Gre namreč za prehodne in končne določbe Zakona o zavodih (62. in 65. člen), ki opredeljujejo lastninsko pravico na premoženju, ki je bilo družbena lastnina v upravljanju tedanjih delovnih organizacij, torej, kot izhaja iz določbe 1. odst. 62. čl. Zakona o zavodih, obstoječih delovnih organizacij na dan 1.4.1991, pri tem je sodišče prve stopnje očitno spregledalo, da se ti prehodni določbi ne moreta raztezati na predlagatelja, saj je bil ta ustanovljen kasneje, v letu 1992.
ZIZ člen 170, 171, 171/2. OZ člen 255, 255/1, 256, 256/2, 257. ZPP člen 339, 339/2-14.
zaznamba izvršbe – učinki zaznambe izvršbe – zastavna pravica na nepremičnini – erga omnes učinki zastavne pravice – pristop k izvršbi – izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika – prikrajšanje upnikov
1. Če se zahteva, da se izvršba izreče za nedopustno, in gre za dve izvršbi in tudi dve terjatvi, je pomembno, ali je v obeh izvršilnih zadevah za obe terjatvi zaznamovana izvršba, šele z zaznambo se zagotovijo učinki zaznambe, kot jih določa Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 170. členu.
2. Z zaznambo sklepa o izvršbi upnik glede na določbo 170. čl. ZIZ pridobi zastavno pravico na nepremičnini. Učinki le-te so taki, da učinkujejo tudi proti tistemu, ki je pozneje pridobil lastninsko pravico na tej nepremičnini. Ko je enkrat zaznamovan sklep o izvršbi, v primeru, če ima drugi upnik terjatev do dolžnika (ali isti upnik kako drugo terjatev, ki jo terja v nekem drugem izvršilnem postopku), le-ta pristopi k že začeti izvršbi (2. odst. 171.čl. ZIZ). Tožeča stranka kot upnik je torej pridobila zastavno pravico, ki ima učinke tudi zoper tretjega, ki po njenem nastanku pridobi lastninsko pravico na nepremičnini.
3. Prvostopenjsko sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni presodilo, ali je upnik dosegel zaznambo izvršbe v obeh izvršilnih zadevah, torej glede obeh terjatev, in tudi ne višine le teh, ni ugotovilo odločilnih dejstev.
ZTLR člen 34. ZTVCP člen 196, 196/5, 226, 226/34. ZOZP člen 7. ZPP člen 337, 337/1.
obvezno zavarovanje v prometu – pasivna legitimacija – sprememba lastništva avtomobila – vožnja pod vplivom alkohola – vzročna zveza med alkoholiziranostjo in škodo – regresni zahtevek zavarovalnice – omejitev regresa
Kršitev te določbe je bila opredeljena kot prekršek (čl. 226/34 ZTVCP), nima pa nobenih posledic na stvarnopravnem področju. Zato je prvostopno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in odločilo, da drugi toženec ni pasivno legitimiran v tej pravdi, ker v času prometne nezgode ni bil več lastnik avtomobila. Utemeljeno pa pritožba opozarja na določbo noveliranega 7. člena ZOZP, ki je predpisal omejitev regresa na 2.000.000,00 SIT. V skladu z novejšo sodno prakso je treba novo pravilo uporabiti tudi za stanje, ki je nastalo v preteklosti, njegovi učinki pa še trajajo. Prvostopno sodišče zaradi zmotnega materialnopravnega stališča ni ugotavljalo, kdaj je tožeča stranka uveljavljala regresni zahtevek ali sta čas uveljavitve in višina regresnih zahtevkov vplivala na uporabo citirane novelirane določbe ZOZP.
nesreča na smučišču – krivdna odškodninska odgovornost – vzdrževanje smučišča – vzročna zveza med protipravnostjo in škodo – dokazno breme
Dokazno breme o tem, da je prav zaradi protipravnega ravnanja zavarovanca tožene stranke prišlo do škodnega dogodka nosi oškodovanec. Zato bi on moral dokazati, da je padel prav zaradi ovire na smučišču, ki bi jo moral upravljalec odstraniti.
odgovor na tožbo – nerazumljiva vloga – poziv na dopolnitev oz. popravo vloge – ustavna pravica do enakega obravnavanja – neobrazloženost odgovora na tožbo – zamudna sodba
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbenimi navedbami, da je bila vloga tožnika, ki jo je sodišče štelo kot neobrazložen odgovor na tožbo, nerazumljiva in da bi ga zato moralo v skladu z določbo 108. člena ZPP pozvati na popravo oziroma dopolnitev vloge.
