Dejstvo, da je toženki bilo znano, da je njen mož kot dolžnik tožeče stranke s sklenitvijo darilne pogodbe razpolagal s premoženjem zato, da škoduje upnikom, se po 2. odst. 256. člena OZ domneva. Ker se škodljivi namen pri takšnem poslu domneva, je utemeljeno stališče tožeče stranke o toženkinem aktivnem sodelovanju v smeri preprečitve njenega poplačila.
zaznamba spora - spori o pridobitvi stvarne pravice na izviren način - spor zaradi ugotovitve ničnosti kupne pogodbe
V konkretnem primeru gre za spor zaradi ugotovitve ničnosti kupne pogodbe. To pa po določbi 1. alineje 1. odst. 79. čl. ZZK-1 ni spor, za katerega zakon določa, da se zaznamuje v zemljiški knjigi.
Gre namreč za prehodne in končne določbe Zakona o zavodih (62. in 65. člen), ki opredeljujejo lastninsko pravico na premoženju, ki je bilo družbena lastnina v upravljanju tedanjih delovnih organizacij, torej, kot izhaja iz določbe 1. odst. 62. čl. Zakona o zavodih, obstoječih delovnih organizacij na dan 1.4.1991, pri tem je sodišče prve stopnje očitno spregledalo, da se ti prehodni določbi ne moreta raztezati na predlagatelja, saj je bil ta ustanovljen kasneje, v letu 1992.
Dolžničina obveznost je bila, da se v primeru neuspešne skupne prodaje stanovanja v nadaljnjih 30 dneh izseli iz stanovanja in ga praznega ponudi v prodajo najboljšemu ponudniku "pod izvršbo, ki jo lahko predlaga tožeča stranke",ni pa zgoraj povzete dolžničine obveznosti iz sodne poravnave mogoče razlagati v smislu nenadomestnega dejanja (226.čl. ZIZ).
ZOR člen 178, 178/2, 200, 203, 178, 178/2, 200, 203.
soodgovornost - šofer - negmotna škoda
Oba udeleženca sta kršila cestno prometne predpise in je tako podana protipravnost ravnanja pri obeh. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je soodgovornost zavarovanca tožene stranke bistveno večja od soodgovornosti tožnika. Res je da je zavarovanec tožene stranke vozil prehitro, kar je v nasprotju z določilom prvega odstavka 20. člena Zakona o varnosti cestnega prometa - ZVCP, saj je vozil glede na prometni znak, ki omejuje hitrost na 40 km/h prehitro, vendar pa mu je po drugi stranki tožnik vzel prednost in tako ravnal v nasprotju z določilom 40. člena ZVCP. Pritožbeno sodišče meni, da sta oba udeleženca z svojim ravnanjem v enaki meri prispevala k prometni nesreči, zato je ob pravilni uporabi materialnega prava, ko tudi ob uradnem preizkusu zadeve ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odločilo, da sta udeleženca prometne nesreče zanjo odgovorna v enakem deležu.
Neutemeljena pa je pritožba v delu ko graja višino odmerjen odškodnine za nematerialno škodo. Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih pritožba ne graja in sicer:
- da je tožnik v prometni nesreči utrpel zlom desne stegnenice, raztrganinsko rano na nartu desnega stopala in udarnino glave,
- da je trpel telesne bolečine in sicer šestnajst dni hude trajne, enaindvajset dni hude občasne, trideset dni zmerne trajne, tri mesece zmerne občasne in pogostejše bolečine še eno leto, ter lažje občasne in redkejše bolečine čuti še sedaj in se mu pojavljajo v kolenu in križu,
- da je imel tudi nevšečnosti med zdravljenjem in sicer prevoz z rešilnim avtomobilom v bolnišnico, hospitalizacijo mesec in pol, štiri operacije v splošni narkozi, prejemanje injekcij, analgetikov, antibiotikov, mirovanje v postelji, kjer je v začetku zdravljenja bil nepokreten in bil odvisen od tuje pomoči, hoja z berglami, dolgotrajen bolniški stalež, prevezi rane, ter RTG slikanja,
- da je trpel hud primaren strah in tudi hud sekundarni srtah za izid zdravljenja tekom treh tednov in v času prve hospitalizacije, ko je moral prestati tri operacije, kasneje pa še zmerni intenzivni strah za izid zdravljenja v času šest mesecev,
