Dolžničina obveznost je bila, da se v primeru neuspešne skupne prodaje stanovanja v nadaljnjih 30 dneh izseli iz stanovanja in ga praznega ponudi v prodajo najboljšemu ponudniku "pod izvršbo, ki jo lahko predlaga tožeča stranke",ni pa zgoraj povzete dolžničine obveznosti iz sodne poravnave mogoče razlagati v smislu nenadomestnega dejanja (226.čl. ZIZ).
spor majhne vrednosti - izdaja odločbe brez razpisa naroka - nesporno dejansko stanje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost)
Le, če sodišče po prejemu odgovora na tožbo oz. po prejemu pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje, in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, brez razpisa naroka izda odločbo o sporu.
ugotovitev obsega zapuščine - izstavitev listine primerne za vpis v zemljiško knjigo - nesklepčnost zahtevka
Tožnik bi moral oblikovati tožbeni zahtevek tako, kot to izhaja iz dogovora obeh udeležencev skupne gradnje. V materialnem pravu torej nima podlage zahtevek, da se pravni položaj, ki je oblikovan po pogodbi med tožnikom in njegovim očetom, spremeni ali drugače oblikuje.
odgovor na tožbo – nerazumljiva vloga – poziv na dopolnitev oz. popravo vloge – ustavna pravica do enakega obravnavanja – neobrazloženost odgovora na tožbo – zamudna sodba
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbenimi navedbami, da je bila vloga tožnika, ki jo je sodišče štelo kot neobrazložen odgovor na tožbo, nerazumljiva in da bi ga zato moralo v skladu z določbo 108. člena ZPP pozvati na popravo oziroma dopolnitev vloge.
Dejstvo, da je toženki bilo znano, da je njen mož kot dolžnik tožeče stranke s sklenitvijo darilne pogodbe razpolagal s premoženjem zato, da škoduje upnikom, se po 2. odst. 256. člena OZ domneva. Ker se škodljivi namen pri takšnem poslu domneva, je utemeljeno stališče tožeče stranke o toženkinem aktivnem sodelovanju v smeri preprečitve njenega poplačila.
nesreča na smučišču – krivdna odškodninska odgovornost – vzdrževanje smučišča – vzročna zveza med protipravnostjo in škodo – dokazno breme
Dokazno breme o tem, da je prav zaradi protipravnega ravnanja zavarovanca tožene stranke prišlo do škodnega dogodka nosi oškodovanec. Zato bi on moral dokazati, da je padel prav zaradi ovire na smučišču, ki bi jo moral upravljalec odstraniti.
jamčevanje za stvarne napake – odgovornost iz garancije- zahteva za odpravo napak v garancijskem roku – pogodbena kazen – aneks k pogodbi
Toženca sta uveljavljala pravice na podlagi garancije in ne na podlagi jamčevanja za stvarne napake. Odgovornost iz garancije pomeni posebno samostojno zavezo. Razlika med obema institutoma je med ostalim ravno glede reklamiranja napak. Pri garanciji ne veljajo kratki notifikacijski roki, ampak zadošča, da se odpravo napak zahteva v garancijskem roku, ne glede na to, kdaj je naročnik napako opazil.
ZIZ člen 170, 171, 171/2. OZ člen 255, 255/1, 256, 256/2, 257. ZPP člen 339, 339/2-14.
zaznamba izvršbe – učinki zaznambe izvršbe – zastavna pravica na nepremičnini – erga omnes učinki zastavne pravice – pristop k izvršbi – izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika – prikrajšanje upnikov
1. Če se zahteva, da se izvršba izreče za nedopustno, in gre za dve izvršbi in tudi dve terjatvi, je pomembno, ali je v obeh izvršilnih zadevah za obe terjatvi zaznamovana izvršba, šele z zaznambo se zagotovijo učinki zaznambe, kot jih določa Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 170. členu.
2. Z zaznambo sklepa o izvršbi upnik glede na določbo 170. čl. ZIZ pridobi zastavno pravico na nepremičnini. Učinki le-te so taki, da učinkujejo tudi proti tistemu, ki je pozneje pridobil lastninsko pravico na tej nepremičnini. Ko je enkrat zaznamovan sklep o izvršbi, v primeru, če ima drugi upnik terjatev do dolžnika (ali isti upnik kako drugo terjatev, ki jo terja v nekem drugem izvršilnem postopku), le-ta pristopi k že začeti izvršbi (2. odst. 171.čl. ZIZ). Tožeča stranka kot upnik je torej pridobila zastavno pravico, ki ima učinke tudi zoper tretjega, ki po njenem nastanku pridobi lastninsko pravico na nepremičnini.
