• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 11
  • >
  • >>
  • 21.
    VSK sklep I Cp 1390/2005
    30.1.2007
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK0004595
    ZPP člen 339, 339/2-10, 339/2-14, 454.
    spor majhne vrednosti - izdaja odločbe brez razpisa naroka - nesporno dejansko stanje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost)
    Le, če sodišče po prejemu odgovora na tožbo oz. po prejemu pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje, in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, brez razpisa naroka izda odločbo o sporu.
  • 22.
    VSK sodba in sklep I Cp 1183/2005
    30.1.2007
    ZAVAROVALNO PRAVO
    VSK0004270
    ZTLR člen 34. ZTVCP člen 196, 196/5, 226, 226/34. ZOZP člen 7. ZPP člen 337, 337/1.
    obvezno zavarovanje v prometu – pasivna legitimacija – sprememba lastništva avtomobila – vožnja pod vplivom alkohola – vzročna zveza med alkoholiziranostjo in škodo – regresni zahtevek zavarovalnice – omejitev regresa
    Kršitev te določbe je bila opredeljena kot prekršek (čl. 226/34 ZTVCP), nima pa nobenih posledic na stvarnopravnem področju. Zato je prvostopno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in odločilo, da drugi toženec ni pasivno legitimiran v tej pravdi, ker v času prometne nezgode ni bil več lastnik avtomobila. Utemeljeno pa pritožba opozarja na določbo noveliranega 7. člena ZOZP, ki je predpisal omejitev regresa na 2.000.000,00 SIT. V skladu z novejšo sodno prakso je treba novo pravilo uporabiti tudi za stanje, ki je nastalo v preteklosti, njegovi učinki pa še trajajo. Prvostopno sodišče zaradi zmotnega materialnopravnega stališča ni ugotavljalo, kdaj je tožeča stranka uveljavljala regresni zahtevek ali sta čas uveljavitve in višina regresnih zahtevkov vplivala na uporabo citirane novelirane določbe ZOZP.
  • 23.
    VSK sklep I Cp 1535/2005
    30.1.2007
    IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK0004261
    ZIZ člen 170, 171, 171/2. OZ člen 255, 255/1, 256, 256/2, 257. ZPP člen 339, 339/2-14.
    zaznamba izvršbe – učinki zaznambe izvršbe – zastavna pravica na nepremičnini – erga omnes učinki zastavne pravice – pristop k izvršbi – izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika – prikrajšanje upnikov
    1. Če se zahteva, da se izvršba izreče za nedopustno, in gre za dve izvršbi in tudi dve terjatvi, je pomembno, ali je v obeh izvršilnih zadevah za obe terjatvi zaznamovana izvršba, šele z zaznambo se zagotovijo učinki zaznambe, kot jih določa Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 170. členu.

    2. Z zaznambo sklepa o izvršbi upnik glede na določbo 170. čl. ZIZ pridobi zastavno pravico na nepremičnini. Učinki le-te so taki, da učinkujejo tudi proti tistemu, ki je pozneje pridobil lastninsko pravico na tej nepremičnini. Ko je enkrat zaznamovan sklep o izvršbi, v primeru, če ima drugi upnik terjatev do dolžnika (ali isti upnik kako drugo terjatev, ki jo terja v nekem drugem izvršilnem postopku), le-ta pristopi k že začeti izvršbi (2. odst. 171.čl. ZIZ). Tožeča stranka kot upnik je torej pridobila zastavno pravico, ki ima učinke tudi zoper tretjega, ki po njenem nastanku pridobi lastninsko pravico na nepremičnini.

    3. Prvostopenjsko sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni presodilo, ali je upnik dosegel zaznambo izvršbe v obeh izvršilnih zadevah, torej glede obeh terjatev, in tudi ne višine le teh, ni ugotovilo odločilnih dejstev.
  • 24.
    VSK sklep I Cp 29/2007
    30.1.2007
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSK0004087
    ZIZ člen 57, 58, 58/2, 272, 272/2, 239.
    začasna odredba – ugovor – ugovorni postopek – kontradiktornost – razpis naroka – trditveno in dokazno breme – znižan dokazni standard
    Postopek z ugovorom je kontradiktoren postopek, zato je potrebno obravnavati trditve in dokaze obeh pravdnih strank. Narok v postopku obravnavanja ugovora zoper začasno odredbo ni obligatoren, je pa v določenih primerih, ko so pravnopomembna dejstva med strankama sporna, potreben.
  • 25.
    VSK sklep II Cp 1324/2006
    30.1.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0002893
    ZIZ člen 236, 236.
    izvršilno sredstvo
    Dolžničina obveznost je bila, da se v primeru neuspešne skupne prodaje stanovanja v nadaljnjih 30 dneh izseli iz stanovanja in ga praznega ponudi v prodajo najboljšemu ponudniku "pod izvršbo, ki jo lahko predlaga tožeča stranke",ni pa zgoraj povzete dolžničine obveznosti iz sodne poravnave mogoče razlagati v smislu nenadomestnega dejanja (226.čl. ZIZ).

