• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 11
  • >
  • >>
  • 21.
    VSK sklep I Cp 1224/2005
    30.1.2007
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK0004122
    ZZK-1 člen 79, 79/1.
    zaznamba spora - spori o pridobitvi stvarne pravice na izviren način - spor zaradi ugotovitve ničnosti kupne pogodbe
    V konkretnem primeru gre za spor zaradi ugotovitve ničnosti kupne pogodbe. To pa po določbi 1. alineje 1. odst. 79. čl. ZZK-1 ni spor, za katerega zakon določa, da se zaznamuje v zemljiški knjigi.
  • 22.
    VSM sodba I Cp 2838/2005
    30.1.2007
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM20455
    ZOR člen 200, 203, 200, 203.
    odškodnina za negmotno škodo
    Sodišče prve stopnje je tožnici, ki je v prometni nezgodi utrpela stisnjenje desnega stopala, pri čemer je posledično prišlo do nekroze kože z edemom in mehurji in je bila potrebna dvakratna hospitalizacija ter trije posegi, prisodilo za nepremoženjsko škodo: iz naslova telesnih bolečin 1,600.000,00 SIT (zahtevano 2,000.000,00 SIT), za strah 300.000,00 SIT (zahtevano 500.000,00 SIT), za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 2,400.000,00 SIT (zahtevano 2,800.000,00 SIT) in za skaženost 150.000,00 SIT (zahtevano 500.000,00 SIT), skupno 4,450.000,00 SIT.

     
  • 23.
    VSK sklep I Cp 332/2006
    30.1.2007
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK0002890
    ZZ člen 62, 65, 62, 65. ZZK člen 86, 86.
    vpis lastninske pravice, predpostavke za vpis
    Gre namreč za prehodne in končne določbe Zakona o zavodih (62. in 65. člen), ki opredeljujejo lastninsko pravico na premoženju, ki je bilo družbena lastnina v upravljanju tedanjih delovnih organizacij, torej, kot izhaja iz določbe 1. odst. 62. čl. Zakona o zavodih, obstoječih delovnih organizacij na dan 1.4.1991, pri tem je sodišče prve stopnje očitno spregledalo, da se ti prehodni določbi ne moreta raztezati na predlagatelja, saj je bil ta ustanovljen kasneje, v letu 1992.

     
  • 24.
    VSK sklep II Cp 1601/2006
    30.1.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0004260
    ZPP člen 105, 108, 141. ZIZ člen 15.
    dolžnikov naslov – uradno prijavljeni naslov – dejansko prebivališče – poziv upniku k navedbi točnega dolžnikovega naslova – zavrženje izvršilnega predloga
    Upnik pravilno opozarja, da dejstvo, da upnik posreduje naslov, ki je enak podatkom iz Centralnega registra prebivalstva, ne more iti upniku v škodo, če se ta podatek o bivališču dolžnika razlikuje od dejanskega prebivališča. Če je ob pozivu upniku, naj navede točen naslov dolžnika, sodišče že razpolagalo z podatkom iz uradnih evidenc o dolžnikovem bivališču, ki je bilo isto, kot ga je navedel upnik, očitek upniku, da po pozivu ni ravnal, iz navedenih razlogov ne more biti utemeljen.
  • 25.
    VSK sklep I Cp 1179/2005
    30.1.2007
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK0004108
    ZOR člen 200, 203. OZ člen 1060.
    nepremoženjska škoda – bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu – pravična denarna odškodnina
    Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo pri boleznih zaradi izpostavljenosti azbestu.
  • 26.
    VSK sklep II Cp 425/2006
    30.1.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02657
    ZIZ člen 17, 20, 20/3, 20/4, 17, 20, 20/3, 20/4.
    izvršljivost notarskega zapisa - zapadlost terjatve
    Zapadlost terjatve v konkretnem primeru ne izhaja iz generalne pogodbe in pogodb o maksimalni hipoteki oziroma notarskega zapisa, ampak je odvisna od bodočih negotovih dejstev (neredno plačevanje, odstop od pogodbe, prekinitev sodelovanja z upnikom) in v takem primeru sam notarski zapis ne izkazuje nastopa zapadlosti. V predmetni zadevi upnik ne more dokazovati zapadlosti le z navedbami, da dolžnik ni plačal nobenega obroka in je prekinil sodelovanje z upnikom, zato odstopa od pogodbe in zahteva plačilo celotne terjatve, pač pa bi moral zapadlost dokazovati na način, ki je predpisan v 3. in 4. odst. 20. čl. ZIZ. Prvostopno sodišče je zmotno presodilo, da je zapadlost terjatve pravilno izkazana na podlagi navedb upnika in predloženih listin in je zato zavrnilo ugovor dolžnika. Taka odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno zmotna.