3. Prvostopenjsko sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni presodilo, ali je upnik dosegel zaznambo izvršbe v obeh izvršilnih zadevah, torej glede obeh terjatev, in tudi ne višine le teh, ni ugotovilo odločilnih dejstev.
ZOR člen 178, 178/2, 200, 203, 178, 178/2, 200, 203.
soodgovornost - šofer - negmotna škoda
Oba udeleženca sta kršila cestno prometne predpise in je tako podana protipravnost ravnanja pri obeh. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je soodgovornost zavarovanca tožene stranke bistveno večja od soodgovornosti tožnika. Res je da je zavarovanec tožene stranke vozil prehitro, kar je v nasprotju z določilom prvega odstavka 20. člena Zakona o varnosti cestnega prometa - ZVCP, saj je vozil glede na prometni znak, ki omejuje hitrost na 40 km/h prehitro, vendar pa mu je po drugi stranki tožnik vzel prednost in tako ravnal v nasprotju z določilom 40. člena ZVCP. Pritožbeno sodišče meni, da sta oba udeleženca z svojim ravnanjem v enaki meri prispevala k prometni nesreči, zato je ob pravilni uporabi materialnega prava, ko tudi ob uradnem preizkusu zadeve ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odločilo, da sta udeleženca prometne nesreče zanjo odgovorna v enakem deležu.
Neutemeljena pa je pritožba v delu ko graja višino odmerjen odškodnine za nematerialno škodo. Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih pritožba ne graja in sicer:
- da je tožnik v prometni nesreči utrpel zlom desne stegnenice, raztrganinsko rano na nartu desnega stopala in udarnino glave,
- da je trpel telesne bolečine in sicer šestnajst dni hude trajne, enaindvajset dni hude občasne, trideset dni zmerne trajne, tri mesece zmerne občasne in pogostejše bolečine še eno leto, ter lažje občasne in redkejše bolečine čuti še sedaj in se mu pojavljajo v kolenu in križu,
- da je imel tudi nevšečnosti med zdravljenjem in sicer prevoz z rešilnim avtomobilom v bolnišnico, hospitalizacijo mesec in pol, štiri operacije v splošni narkozi, prejemanje injekcij, analgetikov, antibiotikov, mirovanje v postelji, kjer je v začetku zdravljenja bil nepokreten in bil odvisen od tuje pomoči, hoja z berglami, dolgotrajen bolniški stalež, prevezi rane, ter RTG slikanja,
- da je trpel hud primaren strah in tudi hud sekundarni srtah za izid zdravljenja tekom treh tednov in v času prve hospitalizacije, ko je moral prestati tri operacije, kasneje pa še zmerni intenzivni strah za izid zdravljenja v času šest mesecev,
- da je njegova splošna življenjska aktivnost zmanjšana za 20 do 25%, saj ima prikrajšano desno nogo in omejeno gibljivost desnega kolena ter z večjim naporom opravlja delo carinika, ne zmore daljše hoje ali stoje, ne more normalno teči, težje vozi kolo in avtomobil, oviran je pri delu na vrtu in v sadovnjaku, opustil je rekreativno igranje nogometa in težje hodi po neravnem terenu ali po lestvi,
- da ima tožnik šepajočo hojo kljub povišici na obuvalu ter skoliozo hrbtenice, brazgotine na stegnu, ki sicer predstavljajo zgolj večji kozmetični defekt,
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sprememba akta o sistemizaciji delovnih mest
Tožena stranka je s spremembo in dopolnitvijo pravilnika o sistemizaciji delovnih mest ukinila delovno mesto tožeče stranke z namenom doseči optimalno organiziranost dela oziroma odpraviti podvajanje dela tožeče stranke z delom poslovodje trgovske poslovalnice. Navedeno predstavlja poslovni razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela tožeče stranke pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
pritožba predlagatelja - ustavitev postopka - dejanje ni prekršek - drugačni razlogi - nočni mir in počitek - motenje
Dejanja, ki motijo nočni mir in počitek, pri katerih je podana takšna inteziteta dogajanja, da presega v nekem okolju uveljavljane družbene norme katere trajajo nek določen čas, lahko opredelimo kot prekrške.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - pisna obdolžitev
Za izpolnitev dolžnosti tožene stranke, da tožniku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogoči zagovor, ne zadošča zgolj splošni poziv, naj do določenega roka sporoči razlog odsotnosti z dela oziroma dostavi bolniški list, ampak bi mu morala določiti kraj in čas, kjer bo zagovor lahko podal. Na podlagi opisanega ravnanja se tožnik niti ni mogel zavedati, da gre za postopek pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar je njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti te odpovedi utemeljen.