     
  • 26.
    VSK sklep II Cp 1601/2006
    30.1.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0004260
    ZPP člen 105, 108, 141. ZIZ člen 15.
    dolžnikov naslov – uradno prijavljeni naslov – dejansko prebivališče – poziv upniku k navedbi točnega dolžnikovega naslova – zavrženje izvršilnega predloga
    Upnik pravilno opozarja, da dejstvo, da upnik posreduje naslov, ki je enak podatkom iz Centralnega registra prebivalstva, ne more iti upniku v škodo, če se ta podatek o bivališču dolžnika razlikuje od dejanskega prebivališča. Če je ob pozivu upniku, naj navede točen naslov dolžnika, sodišče že razpolagalo z podatkom iz uradnih evidenc o dolžnikovem bivališču, ki je bilo isto, kot ga je navedel upnik, očitek upniku, da po pozivu ni ravnal, iz navedenih razlogov ne more biti utemeljen.
  • 27.
    VSM sodba I Cp 604/2006
    30.1.2007
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM20456
    ZOR člen 178, 178/2, 200, 203, 178, 178/2, 200, 203.
    soodgovornost - šofer - negmotna škoda
    Oba udeleženca sta kršila cestno prometne predpise in je tako podana protipravnost ravnanja pri obeh. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je soodgovornost zavarovanca tožene stranke bistveno večja od soodgovornosti tožnika. Res je da je zavarovanec tožene stranke vozil prehitro, kar je v nasprotju z določilom prvega odstavka 20. člena Zakona o varnosti cestnega prometa - ZVCP, saj je vozil glede na prometni znak, ki omejuje hitrost na 40 km/h prehitro, vendar pa mu je po drugi stranki tožnik vzel prednost in tako ravnal v nasprotju z določilom 40. člena ZVCP. Pritožbeno sodišče meni, da sta oba udeleženca z svojim ravnanjem v enaki meri prispevala k prometni nesreči, zato je ob pravilni uporabi materialnega prava, ko tudi ob uradnem preizkusu zadeve ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odločilo, da sta udeleženca prometne nesreče zanjo odgovorna v enakem deležu.

    Neutemeljena pa je pritožba v delu ko graja višino odmerjen odškodnine za nematerialno škodo. Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih pritožba ne graja in sicer:

    - da je tožnik v prometni nesreči utrpel zlom desne stegnenice, raztrganinsko rano na nartu desnega stopala in udarnino glave,

    - da je trpel telesne bolečine in sicer šestnajst dni hude trajne, enaindvajset dni hude občasne, trideset dni zmerne trajne, tri mesece zmerne občasne in pogostejše bolečine še eno leto, ter lažje občasne in redkejše bolečine čuti še sedaj in se mu pojavljajo v kolenu in križu,

    - da je imel tudi nevšečnosti med zdravljenjem in sicer prevoz z rešilnim avtomobilom v bolnišnico, hospitalizacijo mesec in pol, štiri operacije v splošni narkozi, prejemanje injekcij, analgetikov, antibiotikov, mirovanje v postelji, kjer je v začetku zdravljenja bil nepokreten in bil odvisen od tuje pomoči, hoja z berglami, dolgotrajen bolniški stalež, prevezi rane, ter RTG slikanja,

    - da je trpel hud primaren strah in tudi hud sekundarni srtah za izid zdravljenja tekom treh tednov in v času prve hospitalizacije, ko je moral prestati tri operacije, kasneje pa še zmerni intenzivni strah za izid zdravljenja v času šest mesecev,

    - da je njegova splošna življenjska aktivnost zmanjšana za 20 do 25%, saj ima prikrajšano desno nogo in omejeno gibljivost desnega kolena ter z večjim naporom opravlja delo carinika, ne zmore daljše hoje ali stoje, ne more normalno teči, težje vozi kolo in avtomobil, oviran je pri delu na vrtu in v sadovnjaku, opustil je rekreativno igranje nogometa in težje hodi po neravnem terenu ali po lestvi,

    - da ima tožnik šepajočo hojo kljub povišici na obuvalu ter skoliozo hrbtenice, brazgotine na stegnu, ki sicer predstavljajo zgolj večji kozmetični defekt,