- da je njegova splošna življenjska aktivnost zmanjšana za 20 do 25%, saj ima prikrajšano desno nogo in omejeno gibljivost desnega kolena ter z večjim naporom opravlja delo carinika, ne zmore daljše hoje ali stoje, ne more normalno teči, težje vozi kolo in avtomobil, oviran je pri delu na vrtu in v sadovnjaku, opustil je rekreativno igranje nogometa in težje hodi po neravnem terenu ali po lestvi,
- da ima tožnik šepajočo hojo kljub povišici na obuvalu ter skoliozo hrbtenice, brazgotine na stegnu, ki sicer predstavljajo zgolj večji kozmetični defekt,
Sodišče prve stopnje je tožnici, ki je v prometni nezgodi utrpela stisnjenje desnega stopala, pri čemer je posledično prišlo do nekroze kože z edemom in mehurji in je bila potrebna dvakratna hospitalizacija ter trije posegi, prisodilo za nepremoženjsko škodo: iz naslova telesnih bolečin 1,600.000,00 SIT (zahtevano 2,000.000,00 SIT), za strah 300.000,00 SIT (zahtevano 500.000,00 SIT), za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 2,400.000,00 SIT (zahtevano 2,800.000,00 SIT) in za skaženost 150.000,00 SIT (zahtevano 500.000,00 SIT), skupno 4,450.000,00 SIT.
odgovor na tožbo – nerazumljiva vloga – poziv na dopolnitev oz. popravo vloge – ustavna pravica do enakega obravnavanja – neobrazloženost odgovora na tožbo – zamudna sodba
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbenimi navedbami, da je bila vloga tožnika, ki jo je sodišče štelo kot neobrazložen odgovor na tožbo, nerazumljiva in da bi ga zato moralo v skladu z določbo 108. člena ZPP pozvati na popravo oziroma dopolnitev vloge.
ZTLR člen 34. ZTVCP člen 196, 196/5, 226, 226/34. ZOZP člen 7. ZPP člen 337, 337/1.
obvezno zavarovanje v prometu – pasivna legitimacija – sprememba lastništva avtomobila – vožnja pod vplivom alkohola – vzročna zveza med alkoholiziranostjo in škodo – regresni zahtevek zavarovalnice – omejitev regresa
Kršitev te določbe je bila opredeljena kot prekršek (čl. 226/34 ZTVCP), nima pa nobenih posledic na stvarnopravnem področju. Zato je prvostopno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in odločilo, da drugi toženec ni pasivno legitimiran v tej pravdi, ker v času prometne nezgode ni bil več lastnik avtomobila. Utemeljeno pa pritožba opozarja na določbo noveliranega 7. člena ZOZP, ki je predpisal omejitev regresa na 2.000.000,00 SIT. V skladu z novejšo sodno prakso je treba novo pravilo uporabiti tudi za stanje, ki je nastalo v preteklosti, njegovi učinki pa še trajajo. Prvostopno sodišče zaradi zmotnega materialnopravnega stališča ni ugotavljalo, kdaj je tožeča stranka uveljavljala regresni zahtevek ali sta čas uveljavitve in višina regresnih zahtevkov vplivala na uporabo citirane novelirane določbe ZOZP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sprememba akta o sistemizaciji delovnih mest
Tožena stranka je s spremembo in dopolnitvijo pravilnika o sistemizaciji delovnih mest ukinila delovno mesto tožeče stranke z namenom doseči optimalno organiziranost dela oziroma odpraviti podvajanje dela tožeče stranke z delom poslovodje trgovske poslovalnice. Navedeno predstavlja poslovni razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela tožeče stranke pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
pritožba predlagatelja - ustavitev postopka - dejanje ni prekršek - drugačni razlogi - nočni mir in počitek - motenje
Dejanja, ki motijo nočni mir in počitek, pri katerih je podana takšna inteziteta dogajanja, da presega v nekem okolju uveljavljane družbene norme katere trajajo nek določen čas, lahko opredelimo kot prekrške.
ZDR člen 88, 88/1, 88/2, 88/5, 88, 88/1, 88/2, 88/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je imela resen in utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ker tožnik ni bil izvoljen v naziv izrednega profesorja, saj je izvolitev v naziv obvezna za opravljanje dela visokošolskega učitelja, brez tega tožnik dela po pogodbi o zaposlitvi ni mogel opravljati.