Dejstvo, da je toženki bilo znano, da je njen mož kot dolžnik tožeče stranke s sklenitvijo darilne pogodbe razpolagal s premoženjem zato, da škoduje upnikom, se po 2. odst. 256. člena OZ domneva. Ker se škodljivi namen pri takšnem poslu domneva, je utemeljeno stališče tožeče stranke o toženkinem aktivnem sodelovanju v smeri preprečitve njenega poplačila.
zaznamba spora - spori o pridobitvi stvarne pravice na izviren način - spor zaradi ugotovitve ničnosti kupne pogodbe
V konkretnem primeru gre za spor zaradi ugotovitve ničnosti kupne pogodbe. To pa po določbi 1. alineje 1. odst. 79. čl. ZZK-1 ni spor, za katerega zakon določa, da se zaznamuje v zemljiški knjigi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sprememba akta o sistemizaciji delovnih mest
Tožena stranka je s spremembo in dopolnitvijo pravilnika o sistemizaciji delovnih mest ukinila delovno mesto tožeče stranke z namenom doseči optimalno organiziranost dela oziroma odpraviti podvajanje dela tožeče stranke z delom poslovodje trgovske poslovalnice. Navedeno predstavlja poslovni razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela tožeče stranke pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
pritožba predlagatelja - ustavitev postopka - dejanje ni prekršek - drugačni razlogi - nočni mir in počitek - motenje
Dejanja, ki motijo nočni mir in počitek, pri katerih je podana takšna inteziteta dogajanja, da presega v nekem okolju uveljavljane družbene norme katere trajajo nek določen čas, lahko opredelimo kot prekrške.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - pisna obdolžitev
Za izpolnitev dolžnosti tožene stranke, da tožniku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogoči zagovor, ne zadošča zgolj splošni poziv, naj do določenega roka sporoči razlog odsotnosti z dela oziroma dostavi bolniški list, ampak bi mu morala določiti kraj in čas, kjer bo zagovor lahko podal. Na podlagi opisanega ravnanja se tožnik niti ni mogel zavedati, da gre za postopek pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar je njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti te odpovedi utemeljen.
socialni spor – presoja zakonitosti upravnega akta – ugotavljanje dejanskega stanja
Sodišče lahko izjemoma, kot v konkretnem primeru, ko se je bolezensko stanje, podano do izdaje dokončne odločbe, nadaljevalo še naprej, odloči z upoštevanjem dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo na podlagi glavne obravnave in ne le z upoštevanjem dejanskega stanja, podanega do dokončne odločbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - kršitev delovnih obveznosti - krivda
Kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja kot podlaga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je podana le v primeru delavčevega zavestnega ravnanja. Ker tožnik očitanega ravnanja (nedoseganje predvidene mesečne oziroma tedenske obveznosti) ni storil po lastni krivdi, ampak zaradi ravnanja tožene stranke (nezagotavljanje zadostnega obsega dela), redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita.
redna odpoved - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe
Delavcu, ki mu je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga, pripada odpravnina v višini, določeni v 2. odstavku 109. člena ZDR. Po 3. odstavku 88. člena ZDR delavec nima pravice do odpravnine, če odkloni ponudbo delodajalca za sklenitev pogodbe o zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji za nedoločen čas in za drugo ustrezno delo pri delodajalcu samem. Delodajalec lahko delavcu zagotovi sklenitev pogodbe o zaposlitvi tudi pri drugem delodajalcu, pri čemer ima odklonitev ponudbe enake posledice (izgubo pravice do odpravnine) le, če se ta delodajalec delavcu v pogodbi o zaposlitvi zaveže priznati pravice, ki so odvisne od delovne dobe pri delodajalcu tudi z vštevanjem delovne dobe pri prvem delodajalcu (delovnopravna kontinuiteta) oziroma pravice glede na neprekinjeno delovno dobo. Ker tožnici v ponujeni pogodbi o zaposlitvi pri drugem delodajalcu takšna pravica ni bila zagotovljena, tožnica zaradi odklonitve ponudbe ni izgubila pravice do odpravnine.
Neposredno sodno varstvo, brez predhodne zahteve za odpravo kršitve, je poleg primerov odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi in denarnih terjatev iz delovnega razmerja, predvideno tudi za izpodbijanje odločitve o disciplinski odgovornosti delavca. (3. odstavek 204. člena ZDR). Sodišče 1. stopnje je tožbo za razveljavitev sklepa o disciplinski odgovornosti napačno zavrglo iz razloga, ker tožniki pred vložitvijo tožbe niso zahtevali varstva svojih pravic pri delodajalcu.
ZPIZ-1 člen 34, 34/8. ZPIZ/83 člen 10, 10/3, 22, 22/3. ZPIZ/92 člen 13, 19. ZSZK člen 2, 17.
zavarovanje za ožji obseg pravic - invalidsko zavarovanje - zavarovalna doba
V spornem obdobju je bil tožnik kot prevzemnik kmečkega gospodarstva zavarovan samo za primer starosti, tako da to obdobje ne more vplivati na zavarovalno osnovo niti za širši niti za ožji obseg pravic iz invalidskega zavarovanja.
Čeprav ocena uradnika ni bila podana v pisni obliki, ima naravo dokončne odločitve o tožnikovih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, zato je zoper takšno oceno, ki predstavlja podlago za napredovanje v naziv ali za začetek postopka za ugotavljanje delavčeve nesposobnosti, dopustno sodno varstvo pred delovnim sodiščem.
ZDR člen 88, 88/1, 88/2, 88/5, 88, 88/1, 88/2, 88/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je imela resen in utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ker tožnik ni bil izvoljen v naziv izrednega profesorja, saj je izvolitev v naziv obvezna za opravljanje dela visokošolskega učitelja, brez tega tožnik dela po pogodbi o zaposlitvi ni mogel opravljati.
Subjektivni in objektivni rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi je začel teči z dnem, ko je odločba o zavrnitvi tožnikove zahteve za izvolitev v naziv postala dokončna.