     
  • 28.
    VSK sklep I Cp 1174/2005
    30.1.2007
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK0003842
    ZOR člen 273, 502, 618, 620, 621.
    jamčevanje za stvarne napake – odgovornost iz garancije- zahteva za odpravo napak v garancijskem roku – pogodbena kazen – aneks k pogodbi
    Toženca sta uveljavljala pravice na podlagi garancije in ne na podlagi jamčevanja za stvarne napake. Odgovornost iz garancije pomeni posebno samostojno zavezo. Razlika med obema institutoma je med ostalim ravno glede reklamiranja napak. Pri garanciji ne veljajo kratki notifikacijski roki, ampak zadošča, da se odpravo napak zahteva v garancijskem roku, ne glede na to, kdaj je naročnik napako opazil.
  • 29.
    VSK sodba I Cp 1682/2006
    30.1.2007
    stanovanjsko pravo
    VSK0002894
    SZ člen 5, 155, 156, 5, 155, 156.
    odpoved stanovanjskega razmerja - izpraznitev - primernost stanovanja
    Obveznost pritožnice zagotoviti primerno stanovanje namreč pomeni, da ni dolžna zagotoviti tožencema večje oz. boljše stanovanje, kot je za njiju primerno po 5. čl. SZ, slabše od primernega pa bi bilo mogoče dodeliti le v primeru, če že do sedaj stanovanjski standard tožencema ne bi zagotavljal primernosti v smislu 5. čl. SZ, česar pa toženka, kot rečeno, ne zatrjuje.

     
  • 30.
    VDS sodba Pdp 844/2006
    29.1.2007
    delovno pravo
    VDS03929
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/1, 88/1-1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sprememba akta o sistemizaciji delovnih mest
    Tožena stranka je s spremembo in dopolnitvijo pravilnika o sistemizaciji delovnih mest ukinila delovno mesto tožeče stranke z namenom doseči optimalno organiziranost dela oziroma odpraviti podvajanje dela tožeče stranke z delom poslovodje trgovske poslovalnice. Navedeno predstavlja poslovni razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela tožeče stranke pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

     
  • 31.
    VSC sodba PRp 365/2006
    26.1.2007
    PREKRŠKI - JAVNI RED IN MIR
    VSC01404
    ZJRM člen 11, 11/1-4, 11, 11/1-4. ZP-1 člen 2, 2/2, 6, 136, 136/1, 136/1-1, 223, 223/2, 223/3, 223/4, 2, 2/2, 6, 136, 136/1, 136/1-1, 223, 223/2, 223/3, 223/4.
    pritožba predlagatelja - ustavitev postopka - dejanje ni prekršek - drugačni razlogi - nočni mir in počitek - motenje
    Dejanja, ki motijo nočni mir in počitek, pri katerih je podana takšna inteziteta dogajanja, da presega v nekem okolju uveljavljane družbene norme katere trajajo nek določen čas, lahko opredelimo kot prekrške.

     
  • 32.
    VDS sodba in sklep Pdp 154/2006
    25.1.2007
    delovno pravo
    VDS03965
    ZDR člen 78, 78/2, 78, 78/2.
    odpravnina - prenehanje pogodbe
    Če pogodba o zaposlitvi preneha veljati zaradi smrti delodajalca - fizične osebe, delavec nima pravice do odpravnine.

     
  • 33.
    VDS sodba in sklep Pdp 257/2006
    25.1.2007
    delovno pravo
    VDS03926
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 109, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 109.
    redna odpoved - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe
    Delavcu, ki mu je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga, pripada odpravnina v višini, določeni v 2. odstavku 109. člena ZDR. Po 3. odstavku 88. člena ZDR delavec nima pravice do odpravnine, če odkloni ponudbo delodajalca za sklenitev pogodbe o zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji za nedoločen čas in za drugo ustrezno delo pri delodajalcu samem. Delodajalec lahko delavcu zagotovi sklenitev pogodbe o zaposlitvi tudi pri drugem delodajalcu, pri čemer ima odklonitev ponudbe enake posledice (izgubo pravice do odpravnine) le, če se ta delodajalec delavcu v pogodbi o zaposlitvi zaveže priznati pravice, ki so odvisne od delovne dobe pri delodajalcu tudi z vštevanjem delovne dobe pri prvem delodajalcu (delovnopravna kontinuiteta) oziroma pravice glede na neprekinjeno delovno dobo. Ker tožnici v ponujeni pogodbi o zaposlitvi pri drugem delodajalcu takšna pravica ni bila zagotovljena, tožnica zaradi odklonitve ponudbe ni izgubila pravice do odpravnine.