Subjektivni in objektivni rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi je začel teči z dnem, ko je odločba o zavrnitvi tožnikove zahteve za izvolitev v naziv postala dokončna.
ZPIZ-1 člen 101, 101/1, 101/1, 101. ZDR člen 90, 90/3, 90, 90/3.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - delovni invalid - ustrezna zaposlitev
Delovni invalid je deležen splošnega delovnopravnega varstva (kot vsi delavci) in posebnega delovnopravnega varstva glede na položaj invalida. Delodajalec mu mora v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove zagotoviti ustrezno zaposlitev glede na njegovo preostalo delovno zmožnost, ki ne poslabša njegove invalidnosti na drugem delovnem mestu, upoštevajoč pri tem tudi opredelitev ustrezne zaposlitve po 3. odstavku 90. člena ZDR.
socialni spor – presoja zakonitosti upravnega akta – ugotavljanje dejanskega stanja
Sodišče lahko izjemoma, kot v konkretnem primeru, ko se je bolezensko stanje, podano do izdaje dokončne odločbe, nadaljevalo še naprej, odloči z upoštevanjem dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo na podlagi glavne obravnave in ne le z upoštevanjem dejanskega stanja, podanega do dokončne odločbe.
Zahteva iz petega odstavka 477. člena ZPP se lahko vloži le, dokler katerakoli izmed pravdnih strank ne izkoristi pravice iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
ZOR člen 277, 369, 372, 387, 387/2, 277, 369, 372, 387, 387/2.
obresti - zastaranje
Prav izhajajoč iz določbe 369. člena ZOR, po kateri obresti zastarajo, ko zastara glavna terjatev, je zaključilo, da ne bi bilo logično, če bi plačilo glavnice uvrstili med okoliščine, ki pretrgajo zastaranje za plačilo zamudnih obresti, kot to trdi pritožnik.
Pritožnik se v utemeljitev svojega stališča, da plačilo glavnice pretrga zastaranje obresti, sklicuje na določbo 2. odst. 387. člena ZOR, ki pravi, da dolžnik dolg lahko pripozna ne le z upniku dano izjavo, temveč tudi posredno, na primer, da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje. Navedena določba navaja primere konkludentnih ravnanj dolžnika, ki pomenijo pripoznavo dolga, med njimi plačilo obresti. Iz te določbe torej izhaja sklepanje, da se v primeru, ko dolžnik, ki dolguje glavnico in obresti, plača obresti, predpostavlja, da s tem priznava tudi glavnico. Nelogično bi namreč bilo, da bi dolžnik, ki ne bi priznal glavnice, plačal obresti.
ZPIZ-1 člen 34, 34/8. ZPIZ/92 člen 19. ZPIZ/83 člen 11.
zavarovalna doba – čas dejanskega zavarovanja – dokupljena doba – pretežnostna zavarovalna doba
Pri presoji, ali je bila tožnica nad polovico skupne zavarovalne dobe zavarovana za ožji ali za širši obseg pravic, je treba upoštevati le čas dejanskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne pa tudi obdobij, za katera so bili naknadno vplačani prispevki s tako imenovanih dokupom.
ZPIZ-1 člen 34, 34/8. ZPIZ/83 člen 10, 10/3, 22, 22/3. ZPIZ/92 člen 13, 19. ZSZK člen 2, 17.
zavarovanje za ožji obseg pravic - invalidsko zavarovanje - zavarovalna doba
V spornem obdobju je bil tožnik kot prevzemnik kmečkega gospodarstva zavarovan samo za primer starosti, tako da to obdobje ne more vplivati na zavarovalno osnovo niti za širši niti za ožji obseg pravic iz invalidskega zavarovanja.
Pogoj za pridobitev pravice do dodatka za stalnost je status pripadnika stalne sestave vojske na vojaški dolžnosti. Pripadnik stalne sestave vojske je oseba, ki je razporejena na formacijsko dolžnost. Tožnik je bil najprej razporejen na formacijsko dolžnost v okviru varnostnega organa, nato v izpostavi varnostnega organa. Ker je opravljal dolžnosti, ki so bile del formacije, je upravičen do dodatka za stalnost.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - službeno potovanje
Ker je tožnik neutemeljeno odklonil odrejeno službeno potovanje v tujino, je huje kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja (saj je bila možnost napotitve na službeno potovanje v tujino predvidena v pogodbi o zaposlitvi) in mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.