jamčevanje za stvarne napake – odgovornost iz garancije- zahteva za odpravo napak v garancijskem roku – pogodbena kazen – aneks k pogodbi
Toženca sta uveljavljala pravice na podlagi garancije in ne na podlagi jamčevanja za stvarne napake. Odgovornost iz garancije pomeni posebno samostojno zavezo. Razlika med obema institutoma je med ostalim ravno glede reklamiranja napak. Pri garanciji ne veljajo kratki notifikacijski roki, ampak zadošča, da se odpravo napak zahteva v garancijskem roku, ne glede na to, kdaj je naročnik napako opazil.
Dolžničina obveznost je bila, da se v primeru neuspešne skupne prodaje stanovanja v nadaljnjih 30 dneh izseli iz stanovanja in ga praznega ponudi v prodajo najboljšemu ponudniku "pod izvršbo, ki jo lahko predlaga tožeča stranke",ni pa zgoraj povzete dolžničine obveznosti iz sodne poravnave mogoče razlagati v smislu nenadomestnega dejanja (226.čl. ZIZ).
zaznamba spora - spori o pridobitvi stvarne pravice na izviren način - spor zaradi ugotovitve ničnosti kupne pogodbe
V konkretnem primeru gre za spor zaradi ugotovitve ničnosti kupne pogodbe. To pa po določbi 1. alineje 1. odst. 79. čl. ZZK-1 ni spor, za katerega zakon določa, da se zaznamuje v zemljiški knjigi.
ugotovitev obsega zapuščine - izstavitev listine primerne za vpis v zemljiško knjigo - nesklepčnost zahtevka
Tožnik bi moral oblikovati tožbeni zahtevek tako, kot to izhaja iz dogovora obeh udeležencev skupne gradnje. V materialnem pravu torej nima podlage zahtevek, da se pravni položaj, ki je oblikovan po pogodbi med tožnikom in njegovim očetom, spremeni ali drugače oblikuje.
Obveznost pritožnice zagotoviti primerno stanovanje namreč pomeni, da ni dolžna zagotoviti tožencema večje oz. boljše stanovanje, kot je za njiju primerno po 5. čl. SZ, slabše od primernega pa bi bilo mogoče dodeliti le v primeru, če že do sedaj stanovanjski standard tožencema ne bi zagotavljal primernosti v smislu 5. čl. SZ, česar pa toženka, kot rečeno, ne zatrjuje.
odgovor na tožbo – nerazumljiva vloga – poziv na dopolnitev oz. popravo vloge – ustavna pravica do enakega obravnavanja – neobrazloženost odgovora na tožbo – zamudna sodba
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbenimi navedbami, da je bila vloga tožnika, ki jo je sodišče štelo kot neobrazložen odgovor na tožbo, nerazumljiva in da bi ga zato moralo v skladu z določbo 108. člena ZPP pozvati na popravo oziroma dopolnitev vloge.
dolžnikov naslov – uradno prijavljeni naslov – dejansko prebivališče – poziv upniku k navedbi točnega dolžnikovega naslova – zavrženje izvršilnega predloga
Upnik pravilno opozarja, da dejstvo, da upnik posreduje naslov, ki je enak podatkom iz Centralnega registra prebivalstva, ne more iti upniku v škodo, če se ta podatek o bivališču dolžnika razlikuje od dejanskega prebivališča. Če je ob pozivu upniku, naj navede točen naslov dolžnika, sodišče že razpolagalo z podatkom iz uradnih evidenc o dolžnikovem bivališču, ki je bilo isto, kot ga je navedel upnik, očitek upniku, da po pozivu ni ravnal, iz navedenih razlogov ne more biti utemeljen.
kreditno razmerje – zavarovalno razmerje – razmerje na podlagi zastavne pogodbe – pravice in obveznosti pogodbenih strank
V zvezi z najetim kreditom so se oblikovala tri razmerja, kreditno med tožečo in toženo stranko, zavarovalno med tožečo stranko in A. ter razmerje na podlagi zastavne pogodbe med tožencema in A. Predmet te pravde je samo kreditno razmerje med pravdnima strankama in kreditna pogodba ustvarja pravice in obveznosti (samo) za pogodbeni stranki.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sprememba akta o sistemizaciji delovnih mest
Tožena stranka je s spremembo in dopolnitvijo pravilnika o sistemizaciji delovnih mest ukinila delovno mesto tožeče stranke z namenom doseči optimalno organiziranost dela oziroma odpraviti podvajanje dela tožeče stranke z delom poslovodje trgovske poslovalnice. Navedeno predstavlja poslovni razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela tožeče stranke pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
pritožba predlagatelja - ustavitev postopka - dejanje ni prekršek - drugačni razlogi - nočni mir in počitek - motenje
Dejanja, ki motijo nočni mir in počitek, pri katerih je podana takšna inteziteta dogajanja, da presega v nekem okolju uveljavljane družbene norme katere trajajo nek določen čas, lahko opredelimo kot prekrške.
