Na pritožbeni stopnji ni sporno, da pomeni nova kotlovnica skupne dele in naprave večstanovanjske hiše, ki služijo hiši kot celoti, to je v smislu določil 8. člena Stanovanjskega zakona - SZ. Kot taka je v smislu določil SZ solastnina, ki je vezana na etažno lastnino. Torej je toženec v danem primeru lastnik nepremičnine - etažne lastnine, vključno z ustreznim deležem solastnine na skupnih prostorih in napravah v hiši. Za tak zaključek ni odločilno, da ni podpisal pogodbe o upravljanju in ni dal soglasja k preureditvi stare kotlovnice, za kar je očitno zadostovalo ustrezno večinsko soglasje vseh etažnih lastnikov.
ZOR člen 178, 178/2, 200, 203, 178, 178/2, 200, 203.
soodgovornost - šofer - negmotna škoda
Oba udeleženca sta kršila cestno prometne predpise in je tako podana protipravnost ravnanja pri obeh. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je soodgovornost zavarovanca tožene stranke bistveno večja od soodgovornosti tožnika. Res je da je zavarovanec tožene stranke vozil prehitro, kar je v nasprotju z določilom prvega odstavka 20. člena Zakona o varnosti cestnega prometa - ZVCP, saj je vozil glede na prometni znak, ki omejuje hitrost na 40 km/h prehitro, vendar pa mu je po drugi stranki tožnik vzel prednost in tako ravnal v nasprotju z določilom 40. člena ZVCP. Pritožbeno sodišče meni, da sta oba udeleženca z svojim ravnanjem v enaki meri prispevala k prometni nesreči, zato je ob pravilni uporabi materialnega prava, ko tudi ob uradnem preizkusu zadeve ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odločilo, da sta udeleženca prometne nesreče zanjo odgovorna v enakem deležu.
Neutemeljena pa je pritožba v delu ko graja višino odmerjen odškodnine za nematerialno škodo. Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih pritožba ne graja in sicer:
- da je tožnik v prometni nesreči utrpel zlom desne stegnenice, raztrganinsko rano na nartu desnega stopala in udarnino glave,
- da je trpel telesne bolečine in sicer šestnajst dni hude trajne, enaindvajset dni hude občasne, trideset dni zmerne trajne, tri mesece zmerne občasne in pogostejše bolečine še eno leto, ter lažje občasne in redkejše bolečine čuti še sedaj in se mu pojavljajo v kolenu in križu,
- da je imel tudi nevšečnosti med zdravljenjem in sicer prevoz z rešilnim avtomobilom v bolnišnico, hospitalizacijo mesec in pol, štiri operacije v splošni narkozi, prejemanje injekcij, analgetikov, antibiotikov, mirovanje v postelji, kjer je v začetku zdravljenja bil nepokreten in bil odvisen od tuje pomoči, hoja z berglami, dolgotrajen bolniški stalež, prevezi rane, ter RTG slikanja,
- da je trpel hud primaren strah in tudi hud sekundarni srtah za izid zdravljenja tekom treh tednov in v času prve hospitalizacije, ko je moral prestati tri operacije, kasneje pa še zmerni intenzivni strah za izid zdravljenja v času šest mesecev,
- da je njegova splošna življenjska aktivnost zmanjšana za 20 do 25%, saj ima prikrajšano desno nogo in omejeno gibljivost desnega kolena ter z večjim naporom opravlja delo carinika, ne zmore daljše hoje ali stoje, ne more normalno teči, težje vozi kolo in avtomobil, oviran je pri delu na vrtu in v sadovnjaku, opustil je rekreativno igranje nogometa in težje hodi po neravnem terenu ali po lestvi,
- da ima tožnik šepajočo hojo kljub povišici na obuvalu ter skoliozo hrbtenice, brazgotine na stegnu, ki sicer predstavljajo zgolj večji kozmetični defekt,
odgovor na tožbo – nerazumljiva vloga – poziv na dopolnitev oz. popravo vloge – ustavna pravica do enakega obravnavanja – neobrazloženost odgovora na tožbo – zamudna sodba
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbenimi navedbami, da je bila vloga tožnika, ki jo je sodišče štelo kot neobrazložen odgovor na tožbo, nerazumljiva in da bi ga zato moralo v skladu z določbo 108. člena ZPP pozvati na popravo oziroma dopolnitev vloge.
Dejstvo, da je toženki bilo znano, da je njen mož kot dolžnik tožeče stranke s sklenitvijo darilne pogodbe razpolagal s premoženjem zato, da škoduje upnikom, se po 2. odst. 256. člena OZ domneva. Ker se škodljivi namen pri takšnem poslu domneva, je utemeljeno stališče tožeče stranke o toženkinem aktivnem sodelovanju v smeri preprečitve njenega poplačila.
ugotovitev obsega zapuščine - izstavitev listine primerne za vpis v zemljiško knjigo - nesklepčnost zahtevka
Tožnik bi moral oblikovati tožbeni zahtevek tako, kot to izhaja iz dogovora obeh udeležencev skupne gradnje. V materialnem pravu torej nima podlage zahtevek, da se pravni položaj, ki je oblikovan po pogodbi med tožnikom in njegovim očetom, spremeni ali drugače oblikuje.
