Gre namreč za prehodne in končne določbe Zakona o zavodih (62. in 65. člen), ki opredeljujejo lastninsko pravico na premoženju, ki je bilo družbena lastnina v upravljanju tedanjih delovnih organizacij, torej, kot izhaja iz določbe 1. odst. 62. čl. Zakona o zavodih, obstoječih delovnih organizacij na dan 1.4.1991, pri tem je sodišče prve stopnje očitno spregledalo, da se ti prehodni določbi ne moreta raztezati na predlagatelja, saj je bil ta ustanovljen kasneje, v letu 1992.
Zapadlost terjatve v konkretnem primeru ne izhaja iz generalne pogodbe in pogodb o maksimalni hipoteki oziroma notarskega zapisa, ampak je odvisna od bodočih negotovih dejstev (neredno plačevanje, odstop od pogodbe, prekinitev sodelovanja z upnikom) in v takem primeru sam notarski zapis ne izkazuje nastopa zapadlosti. V predmetni zadevi upnik ne more dokazovati zapadlosti le z navedbami, da dolžnik ni plačal nobenega obroka in je prekinil sodelovanje z upnikom, zato odstopa od pogodbe in zahteva plačilo celotne terjatve, pač pa bi moral zapadlost dokazovati na način, ki je predpisan v 3. in 4. odst. 20. čl. ZIZ. Prvostopno sodišče je zmotno presodilo, da je zapadlost terjatve pravilno izkazana na podlagi navedb upnika in predloženih listin in je zato zavrnilo ugovor dolžnika. Taka odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno zmotna.
začasna odredba – ugovor – ugovorni postopek – kontradiktornost – razpis naroka – trditveno in dokazno breme – znižan dokazni standard
Postopek z ugovorom je kontradiktoren postopek, zato je potrebno obravnavati trditve in dokaze obeh pravdnih strank. Narok v postopku obravnavanja ugovora zoper začasno odredbo ni obligatoren, je pa v določenih primerih, ko so pravnopomembna dejstva med strankama sporna, potreben.
Sodišče prve stopnje je tožnici, ki je v prometni nezgodi utrpela stisnjenje desnega stopala, pri čemer je posledično prišlo do nekroze kože z edemom in mehurji in je bila potrebna dvakratna hospitalizacija ter trije posegi, prisodilo za nepremoženjsko škodo: iz naslova telesnih bolečin 1,600.000,00 SIT (zahtevano 2,000.000,00 SIT), za strah 300.000,00 SIT (zahtevano 500.000,00 SIT), za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 2,400.000,00 SIT (zahtevano 2,800.000,00 SIT) in za skaženost 150.000,00 SIT (zahtevano 500.000,00 SIT), skupno 4,450.000,00 SIT.
ZOR člen 178, 178/2, 200, 203, 178, 178/2, 200, 203.
soodgovornost - šofer - negmotna škoda
Oba udeleženca sta kršila cestno prometne predpise in je tako podana protipravnost ravnanja pri obeh. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je soodgovornost zavarovanca tožene stranke bistveno večja od soodgovornosti tožnika. Res je da je zavarovanec tožene stranke vozil prehitro, kar je v nasprotju z določilom prvega odstavka 20. člena Zakona o varnosti cestnega prometa - ZVCP, saj je vozil glede na prometni znak, ki omejuje hitrost na 40 km/h prehitro, vendar pa mu je po drugi stranki tožnik vzel prednost in tako ravnal v nasprotju z določilom 40. člena ZVCP. Pritožbeno sodišče meni, da sta oba udeleženca z svojim ravnanjem v enaki meri prispevala k prometni nesreči, zato je ob pravilni uporabi materialnega prava, ko tudi ob uradnem preizkusu zadeve ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odločilo, da sta udeleženca prometne nesreče zanjo odgovorna v enakem deležu.