ZPIZ-1 člen 34, 34/8. ZPIZ/92 člen 19. ZPIZ/83 člen 11.
zavarovalna doba – čas dejanskega zavarovanja – dokupljena doba – pretežnostna zavarovalna doba
Pri presoji, ali je bila tožnica nad polovico skupne zavarovalne dobe zavarovana za ožji ali za širši obseg pravic, je treba upoštevati le čas dejanskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne pa tudi obdobij, za katera so bili naknadno vplačani prispevki s tako imenovanih dokupom.
redna odpoved - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe
Delavcu, ki mu je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga, pripada odpravnina v višini, določeni v 2. odstavku 109. člena ZDR. Po 3. odstavku 88. člena ZDR delavec nima pravice do odpravnine, če odkloni ponudbo delodajalca za sklenitev pogodbe o zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji za nedoločen čas in za drugo ustrezno delo pri delodajalcu samem. Delodajalec lahko delavcu zagotovi sklenitev pogodbe o zaposlitvi tudi pri drugem delodajalcu, pri čemer ima odklonitev ponudbe enake posledice (izgubo pravice do odpravnine) le, če se ta delodajalec delavcu v pogodbi o zaposlitvi zaveže priznati pravice, ki so odvisne od delovne dobe pri delodajalcu tudi z vštevanjem delovne dobe pri prvem delodajalcu (delovnopravna kontinuiteta) oziroma pravice glede na neprekinjeno delovno dobo. Ker tožnici v ponujeni pogodbi o zaposlitvi pri drugem delodajalcu takšna pravica ni bila zagotovljena, tožnica zaradi odklonitve ponudbe ni izgubila pravice do odpravnine.
izvršilni stroški - nagrada odvetnika - predlog za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe
Predlog, s katerim se predlaga nadaljevanje izvršilnega postopka proti družbenikom izbrisane gospodarske družbe, ima naravo predloga, s katerim se zoper družbenike uvaja izvršilni postopek. Zato je utemeljeno vrednotenje sestave tega predloga v skladu s 1. točko tarifne številke 27 Odvetniške tarife, torej 50 % iz tarifne številke 18, vendar ne več kot 200 točk.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - kršitev delovnih obveznosti - krivda
Kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja kot podlaga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je podana le v primeru delavčevega zavestnega ravnanja. Ker tožnik očitanega ravnanja (nedoseganje predvidene mesečne oziroma tedenske obveznosti) ni storil po lastni krivdi, ampak zaradi ravnanja tožene stranke (nezagotavljanje zadostnega obsega dela), redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita.
ZPIZ-1 člen 34, 34/8. ZPIZ/83 člen 10, 10/3, 22, 22/3. ZPIZ/92 člen 13, 19. ZSZK člen 2, 17.
zavarovanje za ožji obseg pravic - invalidsko zavarovanje - zavarovalna doba
V spornem obdobju je bil tožnik kot prevzemnik kmečkega gospodarstva zavarovan samo za primer starosti, tako da to obdobje ne more vplivati na zavarovalno osnovo niti za širši niti za ožji obseg pravic iz invalidskega zavarovanja.
ZOFVI člen 109 b, 109 b. ZDR člen 51, 52, 52/1, 52/1-13, 51, 52, 52/1, 52/1-13.
transformacija - pogodba o zaposlitvi - določen čas - suspenz - vzgoja in izobraževanje
Zakoniti razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas po 13. alineji 1. odstavka 52. člena ZDR (drugi primeri, ki jih določa zakon) je določen v 109. b členu ZOFVI-D, po katerem lahko šola za obdobje enega šolskega leta sklene pogodbo o zaposlitvi z vzgojiteljem predšolskih otrok, ki ima sklenjeno delovno razmerje v vrtcu. Tudi v času trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, sklenjene iz tega razloga, se uporabljajo določbe o suspenzu pogodbe o zaposlitvi iz 51. člena ZDR.
ZDR člen 88, 88/1, 88/2, 88/5, 88, 88/1, 88/2, 88/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je imela resen in utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ker tožnik ni bil izvoljen v naziv izrednega profesorja, saj je izvolitev v naziv obvezna za opravljanje dela visokošolskega učitelja, brez tega tožnik dela po pogodbi o zaposlitvi ni mogel opravljati.
Subjektivni in objektivni rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi je začel teči z dnem, ko je odločba o zavrnitvi tožnikove zahteve za izvolitev v naziv postala dokončna.
socialni spor – presoja zakonitosti upravnega akta – ugotavljanje dejanskega stanja
Sodišče lahko izjemoma, kot v konkretnem primeru, ko se je bolezensko stanje, podano do izdaje dokončne odločbe, nadaljevalo še naprej, odloči z upoštevanjem dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo na podlagi glavne obravnave in ne le z upoštevanjem dejanskega stanja, podanega do dokončne odločbe.