     
  • 27.
    VSK sklep I Cp 29/2007
    30.1.2007
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSK0004087
    ZIZ člen 57, 58, 58/2, 272, 272/2, 239.
    začasna odredba – ugovor – ugovorni postopek – kontradiktornost – razpis naroka – trditveno in dokazno breme – znižan dokazni standard
    Postopek z ugovorom je kontradiktoren postopek, zato je potrebno obravnavati trditve in dokaze obeh pravdnih strank. Narok v postopku obravnavanja ugovora zoper začasno odredbo ni obligatoren, je pa v določenih primerih, ko so pravnopomembna dejstva med strankama sporna, potreben.
  • 28.
    VSK sklep I Cp 98/2007
    30.1.2007
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSK0004244
    ZIZ člen 272, 272/2. OZ člen 256, 256/2.
    zavarovalna začasna odredba – verjetnost terjatve – obstoj nevarnosti za uveljavitev terjatve – razpolaganje med zakoncema – domneva namena škodovati upnikom – nevarnost nadaljnjega odtujevanja
    Dejstvo, da je toženki bilo znano, da je njen mož kot dolžnik tožeče stranke s sklenitvijo darilne pogodbe razpolagal s premoženjem zato, da škoduje upnikom, se po 2. odst. 256. člena OZ domneva. Ker se škodljivi namen pri takšnem poslu domneva, je utemeljeno stališče tožeče stranke o toženkinem aktivnem sodelovanju v smeri preprečitve njenega poplačila.
  • 29.
    VSK sklep I Cp 1470/2005
    30.1.2007
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSK0004594
    Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2002) člen 39, 39-4, 40, 46.
    stroški izvedenca - utemeljenost priglašenih stroškov - trditveno in dokazno breme izvedenca glede utemeljenosti priglašenih stroškov
    Na izvedencu je, da izkaže utemeljenost priglašenih stroškov.
  • 30.
    VDS sodba Pdp 844/2006
    29.1.2007
    delovno pravo
    VDS03929
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/1, 88/1-1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sprememba akta o sistemizaciji delovnih mest
    Tožena stranka je s spremembo in dopolnitvijo pravilnika o sistemizaciji delovnih mest ukinila delovno mesto tožeče stranke z namenom doseči optimalno organiziranost dela oziroma odpraviti podvajanje dela tožeče stranke z delom poslovodje trgovske poslovalnice. Navedeno predstavlja poslovni razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela tožeče stranke pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

     
  • 31.
    VSC sodba PRp 365/2006
    26.1.2007
    PREKRŠKI - JAVNI RED IN MIR
    VSC01404
    ZJRM člen 11, 11/1-4, 11, 11/1-4. ZP-1 člen 2, 2/2, 6, 136, 136/1, 136/1-1, 223, 223/2, 223/3, 223/4, 2, 2/2, 6, 136, 136/1, 136/1-1, 223, 223/2, 223/3, 223/4.
    pritožba predlagatelja - ustavitev postopka - dejanje ni prekršek - drugačni razlogi - nočni mir in počitek - motenje
    Dejanja, ki motijo nočni mir in počitek, pri katerih je podana takšna inteziteta dogajanja, da presega v nekem okolju uveljavljane družbene norme katere trajajo nek določen čas, lahko opredelimo kot prekrške.