Neposredno sodno varstvo, brez predhodne zahteve za odpravo kršitve, je poleg primerov odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi in denarnih terjatev iz delovnega razmerja, predvideno tudi za izpodbijanje odločitve o disciplinski odgovornosti delavca. (3. odstavek 204. člena ZDR). Sodišče 1. stopnje je tožbo za razveljavitev sklepa o disciplinski odgovornosti napačno zavrglo iz razloga, ker tožniki pred vložitvijo tožbe niso zahtevali varstva svojih pravic pri delodajalcu.
ZDR člen 82, 82/1, 88/1, 88/1-1, 82, 82/1, 88/1, 88/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog - kriteriji
Prerazporeditev dela, zaradi katere delodajalec na določenem delovnem mestu namesto dveh delavcev potrebuje le enega, predstavlja zakonit poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ker tožena stranka ni podala redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev, ni bila dolžna izdelati programa razreševanja presežnih delavcev niti upoštevati kriterijev za izbiro presežnih delavcev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - pisna obdolžitev
Za izpolnitev dolžnosti tožene stranke, da tožniku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogoči zagovor, ne zadošča zgolj splošni poziv, naj do določenega roka sporoči razlog odsotnosti z dela oziroma dostavi bolniški list, ampak bi mu morala določiti kraj in čas, kjer bo zagovor lahko podal. Na podlagi opisanega ravnanja se tožnik niti ni mogel zavedati, da gre za postopek pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar je njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti te odpovedi utemeljen.
socialni spor – presoja zakonitosti upravnega akta – ugotavljanje dejanskega stanja
Sodišče lahko izjemoma, kot v konkretnem primeru, ko se je bolezensko stanje, podano do izdaje dokončne odločbe, nadaljevalo še naprej, odloči z upoštevanjem dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo na podlagi glavne obravnave in ne le z upoštevanjem dejanskega stanja, podanega do dokončne odločbe.
ZOFVI člen 109 b, 109 b. ZDR člen 51, 52, 52/1, 52/1-13, 51, 52, 52/1, 52/1-13.
transformacija - pogodba o zaposlitvi - določen čas - suspenz - vzgoja in izobraževanje
Zakoniti razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas po 13. alineji 1. odstavka 52. člena ZDR (drugi primeri, ki jih določa zakon) je določen v 109. b členu ZOFVI-D, po katerem lahko šola za obdobje enega šolskega leta sklene pogodbo o zaposlitvi z vzgojiteljem predšolskih otrok, ki ima sklenjeno delovno razmerje v vrtcu. Tudi v času trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, sklenjene iz tega razloga, se uporabljajo določbe o suspenzu pogodbe o zaposlitvi iz 51. člena ZDR.
Zahteva iz petega odstavka 477. člena ZPP se lahko vloži le, dokler katerakoli izmed pravdnih strank ne izkoristi pravice iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
ZOR člen 277, 369, 372, 387, 387/2, 277, 369, 372, 387, 387/2.
obresti - zastaranje
Prav izhajajoč iz določbe 369. člena ZOR, po kateri obresti zastarajo, ko zastara glavna terjatev, je zaključilo, da ne bi bilo logično, če bi plačilo glavnice uvrstili med okoliščine, ki pretrgajo zastaranje za plačilo zamudnih obresti, kot to trdi pritožnik.
Pritožnik se v utemeljitev svojega stališča, da plačilo glavnice pretrga zastaranje obresti, sklicuje na določbo 2. odst. 387. člena ZOR, ki pravi, da dolžnik dolg lahko pripozna ne le z upniku dano izjavo, temveč tudi posredno, na primer, da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje. Navedena določba navaja primere konkludentnih ravnanj dolžnika, ki pomenijo pripoznavo dolga, med njimi plačilo obresti. Iz te določbe torej izhaja sklepanje, da se v primeru, ko dolžnik, ki dolguje glavnico in obresti, plača obresti, predpostavlja, da s tem priznava tudi glavnico. Nelogično bi namreč bilo, da bi dolžnik, ki ne bi priznal glavnice, plačal obresti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - službeno potovanje
Ker je tožnik neutemeljeno odklonil odrejeno službeno potovanje v tujino, je huje kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja (saj je bila možnost napotitve na službeno potovanje v tujino predvidena v pogodbi o zaposlitvi) in mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.