Obveznost pritožnice zagotoviti primerno stanovanje namreč pomeni, da ni dolžna zagotoviti tožencema večje oz. boljše stanovanje, kot je za njiju primerno po 5. čl. SZ, slabše od primernega pa bi bilo mogoče dodeliti le v primeru, če že do sedaj stanovanjski standard tožencema ne bi zagotavljal primernosti v smislu 5. čl. SZ, česar pa toženka, kot rečeno, ne zatrjuje.
ZTLR člen 34. ZTVCP člen 196, 196/5, 226, 226/34. ZOZP člen 7. ZPP člen 337, 337/1.
obvezno zavarovanje v prometu – pasivna legitimacija – sprememba lastništva avtomobila – vožnja pod vplivom alkohola – vzročna zveza med alkoholiziranostjo in škodo – regresni zahtevek zavarovalnice – omejitev regresa
Kršitev te določbe je bila opredeljena kot prekršek (čl. 226/34 ZTVCP), nima pa nobenih posledic na stvarnopravnem področju. Zato je prvostopno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in odločilo, da drugi toženec ni pasivno legitimiran v tej pravdi, ker v času prometne nezgode ni bil več lastnik avtomobila. Utemeljeno pa pritožba opozarja na določbo noveliranega 7. člena ZOZP, ki je predpisal omejitev regresa na 2.000.000,00 SIT. V skladu z novejšo sodno prakso je treba novo pravilo uporabiti tudi za stanje, ki je nastalo v preteklosti, njegovi učinki pa še trajajo. Prvostopno sodišče zaradi zmotnega materialnopravnega stališča ni ugotavljalo, kdaj je tožeča stranka uveljavljala regresni zahtevek ali sta čas uveljavitve in višina regresnih zahtevkov vplivala na uporabo citirane novelirane določbe ZOZP.
ZIZ člen 170, 171, 171/2. OZ člen 255, 255/1, 256, 256/2, 257. ZPP člen 339, 339/2-14.
zaznamba izvršbe – učinki zaznambe izvršbe – zastavna pravica na nepremičnini – erga omnes učinki zastavne pravice – pristop k izvršbi – izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika – prikrajšanje upnikov
1. Če se zahteva, da se izvršba izreče za nedopustno, in gre za dve izvršbi in tudi dve terjatvi, je pomembno, ali je v obeh izvršilnih zadevah za obe terjatvi zaznamovana izvršba, šele z zaznambo se zagotovijo učinki zaznambe, kot jih določa Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 170. členu.
2. Z zaznambo sklepa o izvršbi upnik glede na določbo 170. čl. ZIZ pridobi zastavno pravico na nepremičnini. Učinki le-te so taki, da učinkujejo tudi proti tistemu, ki je pozneje pridobil lastninsko pravico na tej nepremičnini. Ko je enkrat zaznamovan sklep o izvršbi, v primeru, če ima drugi upnik terjatev do dolžnika (ali isti upnik kako drugo terjatev, ki jo terja v nekem drugem izvršilnem postopku), le-ta pristopi k že začeti izvršbi (2. odst. 171.čl. ZIZ). Tožeča stranka kot upnik je torej pridobila zastavno pravico, ki ima učinke tudi zoper tretjega, ki po njenem nastanku pridobi lastninsko pravico na nepremičnini.
3. Prvostopenjsko sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni presodilo, ali je upnik dosegel zaznambo izvršbe v obeh izvršilnih zadevah, torej glede obeh terjatev, in tudi ne višine le teh, ni ugotovilo odločilnih dejstev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sprememba akta o sistemizaciji delovnih mest
Tožena stranka je s spremembo in dopolnitvijo pravilnika o sistemizaciji delovnih mest ukinila delovno mesto tožeče stranke z namenom doseči optimalno organiziranost dela oziroma odpraviti podvajanje dela tožeče stranke z delom poslovodje trgovske poslovalnice. Navedeno predstavlja poslovni razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela tožeče stranke pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
pritožba predlagatelja - ustavitev postopka - dejanje ni prekršek - drugačni razlogi - nočni mir in počitek - motenje
Dejanja, ki motijo nočni mir in počitek, pri katerih je podana takšna inteziteta dogajanja, da presega v nekem okolju uveljavljane družbene norme katere trajajo nek določen čas, lahko opredelimo kot prekrške.