     
  • 32.
    VSL sodba I Cpg 97/2006
    25.1.2007
    obligacijsko pravo
    VSL06568
    ZOR člen 277, 369, 372, 387, 387/2, 277, 369, 372, 387, 387/2.
    obresti - zastaranje
    Prav izhajajoč iz določbe 369. člena ZOR, po kateri obresti zastarajo, ko zastara glavna terjatev, je zaključilo, da ne bi bilo logično, če bi plačilo glavnice uvrstili med okoliščine, ki pretrgajo zastaranje za plačilo zamudnih obresti, kot to trdi pritožnik.

    Pritožnik se v utemeljitev svojega stališča, da plačilo glavnice pretrga zastaranje obresti, sklicuje na določbo 2. odst. 387. člena ZOR, ki pravi, da dolžnik dolg lahko pripozna ne le z upniku dano izjavo, temveč tudi posredno, na primer, da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje. Navedena določba navaja primere konkludentnih ravnanj dolžnika, ki pomenijo pripoznavo dolga, med njimi plačilo obresti. Iz te določbe torej izhaja sklepanje, da se v primeru, ko dolžnik, ki dolguje glavnico in obresti, plača obresti, predpostavlja, da s tem priznava tudi glavnico. Nelogično bi namreč bilo, da bi dolžnik, ki ne bi priznal glavnice, plačal obresti.

     
  • 33.
    VDS sodba in sklep Pdp 294/2006
    25.1.2007
    delovno pravo
    VDS0004406
    ZDR člen 96, 96/1, 96, 96/1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - kršitev delovnih obveznosti - krivda
    Kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja kot podlaga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je podana le v primeru delavčevega zavestnega ravnanja. Ker tožnik očitanega ravnanja (nedoseganje predvidene mesečne oziroma tedenske obveznosti) ni storil po lastni krivdi, ampak zaradi ravnanja tožene stranke (nezagotavljanje zadostnega obsega dela), redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita.

     
  • 34.
    VDS sklep Pdp 1403/2006
    25.1.2007
    delovno pravo
    VDS03963
    ZDR člen 73, 73/1, 204, 204/1, 204/2, 204/3, 73, 73/1, 204, 204/1, 204/2, 204/3.
    sprememba delodajalca - varstvo pravic pri delodajalcu - sodno varstvo
    V primeru spremembe delodajalca, ko preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku na delodajalca prevzemnika, ni predvideno sklepanje nove pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem prevzemnikom. Delodajalec prevzemnik vstopi v pogodbeno razmerje po pogodbi o zaposlitvi, kakršna je bila sklenjena med delodajalcem prenosnikom in delavcem na dan prenosa, pri čemer je bistveno, da delodajalec prevzemnik njene vsebine ne sme spreminjati.

    Pri spremembi delodajalca ne gre za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, zato delavec nima direktnega sodnega varstva po 3. odstavku 204. člena ZDR. Ker tožnik v zvezi z morebitno kršitvijo njegovih pravic ni uveljavil notranje poti pri delodajalcu (1. in 2. odstavek 204. člen ZDR), ni izpolnjena procesna predpostavka za sodno varstvo in je bila tožba pravilno zavržena.

     
  • 35.
    VDS sodba in sklep Pdp 257/2006
    25.1.2007
    delovno pravo
    VDS03926
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 109, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 109.
    redna odpoved - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe
    Delavcu, ki mu je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga, pripada odpravnina v višini, določeni v 2. odstavku 109. člena ZDR. Po 3. odstavku 88. člena ZDR delavec nima pravice do odpravnine, če odkloni ponudbo delodajalca za sklenitev pogodbe o zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji za nedoločen čas in za drugo ustrezno delo pri delodajalcu samem. Delodajalec lahko delavcu zagotovi sklenitev pogodbe o zaposlitvi tudi pri drugem delodajalcu, pri čemer ima odklonitev ponudbe enake posledice (izgubo pravice do odpravnine) le, če se ta delodajalec delavcu v pogodbi o zaposlitvi zaveže priznati pravice, ki so odvisne od delovne dobe pri delodajalcu tudi z vštevanjem delovne dobe pri prvem delodajalcu (delovnopravna kontinuiteta) oziroma pravice glede na neprekinjeno delovno dobo. Ker tožnici v ponujeni pogodbi o zaposlitvi pri drugem delodajalcu takšna pravica ni bila zagotovljena, tožnica zaradi odklonitve ponudbe ni izgubila pravice do odpravnine.

