odgovor na tožbo – nerazumljiva vloga – poziv na dopolnitev oz. popravo vloge – ustavna pravica do enakega obravnavanja – neobrazloženost odgovora na tožbo – zamudna sodba
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbenimi navedbami, da je bila vloga tožnika, ki jo je sodišče štelo kot neobrazložen odgovor na tožbo, nerazumljiva in da bi ga zato moralo v skladu z določbo 108. člena ZPP pozvati na popravo oziroma dopolnitev vloge.
zaznamba spora - spori o pridobitvi stvarne pravice na izviren način - spor zaradi ugotovitve ničnosti kupne pogodbe
V konkretnem primeru gre za spor zaradi ugotovitve ničnosti kupne pogodbe. To pa po določbi 1. alineje 1. odst. 79. čl. ZZK-1 ni spor, za katerega zakon določa, da se zaznamuje v zemljiški knjigi.
nesreča na smučišču – krivdna odškodninska odgovornost – vzdrževanje smučišča – vzročna zveza med protipravnostjo in škodo – dokazno breme
Dokazno breme o tem, da je prav zaradi protipravnega ravnanja zavarovanca tožene stranke prišlo do škodnega dogodka nosi oškodovanec. Zato bi on moral dokazati, da je padel prav zaradi ovire na smučišču, ki bi jo moral upravljalec odstraniti.
ugotovitev obsega zapuščine - izstavitev listine primerne za vpis v zemljiško knjigo - nesklepčnost zahtevka
Tožnik bi moral oblikovati tožbeni zahtevek tako, kot to izhaja iz dogovora obeh udeležencev skupne gradnje. V materialnem pravu torej nima podlage zahtevek, da se pravni položaj, ki je oblikovan po pogodbi med tožnikom in njegovim očetom, spremeni ali drugače oblikuje.
Dolžničina obveznost je bila, da se v primeru neuspešne skupne prodaje stanovanja v nadaljnjih 30 dneh izseli iz stanovanja in ga praznega ponudi v prodajo najboljšemu ponudniku "pod izvršbo, ki jo lahko predlaga tožeča stranke",ni pa zgoraj povzete dolžničine obveznosti iz sodne poravnave mogoče razlagati v smislu nenadomestnega dejanja (226.čl. ZIZ).
Gre namreč za prehodne in končne določbe Zakona o zavodih (62. in 65. člen), ki opredeljujejo lastninsko pravico na premoženju, ki je bilo družbena lastnina v upravljanju tedanjih delovnih organizacij, torej, kot izhaja iz določbe 1. odst. 62. čl. Zakona o zavodih, obstoječih delovnih organizacij na dan 1.4.1991, pri tem je sodišče prve stopnje očitno spregledalo, da se ti prehodni določbi ne moreta raztezati na predlagatelja, saj je bil ta ustanovljen kasneje, v letu 1992.
Obveznost pritožnice zagotoviti primerno stanovanje namreč pomeni, da ni dolžna zagotoviti tožencema večje oz. boljše stanovanje, kot je za njiju primerno po 5. čl. SZ, slabše od primernega pa bi bilo mogoče dodeliti le v primeru, če že do sedaj stanovanjski standard tožencema ne bi zagotavljal primernosti v smislu 5. čl. SZ, česar pa toženka, kot rečeno, ne zatrjuje.
Dejstvo, da je toženki bilo znano, da je njen mož kot dolžnik tožeče stranke s sklenitvijo darilne pogodbe razpolagal s premoženjem zato, da škoduje upnikom, se po 2. odst. 256. člena OZ domneva. Ker se škodljivi namen pri takšnem poslu domneva, je utemeljeno stališče tožeče stranke o toženkinem aktivnem sodelovanju v smeri preprečitve njenega poplačila.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sprememba akta o sistemizaciji delovnih mest
Tožena stranka je s spremembo in dopolnitvijo pravilnika o sistemizaciji delovnih mest ukinila delovno mesto tožeče stranke z namenom doseči optimalno organiziranost dela oziroma odpraviti podvajanje dela tožeče stranke z delom poslovodje trgovske poslovalnice. Navedeno predstavlja poslovni razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela tožeče stranke pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
pritožba predlagatelja - ustavitev postopka - dejanje ni prekršek - drugačni razlogi - nočni mir in počitek - motenje
Dejanja, ki motijo nočni mir in počitek, pri katerih je podana takšna inteziteta dogajanja, da presega v nekem okolju uveljavljane družbene norme katere trajajo nek določen čas, lahko opredelimo kot prekrške.
Neposredno sodno varstvo, brez predhodne zahteve za odpravo kršitve, je poleg primerov odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi in denarnih terjatev iz delovnega razmerja, predvideno tudi za izpodbijanje odločitve o disciplinski odgovornosti delavca. (3. odstavek 204. člena ZDR). Sodišče 1. stopnje je tožbo za razveljavitev sklepa o disciplinski odgovornosti napačno zavrglo iz razloga, ker tožniki pred vložitvijo tožbe niso zahtevali varstva svojih pravic pri delodajalcu.