Neutemeljena pa je pritožba v delu ko graja višino odmerjen odškodnine za nematerialno škodo. Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih pritožba ne graja in sicer:
- da je tožnik v prometni nesreči utrpel zlom desne stegnenice, raztrganinsko rano na nartu desnega stopala in udarnino glave,
- da je trpel telesne bolečine in sicer šestnajst dni hude trajne, enaindvajset dni hude občasne, trideset dni zmerne trajne, tri mesece zmerne občasne in pogostejše bolečine še eno leto, ter lažje občasne in redkejše bolečine čuti še sedaj in se mu pojavljajo v kolenu in križu,
- da je imel tudi nevšečnosti med zdravljenjem in sicer prevoz z rešilnim avtomobilom v bolnišnico, hospitalizacijo mesec in pol, štiri operacije v splošni narkozi, prejemanje injekcij, analgetikov, antibiotikov, mirovanje v postelji, kjer je v začetku zdravljenja bil nepokreten in bil odvisen od tuje pomoči, hoja z berglami, dolgotrajen bolniški stalež, prevezi rane, ter RTG slikanja,
- da je trpel hud primaren strah in tudi hud sekundarni srtah za izid zdravljenja tekom treh tednov in v času prve hospitalizacije, ko je moral prestati tri operacije, kasneje pa še zmerni intenzivni strah za izid zdravljenja v času šest mesecev,
- da je njegova splošna življenjska aktivnost zmanjšana za 20 do 25%, saj ima prikrajšano desno nogo in omejeno gibljivost desnega kolena ter z večjim naporom opravlja delo carinika, ne zmore daljše hoje ali stoje, ne more normalno teči, težje vozi kolo in avtomobil, oviran je pri delu na vrtu in v sadovnjaku, opustil je rekreativno igranje nogometa in težje hodi po neravnem terenu ali po lestvi,
- da ima tožnik šepajočo hojo kljub povišici na obuvalu ter skoliozo hrbtenice, brazgotine na stegnu, ki sicer predstavljajo zgolj večji kozmetični defekt,
Na pritožbeni stopnji ni sporno, da pomeni nova kotlovnica skupne dele in naprave večstanovanjske hiše, ki služijo hiši kot celoti, to je v smislu določil 8. člena Stanovanjskega zakona - SZ. Kot taka je v smislu določil SZ solastnina, ki je vezana na etažno lastnino. Torej je toženec v danem primeru lastnik nepremičnine - etažne lastnine, vključno z ustreznim deležem solastnine na skupnih prostorih in napravah v hiši. Za tak zaključek ni odločilno, da ni podpisal pogodbe o upravljanju in ni dal soglasja k preureditvi stare kotlovnice, za kar je očitno zadostovalo ustrezno večinsko soglasje vseh etažnih lastnikov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sprememba akta o sistemizaciji delovnih mest
Tožena stranka je s spremembo in dopolnitvijo pravilnika o sistemizaciji delovnih mest ukinila delovno mesto tožeče stranke z namenom doseči optimalno organiziranost dela oziroma odpraviti podvajanje dela tožeče stranke z delom poslovodje trgovske poslovalnice. Navedeno predstavlja poslovni razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela tožeče stranke pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
pritožba predlagatelja - ustavitev postopka - dejanje ni prekršek - drugačni razlogi - nočni mir in počitek - motenje
Dejanja, ki motijo nočni mir in počitek, pri katerih je podana takšna inteziteta dogajanja, da presega v nekem okolju uveljavljane družbene norme katere trajajo nek določen čas, lahko opredelimo kot prekrške.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - kršitev delovnih obveznosti - krivda
Kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja kot podlaga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je podana le v primeru delavčevega zavestnega ravnanja. Ker tožnik očitanega ravnanja (nedoseganje predvidene mesečne oziroma tedenske obveznosti) ni storil po lastni krivdi, ampak zaradi ravnanja tožene stranke (nezagotavljanje zadostnega obsega dela), redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita.
ZDR člen 88, 88/1, 88/2, 88/5, 88, 88/1, 88/2, 88/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je imela resen in utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ker tožnik ni bil izvoljen v naziv izrednega profesorja, saj je izvolitev v naziv obvezna za opravljanje dela visokošolskega učitelja, brez tega tožnik dela po pogodbi o zaposlitvi ni mogel opravljati.
Subjektivni in objektivni rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi je začel teči z dnem, ko je odločba o zavrnitvi tožnikove zahteve za izvolitev v naziv postala dokončna.