     
  • 36.
    VDS sklep Pdp 1332/2006
    25.1.2007
    delovno pravo
    VDS03971
    ZJU člen 24, 24/1, 111, 111/2.
    javni uslužbenci - ocenjevanje uradnikov
    Čeprav ocena uradnika ni bila podana v pisni obliki, ima naravo dokončne odločitve o tožnikovih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, zato je zoper takšno oceno, ki predstavlja podlago za napredovanje v naziv ali za začetek postopka za ugotavljanje delavčeve nesposobnosti, dopustno sodno varstvo pred delovnim sodiščem.

     
  • 37.
    VDS sklep Pdp 221/2006
    25.1.2007
    delovno pravo
    VDS03985
    ZDR člen 204, 204/3, 204, 204/3.
    denarna kazen - disciplinska odgovornost
    Neposredno sodno varstvo, brez predhodne zahteve za odpravo kršitve, je poleg primerov odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi in denarnih terjatev iz delovnega razmerja, predvideno tudi za izpodbijanje odločitve o disciplinski odgovornosti delavca. (3. odstavek 204. člena ZDR). Sodišče 1. stopnje je tožbo za razveljavitev sklepa o disciplinski odgovornosti napačno zavrglo iz razloga, ker tožniki pred vložitvijo tožbe niso zahtevali varstva svojih pravic pri delodajalcu.

     
  • 38.
    VDSS sodba Psp 347/2006
    25.1.2007
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0004609
    ZPIZ-1 člen 34, 34/8. ZPIZ/92 člen 19. ZPIZ/83 člen 11.
    zavarovalna doba – čas dejanskega zavarovanja – dokupljena doba – pretežnostna zavarovalna doba
    Pri presoji, ali je bila tožnica nad polovico skupne zavarovalne dobe zavarovana za ožji ali za širši obseg pravic, je treba upoštevati le čas dejanskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne pa tudi obdobij, za katera so bili naknadno vplačani prispevki s tako imenovanih dokupom.
  • 39.
    VDS sodba Pdp 1143/2006
    25.1.2007
    delovno pravo
    VDS0004408
    ZDR člen 83, 83/2, 177, 177/1, 177/2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - pisna obdolžitev
    Za izpolnitev dolžnosti tožene stranke, da tožniku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogoči zagovor, ne zadošča zgolj splošni poziv, naj do določenega roka sporoči razlog odsotnosti z dela oziroma dostavi bolniški list, ampak bi mu morala določiti kraj in čas, kjer bo zagovor lahko podal. Na podlagi opisanega ravnanja se tožnik niti ni mogel zavedati, da gre za postopek pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar je njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti te odpovedi utemeljen.

     
  • 40.
    VDS sodba in sklep Pdp 229/2006
    25.1.2007
    delovno pravo
    VDS03967
    ZObr člen 98 f, 98 f/1, 98 f, 98 f/1.
    dodatek k plači - vojak
    Pogoj za pridobitev pravice do dodatka za stalnost je status pripadnika stalne sestave vojske na vojaški dolžnosti. Pripadnik stalne sestave vojske je oseba, ki je razporejena na formacijsko dolžnost. Tožnik je bil najprej razporejen na formacijsko dolžnost v okviru varnostnega organa, nato v izpostavi varnostnega organa. Ker je opravljal dolžnosti, ki so bile del formacije, je upravičen do dodatka za stalnost.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 11
  • >
  • >>