ZOFVI člen 109 b, 109 b. ZDR člen 51, 52, 52/1, 52/1-13, 51, 52, 52/1, 52/1-13.
transformacija - pogodba o zaposlitvi - določen čas - suspenz - vzgoja in izobraževanje
Zakoniti razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas po 13. alineji 1. odstavka 52. člena ZDR (drugi primeri, ki jih določa zakon) je določen v 109. b členu ZOFVI-D, po katerem lahko šola za obdobje enega šolskega leta sklene pogodbo o zaposlitvi z vzgojiteljem predšolskih otrok, ki ima sklenjeno delovno razmerje v vrtcu. Tudi v času trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, sklenjene iz tega razloga, se uporabljajo določbe o suspenzu pogodbe o zaposlitvi iz 51. člena ZDR.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - kršitev delovnih obveznosti - krivda
Kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja kot podlaga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je podana le v primeru delavčevega zavestnega ravnanja. Ker tožnik očitanega ravnanja (nedoseganje predvidene mesečne oziroma tedenske obveznosti) ni storil po lastni krivdi, ampak zaradi ravnanja tožene stranke (nezagotavljanje zadostnega obsega dela), redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita.
ZDR člen 88, 88/1, 88/2, 88/5, 88, 88/1, 88/2, 88/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je imela resen in utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ker tožnik ni bil izvoljen v naziv izrednega profesorja, saj je izvolitev v naziv obvezna za opravljanje dela visokošolskega učitelja, brez tega tožnik dela po pogodbi o zaposlitvi ni mogel opravljati.
Subjektivni in objektivni rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi je začel teči z dnem, ko je odločba o zavrnitvi tožnikove zahteve za izvolitev v naziv postala dokončna.
ZPSPP člen 24, 24/2, 24, 24/2. ZPP člen 154, 154/1, 154, 154/1.
odpoved najemne pogodbe - stroški postopka
Sodna odpoved najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, namreč v trenutku izdaje sklepa ne pomeni "uspeha" v pravdi, temveč zgolj in samo oblično izjavo volje najemodajalca, potrebno za nastop prenehanja obligacijskega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, po njegovi volji. Zato o stroških postopka, v katerem se poda taka izjava volje, ni mogoče odločati po 1. odst. 154. čl. ZPP.
Zahteva iz petega odstavka 477. člena ZPP se lahko vloži le, dokler katerakoli izmed pravdnih strank ne izkoristi pravice iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
ZOR člen 277, 369, 372, 387, 387/2, 277, 369, 372, 387, 387/2.
obresti - zastaranje
Prav izhajajoč iz določbe 369. člena ZOR, po kateri obresti zastarajo, ko zastara glavna terjatev, je zaključilo, da ne bi bilo logično, če bi plačilo glavnice uvrstili med okoliščine, ki pretrgajo zastaranje za plačilo zamudnih obresti, kot to trdi pritožnik.
Pritožnik se v utemeljitev svojega stališča, da plačilo glavnice pretrga zastaranje obresti, sklicuje na določbo 2. odst. 387. člena ZOR, ki pravi, da dolžnik dolg lahko pripozna ne le z upniku dano izjavo, temveč tudi posredno, na primer, da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje. Navedena določba navaja primere konkludentnih ravnanj dolžnika, ki pomenijo pripoznavo dolga, med njimi plačilo obresti. Iz te določbe torej izhaja sklepanje, da se v primeru, ko dolžnik, ki dolguje glavnico in obresti, plača obresti, predpostavlja, da s tem priznava tudi glavnico. Nelogično bi namreč bilo, da bi dolžnik, ki ne bi priznal glavnice, plačal obresti.
ZDR člen 82, 82/1, 88/1, 88/1-1, 82, 82/1, 88/1, 88/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog - kriteriji
Prerazporeditev dela, zaradi katere delodajalec na določenem delovnem mestu namesto dveh delavcev potrebuje le enega, predstavlja zakonit poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ker tožena stranka ni podala redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev, ni bila dolžna izdelati programa razreševanja presežnih delavcev niti upoštevati kriterijev za izbiro presežnih delavcev.
sprememba delodajalca - varstvo pravic pri delodajalcu - sodno varstvo
V primeru spremembe delodajalca, ko preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku na delodajalca prevzemnika, ni predvideno sklepanje nove pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem prevzemnikom. Delodajalec prevzemnik vstopi v pogodbeno razmerje po pogodbi o zaposlitvi, kakršna je bila sklenjena med delodajalcem prenosnikom in delavcem na dan prenosa, pri čemer je bistveno, da delodajalec prevzemnik njene vsebine ne sme spreminjati.
Pri spremembi delodajalca ne gre za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, zato delavec nima direktnega sodnega varstva po 3. odstavku 204. člena ZDR. Ker tožnik v zvezi z morebitno kršitvijo njegovih pravic ni uveljavil notranje poti pri delodajalcu (1. in 2. odstavek 204. člen ZDR), ni izpolnjena procesna predpostavka za sodno varstvo in je bila tožba pravilno zavržena.