morebitno kršitvijo njegovih pravic ni uveljavil notranje poti pri delodajalcu (1. in 2. odstavek 204. člen ZDR), ni izpolnjena procesna predpostavka za sodno varstvo in je bila tožba pravilno zavržena.
Zahteva iz petega odstavka 477. člena ZPP se lahko vloži le, dokler katerakoli izmed pravdnih strank ne izkoristi pravice iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
ZOR člen 277, 369, 372, 387, 387/2, 277, 369, 372, 387, 387/2.
obresti - zastaranje
Prav izhajajoč iz določbe 369. člena ZOR, po kateri obresti zastarajo, ko zastara glavna terjatev, je zaključilo, da ne bi bilo logično, če bi plačilo glavnice uvrstili med okoliščine, ki pretrgajo zastaranje za plačilo zamudnih obresti, kot to trdi pritožnik.
Pritožnik se v utemeljitev svojega stališča, da plačilo glavnice pretrga zastaranje obresti, sklicuje na določbo 2. odst. 387. člena ZOR, ki pravi, da dolžnik dolg lahko pripozna ne le z upniku dano izjavo, temveč tudi posredno, na primer, da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje. Navedena določba navaja primere konkludentnih ravnanj dolžnika, ki pomenijo pripoznavo dolga, med njimi plačilo obresti. Iz te določbe torej izhaja sklepanje, da se v primeru, ko dolžnik, ki dolguje glavnico in obresti, plača obresti, predpostavlja, da s tem priznava tudi glavnico. Nelogično bi namreč bilo, da bi dolžnik, ki ne bi priznal glavnice, plačal obresti.
ZPSPP člen 24, 24/2, 24, 24/2. ZPP člen 154, 154/1, 154, 154/1.
odpoved najemne pogodbe - stroški postopka
Sodna odpoved najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, namreč v trenutku izdaje sklepa ne pomeni "uspeha" v pravdi, temveč zgolj in samo oblično izjavo volje najemodajalca, potrebno za nastop prenehanja obligacijskega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, po njegovi volji. Zato o stroških postopka, v katerem se poda taka izjava volje, ni mogoče odločati po 1. odst. 154. čl. ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - pisna obdolžitev
Za izpolnitev dolžnosti tožene stranke, da tožniku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogoči zagovor, ne zadošča zgolj splošni poziv, naj do določenega roka sporoči razlog odsotnosti z dela oziroma dostavi bolniški list, ampak bi mu morala določiti kraj in čas, kjer bo zagovor lahko podal. Na podlagi opisanega ravnanja se tožnik niti ni mogel zavedati, da gre za postopek pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar je njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti te odpovedi utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - službeno potovanje
Ker je tožnik neutemeljeno odklonil odrejeno službeno potovanje v tujino, je huje kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja (saj je bila možnost napotitve na službeno potovanje v tujino predvidena v pogodbi o zaposlitvi) in mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
ZPIZ-1 člen 34, 34/8. ZPIZ/92 člen 19. ZPIZ/83 člen 11.
zavarovalna doba – čas dejanskega zavarovanja – dokupljena doba – pretežnostna zavarovalna doba
Pri presoji, ali je bila tožnica nad polovico skupne zavarovalne dobe zavarovana za ožji ali za širši obseg pravic, je treba upoštevati le čas dejanskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne pa tudi obdobij, za katera so bili naknadno vplačani prispevki s tako imenovanih dokupom.
ZDR člen 82, 82/1, 88/1, 88/1-1, 82, 82/1, 88/1, 88/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog - kriteriji
Prerazporeditev dela, zaradi katere delodajalec na določenem delovnem mestu namesto dveh delavcev potrebuje le enega, predstavlja zakonit poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ker tožena stranka ni podala redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev, ni bila dolžna izdelati programa razreševanja presežnih delavcev niti upoštevati kriterijev za izbiro presežnih delavcev.
Neposredno sodno varstvo, brez predhodne zahteve za odpravo kršitve, je poleg primerov odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi in denarnih terjatev iz delovnega razmerja, predvideno tudi za izpodbijanje odločitve o disciplinski odgovornosti delavca. (3. odstavek 204. člena ZDR). Sodišče 1. stopnje je tožbo za razveljavitev sklepa o disciplinski odgovornosti napačno zavrglo iz razloga, ker tožniki pred vložitvijo tožbe niso zahtevali varstva svojih pravic pri delodajalcu.
ZPIZ-1 člen 34, 34/8. ZPIZ/83 člen 10, 10/3, 22, 22/3. ZPIZ/92 člen 13, 19. ZSZK člen 2, 17.
zavarovanje za ožji obseg pravic - invalidsko zavarovanje - zavarovalna doba
V spornem obdobju je bil tožnik kot prevzemnik kmečkega gospodarstva zavarovan samo za primer starosti, tako da to obdobje ne more vplivati na zavarovalno osnovo niti za širši niti za ožji obseg pravic iz invalidskega zavarovanja.
Čeprav ocena uradnika ni bila podana v pisni obliki, ima naravo dokončne odločitve o tožnikovih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, zato je zoper takšno oceno, ki predstavlja podlago za napredovanje v naziv ali za začetek postopka za ugotavljanje delavčeve nesposobnosti, dopustno sodno varstvo pred delovnim sodiščem.