Pogoj za pridobitev pravice do dodatka za stalnost je status pripadnika stalne sestave vojske na vojaški dolžnosti. Pripadnik stalne sestave vojske je oseba, ki je razporejena na formacijsko dolžnost. Tožnik je bil najprej razporejen na formacijsko dolžnost v okviru varnostnega organa, nato v izpostavi varnostnega organa. Ker je opravljal dolžnosti, ki so bile del formacije, je upravičen do dodatka za stalnost.
Čeprav ocena uradnika ni bila podana v pisni obliki, ima naravo dokončne odločitve o tožnikovih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, zato je zoper takšno oceno, ki predstavlja podlago za napredovanje v naziv ali za začetek postopka za ugotavljanje delavčeve nesposobnosti, dopustno sodno varstvo pred delovnim sodiščem.
Neposredno sodno varstvo, brez predhodne zahteve za odpravo kršitve, je poleg primerov odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi in denarnih terjatev iz delovnega razmerja, predvideno tudi za izpodbijanje odločitve o disciplinski odgovornosti delavca. (3. odstavek 204. člena ZDR). Sodišče 1. stopnje je tožbo za razveljavitev sklepa o disciplinski odgovornosti napačno zavrglo iz razloga, ker tožniki pred vložitvijo tožbe niso zahtevali varstva svojih pravic pri delodajalcu.
Za preizkus pristojnosti sodišča je odločilen trenutek, ko je bila tožba vložena. Pozneje nastale spremembe okoliščin, na katere se opira pristojnost sodišča, ali znižanje tožbenega zahtevka (tudi, če je do njih prišlo še pred vročitvijo tožbe toženi stranki oziroma pred dopolnitvijo nepopolne tožbe) na pristojnost ne vplivajo. Sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, ostane pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste.
ZDR člen 88, 88/1, 88/2, 88/5, 88, 88/1, 88/2, 88/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je imela resen in utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ker tožnik ni bil izvoljen v naziv izrednega profesorja, saj je izvolitev v naziv obvezna za opravljanje dela visokošolskega učitelja, brez tega tožnik dela po pogodbi o zaposlitvi ni mogel opravljati.
Subjektivni in objektivni rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi je začel teči z dnem, ko je odločba o zavrnitvi tožnikove zahteve za izvolitev v naziv postala dokončna.
ZDR člen 82, 82/1, 88/1, 88/1-1, 82, 82/1, 88/1, 88/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog - kriteriji
Prerazporeditev dela, zaradi katere delodajalec na določenem delovnem mestu namesto dveh delavcev potrebuje le enega, predstavlja zakonit poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ker tožena stranka ni podala redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev, ni bila dolžna izdelati programa razreševanja presežnih delavcev niti upoštevati kriterijev za izbiro presežnih delavcev.
redna odpoved - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe
Delavcu, ki mu je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga, pripada odpravnina v višini, določeni v 2. odstavku 109. člena ZDR. Po 3. odstavku 88. člena ZDR delavec nima pravice do odpravnine, če odkloni ponudbo delodajalca za sklenitev pogodbe o zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji za nedoločen čas in za drugo ustrezno delo pri delodajalcu samem. Delodajalec lahko delavcu zagotovi sklenitev pogodbe o zaposlitvi tudi pri drugem delodajalcu, pri čemer ima odklonitev ponudbe enake posledice (izgubo pravice do odpravnine) le, če se ta delodajalec delavcu v pogodbi o zaposlitvi zaveže priznati pravice, ki so odvisne od delovne dobe pri delodajalcu tudi z vštevanjem delovne dobe pri prvem delodajalcu (delovnopravna kontinuiteta) oziroma pravice glede na neprekinjeno delovno dobo. Ker tožnici v ponujeni pogodbi o zaposlitvi pri drugem delodajalcu takšna pravica ni bila zagotovljena, tožnica zaradi odklonitve ponudbe ni izgubila pravice do odpravnine.
sprememba delodajalca - varstvo pravic pri delodajalcu - sodno varstvo
V primeru spremembe delodajalca, ko preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku na delodajalca prevzemnika, ni predvideno sklepanje nove pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem prevzemnikom. Delodajalec prevzemnik vstopi v pogodbeno razmerje po pogodbi o zaposlitvi, kakršna je bila sklenjena med delodajalcem prenosnikom in delavcem na dan prenosa, pri čemer je bistveno, da delodajalec prevzemnik njene vsebine ne sme spreminjati.
Pri spremembi delodajalca ne gre za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, zato delavec nima direktnega sodnega varstva po 3. odstavku 204. člena ZDR. Ker tožnik v zvezi z morebitno kršitvijo njegovih pravic ni uveljavil notranje poti pri delodajalcu (1. in 2. odstavek 204. člen ZDR), ni izpolnjena procesna predpostavka za sodno varstvo in je bila tožba pravilno zavržena.
Zahteva iz petega odstavka 477. člena ZPP se lahko vloži le, dokler katerakoli izmed pravdnih strank ne izkoristi pravice iz prvega ali drugega odstavka tega člena.