     
  • 34.
    VSL sklep II Cpg 1157/2006
    25.1.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51762
     
    izvršilni stroški - nagrada odvetnika - predlog za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe
    Predlog, s katerim se predlaga nadaljevanje izvršilnega postopka proti družbenikom izbrisane gospodarske družbe, ima naravo predloga, s katerim se zoper družbenike uvaja izvršilni postopek. Zato je utemeljeno vrednotenje sestave tega predloga v skladu s 1. točko tarifne številke 27 Odvetniške tarife, torej 50 % iz tarifne številke 18, vendar ne več kot 200 točk.

     
  • 35.
    VDSS sodba Psp 347/2006
    25.1.2007
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0004609
    ZPIZ-1 člen 34, 34/8. ZPIZ/92 člen 19. ZPIZ/83 člen 11.
    zavarovalna doba – čas dejanskega zavarovanja – dokupljena doba – pretežnostna zavarovalna doba
    Pri presoji, ali je bila tožnica nad polovico skupne zavarovalne dobe zavarovana za ožji ali za širši obseg pravic, je treba upoštevati le čas dejanskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne pa tudi obdobij, za katera so bili naknadno vplačani prispevki s tako imenovanih dokupom.
  • 36.
    VDSS sodba Psp 408/2005
    25.1.2007
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0004639
    ZDSS-1 člen 72, 72/1, 81, 81/2.
    socialni spor – presoja zakonitosti upravnega akta – ugotavljanje dejanskega stanja
    Sodišče lahko izjemoma, kot v konkretnem primeru, ko se je bolezensko stanje, podano do izdaje dokončne odločbe, nadaljevalo še naprej, odloči z upoštevanjem dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo na podlagi glavne obravnave in ne le z upoštevanjem dejanskega stanja, podanega do dokončne odločbe.
  • 37.
    VDSS sodba Psp 869/2005
    25.1.2007
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0004642
    ZPIZ-1 člen 34, 34/8. ZPIZ/83 člen 10, 10/3, 22, 22/3. ZPIZ/92 člen 13, 19. ZSZK člen 2, 17.
    zavarovanje za ožji obseg pravic - invalidsko zavarovanje - zavarovalna doba
    V spornem obdobju je bil tožnik kot prevzemnik kmečkega gospodarstva zavarovan samo za primer starosti, tako da to obdobje ne more vplivati na zavarovalno osnovo niti za širši niti za ožji obseg pravic iz invalidskega zavarovanja.
  • 38.
    VDS sodba Pdp 492/2006
    25.1.2007
    delovno pravo
    VDS04030
    ZPIZ-1 člen 101, 101/1, 101/1, 101. ZDR člen 90, 90/3, 90, 90/3.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - delovni invalid - ustrezna zaposlitev
    Delovni invalid je deležen splošnega delovnopravnega varstva (kot vsi delavci) in posebnega delovnopravnega varstva glede na položaj invalida. Delodajalec mu mora v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove zagotoviti ustrezno zaposlitev glede na njegovo preostalo delovno zmožnost, ki ne poslabša njegove invalidnosti na drugem delovnem mestu, upoštevajoč pri tem tudi opredelitev ustrezne zaposlitve po 3. odstavku 90. člena ZDR.

     
  • 39.
    VDS sodba in sklep Pdp 229/2006
    25.1.2007
    delovno pravo
    VDS03967
    ZObr člen 98 f, 98 f/1, 98 f, 98 f/1.
    dodatek k plači - vojak
    Pogoj za pridobitev pravice do dodatka za stalnost je status pripadnika stalne sestave vojske na vojaški dolžnosti. Pripadnik stalne sestave vojske je oseba, ki je razporejena na formacijsko dolžnost. Tožnik je bil najprej razporejen na formacijsko dolžnost v okviru varnostnega organa, nato v izpostavi varnostnega organa. Ker je opravljal dolžnosti, ki so bile del formacije, je upravičen do dodatka za stalnost.

     
  • 40.
    VSC sklep Cp 11/2007
    25.1.2007
    civilno procesno pravo
    VSC01389
    ZPP člen 11, 11/1, 17, 17/1, 17/2, 17/3, 108, 108/3, 11, 11/1, 17, 17/1, 17/2, 17/3, 108, 108/3.
    stvarna pristojnost - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori) - nepopolna tožba
    Za preizkus pristojnosti sodišča je odločilen trenutek, ko je bila tožba vložena. Pozneje nastale spremembe okoliščin, na katere se opira pristojnost sodišča, ali znižanje tožbenega zahtevka (tudi, če je do njih prišlo še pred vročitvijo tožbe toženi stranki oziroma pred dopolnitvijo nepopolne tožbe) na pristojnost ne vplivajo. Sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, ostane pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 11
  • >
  • >>