Ko je sodišče prejelo predlog za tu obravnavani vpis lastninske pravice, se zemljiškoknjižni postopek v zvezi z zaznambo začasne odredbe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine še ni začel. Zemljiškoknjižno sodišče sicer po uradni dolžnosti odloči o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine na podlagi začasne odredbe, izdane v zavarovanje denarne oziroma nedenarne terjatve proti zemljiškoknjižnemu lastniku, in mora sodišče, ki je izdalo začasno odredbo, zemljiškoknjižno sodišče o tem obvestiti in obvestilu priložiti sklep o začasni odredbi. Vendar pa v skladu s 5. členom ZZK-1 tak vpis v zemljiški knjigi učinkuje od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, ta listina pa je ravno obvestilo sodišča, ki je začasno odredbo izdalo, skupaj s sklepom o začasni odredbi.
zakonske zamudne obresti - tek zamudnih obresti - prepoved ultra alterum tantrum - odločba ustavnega sodišča
Obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih pa ne plačanih obresti doseže glavnico, velja tudi za pravna razmerja nastala pred 1.1.2002, torej pred uveljavitvijo OZ.
začasna odredba - prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo
Tožnik s predlogom, naj se dolžniku prepove odsvojitev in obremenitev nepremičnine, ta prepoved pa objavi na oglasni deski sodišča in v Uradnem listu, želi doseči publicitetni učinek. Določeno dejstvo pa ima lahko publicitetni učinek le, če so vsi seznanjeni s tem - torej, mora biti publicitetni učinek določenega dejstva urejen v pravnem aktu, s katerim morajo biti vsi seznanjeni. Tako publicitetni učinek objave zapisnika o rubežu ureja 211. člen ZIZ. Publicitetnega učinka objave prepovedi obremenitve in odsvojitve na oglasni deski sodišča oziroma v Uradnem listi pa ne ureja noben zakon, zato tudi sodišče s sklepom o začasni odredbi takšnega učinka objavi na oglasni deski sodišča oziroma v Uradnem listu ne more pripisati. Če pa objava prepovedi odsvojitve in obremenitve ne more imeti publicitetnega učinka, je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da s predlagano začasno odredbo ni mogoče doseči namena zavarovanja.
ZZZDR člen 105, 105. ZPP člen 254, 354, 354/1, 254, 354, 354/1.
vzgoja in varstvo otroka - največja korist otroka - dokaz z izvedencem - odprava nasprotja med izvedenskimi mnenji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz navedenih ugotovitev sodišča prve stopnje je razvidno, da se podatki in ocene obeh izvedencev bistveno razlikujejo. ZPP v 254. členu v tem primeru sodišču nalaga, da mora odpraviti te pomanjkljivosti najprej z novim zaslišanjem izvedencev, če pa to ne gre, pa se dokazovanje ponovi z istimi ali drugimi izvedenci. Nasprotja mora sodišče odpraviti tudi, če stranka tega ne predlaga, zlasti še, če gre za nasprotja med ugotovitvami izvedencev o odločilnih okoliščinah, ki vplivajo na odločitev o varstvu in vzgoji otroka. V tem primeru sodišče stroške plača iz sredstev sodišča, nato pa na podlagi 413. člena ZPP odloči ali te stroške krije ena ali obe pravdni stranki. Če sodišče tega ne stori, je to lahko absolutna kršitev določb pravdnega postopka, če je to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.
ZPP člen 5, 115, 282, 451, 452, 453, 5, 115, 282, 451, 452, 453. Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov, o evidenci naročnikov ter o načinu plačevanja RTV - naročnine člen 22, 23, 22, 23.
načelo kontradiktornosti - postopek v sporih majhne vrednosti - prekluzija - preložitev naroka
V tej zadevi je odločilno - četudi bi držalo, da je toženka televizijski sprejemnik odtujila, kot je trdila tekom postopka - da le-tega ni objavila v skladu s takrat veljavnim Pravilnikom o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov, o evidenci naročnikov ter o načinu plačevanja RTV - naročnine oziroma da tega ni z ničimer izkazala (tudi v pritožbi ne ponuja v zvezi s tem nobenih dokazov). Edino na ta način pa bi se lahko razbremenila dolžnosti plačevanja RTV naročnine za sporno obdobje.
Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj. Vsa dejstva in dokaze morata pravdni stranki navesti že v tožbi in odgovoru na tožbo (451. člen ZPP) oziroma v postopku kot je konkretni, ki se je začel kot izvršba na podlagi verodostojne listine - v prvi pripravljalni vlogi po ugovoru proti izdanemu sklepu o izvršbi. V pripravljalnih vlogah, ki ju lahko nato še vložita, in sicer vsaka eno (prvi odstavek 452. člena ZPP), lahko stranki samo še odgovarjata na doslej podane navedbe. Na (prvem) naroku za glavno obravnavo pa stranki ne smeta navajati novih dejstev in ne predlagati novih dokazov. Potrdila o plačilu, ki naj bi ga toženka pokazala na naroku za glavno obravnavo (kakor zatrjuje v pritožbi), torej sodišče v nobenem primeru ne bi smelo upoštevati (primerjaj 453. člen ZPP).
Temeljna predpostavka za izdajo sodbe po 318. členu ZPP (zamudna sodba) je pravilna vročitev tožbe toženi stranki v odgovor. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča v danem primeru ta predpostavka ni bila izpolnjena.
sklep o izvršbi – pravnomočnost – izvršljivost – vročitev dolžniku – zaznamek o pravnomočnosti oz. izvršljivosti
Sklep o izvršbi ne more biti pravnomočen, zato tudi ne izvršljiv, če ni izkazana vročitev dolžniku. Tudi iz podatkov spisa ne izhaja, in tudi nima sklep o izvršbi zaznamka, da bi bil pravnomočen oz. izvršljiv, ter je sodišče v tem postopku vezano na ugotovljeno oz. potrjeno izvršljivost.