ZDR člen 82, 82/1, 88/1, 88/1-1, 82, 82/1, 88/1, 88/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog - kriteriji
Prerazporeditev dela, zaradi katere delodajalec na določenem delovnem mestu namesto dveh delavcev potrebuje le enega, predstavlja zakonit poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ker tožena stranka ni podala redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev, ni bila dolžna izdelati programa razreševanja presežnih delavcev niti upoštevati kriterijev za izbiro presežnih delavcev.
Zahteva iz petega odstavka 477. člena ZPP se lahko vloži le, dokler katerakoli izmed pravdnih strank ne izkoristi pravice iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
ZOR člen 277, 369, 372, 387, 387/2, 277, 369, 372, 387, 387/2.
obresti - zastaranje
Prav izhajajoč iz določbe 369. člena ZOR, po kateri obresti zastarajo, ko zastara glavna terjatev, je zaključilo, da ne bi bilo logično, če bi plačilo glavnice uvrstili med okoliščine, ki pretrgajo zastaranje za plačilo zamudnih obresti, kot to trdi pritožnik.
Pritožnik se v utemeljitev svojega stališča, da plačilo glavnice pretrga zastaranje obresti, sklicuje na določbo 2. odst. 387. člena ZOR, ki pravi, da dolžnik dolg lahko pripozna ne le z upniku dano izjavo, temveč tudi posredno, na primer, da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje. Navedena določba navaja primere konkludentnih ravnanj dolžnika, ki pomenijo pripoznavo dolga, med njimi plačilo obresti. Iz te določbe torej izhaja sklepanje, da se v primeru, ko dolžnik, ki dolguje glavnico in obresti, plača obresti, predpostavlja, da s tem priznava tudi glavnico. Nelogično bi namreč bilo, da bi dolžnik, ki ne bi priznal glavnice, plačal obresti.
ZPIZ-1 člen 101, 101/1, 101/1, 101. ZDR člen 90, 90/3, 90, 90/3.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - delovni invalid - ustrezna zaposlitev
Delovni invalid je deležen splošnega delovnopravnega varstva (kot vsi delavci) in posebnega delovnopravnega varstva glede na položaj invalida. Delodajalec mu mora v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove zagotoviti ustrezno zaposlitev glede na njegovo preostalo delovno zmožnost, ki ne poslabša njegove invalidnosti na drugem delovnem mestu, upoštevajoč pri tem tudi opredelitev ustrezne zaposlitve po 3. odstavku 90. člena ZDR.
Neposredno sodno varstvo, brez predhodne zahteve za odpravo kršitve, je poleg primerov odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi in denarnih terjatev iz delovnega razmerja, predvideno tudi za izpodbijanje odločitve o disciplinski odgovornosti delavca. (3. odstavek 204. člena ZDR). Sodišče 1. stopnje je tožbo za razveljavitev sklepa o disciplinski odgovornosti napačno zavrglo iz razloga, ker tožniki pred vložitvijo tožbe niso zahtevali varstva svojih pravic pri delodajalcu.
ZOFVI člen 109 b, 109 b. ZDR člen 51, 52, 52/1, 52/1-13, 51, 52, 52/1, 52/1-13.
transformacija - pogodba o zaposlitvi - določen čas - suspenz - vzgoja in izobraževanje
Zakoniti razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas po 13. alineji 1. odstavka 52. člena ZDR (drugi primeri, ki jih določa zakon) je določen v 109. b členu ZOFVI-D, po katerem lahko šola za obdobje enega šolskega leta sklene pogodbo o zaposlitvi z vzgojiteljem predšolskih otrok, ki ima sklenjeno delovno razmerje v vrtcu. Tudi v času trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, sklenjene iz tega razloga, se uporabljajo določbe o suspenzu pogodbe o zaposlitvi iz 51. člena ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - službeno potovanje
Ker je tožnik neutemeljeno odklonil odrejeno službeno potovanje v tujino, je huje kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja (saj je bila možnost napotitve na službeno potovanje v tujino predvidena v pogodbi o zaposlitvi) in mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.