Dolžničina obveznost je bila, da se v primeru neuspešne skupne prodaje stanovanja v nadaljnjih 30 dneh izseli iz stanovanja in ga praznega ponudi v prodajo najboljšemu ponudniku "pod izvršbo, ki jo lahko predlaga tožeča stranke",ni pa zgoraj povzete dolžničine obveznosti iz sodne poravnave mogoče razlagati v smislu nenadomestnega dejanja (226.čl. ZIZ).
ZIZ člen 170, 171, 171/2. OZ člen 255, 255/1, 256, 256/2, 257. ZPP člen 339, 339/2-14.
zaznamba izvršbe – učinki zaznambe izvršbe – zastavna pravica na nepremičnini – erga omnes učinki zastavne pravice – pristop k izvršbi – izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika – prikrajšanje upnikov
1. Če se zahteva, da se izvršba izreče za nedopustno, in gre za dve izvršbi in tudi dve terjatvi, je pomembno, ali je v obeh izvršilnih zadevah za obe terjatvi zaznamovana izvršba, šele z zaznambo se zagotovijo učinki zaznambe, kot jih določa Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 170. členu.
2. Z zaznambo sklepa o izvršbi upnik glede na določbo 170. čl. ZIZ pridobi zastavno pravico na nepremičnini. Učinki le-te so taki, da učinkujejo tudi proti tistemu, ki je pozneje pridobil lastninsko pravico na tej nepremičnini. Ko je enkrat zaznamovan sklep o izvršbi, v primeru, če ima drugi upnik terjatev do dolžnika (ali isti upnik kako drugo terjatev, ki jo terja v nekem drugem izvršilnem postopku), le-ta pristopi k že začeti izvršbi (2. odst. 171.čl. ZIZ). Tožeča stranka kot upnik je torej pridobila zastavno pravico, ki ima učinke tudi zoper tretjega, ki po njenem nastanku pridobi lastninsko pravico na nepremičnini.
3. Prvostopenjsko sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni presodilo, ali je upnik dosegel zaznambo izvršbe v obeh izvršilnih zadevah, torej glede obeh terjatev, in tudi ne višine le teh, ni ugotovilo odločilnih dejstev.
dolžnikov naslov – uradno prijavljeni naslov – dejansko prebivališče – poziv upniku k navedbi točnega dolžnikovega naslova – zavrženje izvršilnega predloga
Upnik pravilno opozarja, da dejstvo, da upnik posreduje naslov, ki je enak podatkom iz Centralnega registra prebivalstva, ne more iti upniku v škodo, če se ta podatek o bivališču dolžnika razlikuje od dejanskega prebivališča. Če je ob pozivu upniku, naj navede točen naslov dolžnika, sodišče že razpolagalo z podatkom iz uradnih evidenc o dolžnikovem bivališču, ki je bilo isto, kot ga je navedel upnik, očitek upniku, da po pozivu ni ravnal, iz navedenih razlogov ne more biti utemeljen.
Gre namreč za prehodne in končne določbe Zakona o zavodih (62. in 65. člen), ki opredeljujejo lastninsko pravico na premoženju, ki je bilo družbena lastnina v upravljanju tedanjih delovnih organizacij, torej, kot izhaja iz določbe 1. odst. 62. čl. Zakona o zavodih, obstoječih delovnih organizacij na dan 1.4.1991, pri tem je sodišče prve stopnje očitno spregledalo, da se ti prehodni določbi ne moreta raztezati na predlagatelja, saj je bil ta ustanovljen kasneje, v letu 1992.
odgovor na tožbo – nerazumljiva vloga – poziv na dopolnitev oz. popravo vloge – ustavna pravica do enakega obravnavanja – neobrazloženost odgovora na tožbo – zamudna sodba
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbenimi navedbami, da je bila vloga tožnika, ki jo je sodišče štelo kot neobrazložen odgovor na tožbo, nerazumljiva in da bi ga zato moralo v skladu z določbo 108. člena ZPP pozvati na popravo oziroma dopolnitev vloge.
zaznamba spora - spori o pridobitvi stvarne pravice na izviren način - spor zaradi ugotovitve ničnosti kupne pogodbe
V konkretnem primeru gre za spor zaradi ugotovitve ničnosti kupne pogodbe. To pa po določbi 1. alineje 1. odst. 79. čl. ZZK-1 ni spor, za katerega zakon določa, da se zaznamuje v zemljiški knjigi.
Obveznost pritožnice zagotoviti primerno stanovanje namreč pomeni, da ni dolžna zagotoviti tožencema večje oz. boljše stanovanje, kot je za njiju primerno po 5. čl. SZ, slabše od primernega pa bi bilo mogoče dodeliti le v primeru, če že do sedaj stanovanjski standard tožencema ne bi zagotavljal primernosti v smislu 5. čl. SZ, česar pa toženka, kot rečeno, ne zatrjuje.
Sodišče prve stopnje je tožnici, ki je v prometni nezgodi utrpela stisnjenje desnega stopala, pri čemer je posledično prišlo do nekroze kože z edemom in mehurji in je bila potrebna dvakratna hospitalizacija ter trije posegi, prisodilo za nepremoženjsko škodo: iz naslova telesnih bolečin 1,600.000,00 SIT (zahtevano 2,000.000,00 SIT), za strah 300.000,00 SIT (zahtevano 500.000,00 SIT), za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 2,400.000,00 SIT (zahtevano 2,800.000,00 SIT) in za skaženost 150.000,00 SIT (zahtevano 500.000,00 SIT), skupno 4,450.000,00 SIT.
ugotovitev obsega zapuščine - izstavitev listine primerne za vpis v zemljiško knjigo - nesklepčnost zahtevka
Tožnik bi moral oblikovati tožbeni zahtevek tako, kot to izhaja iz dogovora obeh udeležencev skupne gradnje. V materialnem pravu torej nima podlage zahtevek, da se pravni položaj, ki je oblikovan po pogodbi med tožnikom in njegovim očetom, spremeni ali drugače oblikuje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sprememba akta o sistemizaciji delovnih mest
Tožena stranka je s spremembo in dopolnitvijo pravilnika o sistemizaciji delovnih mest ukinila delovno mesto tožeče stranke z namenom doseči optimalno organiziranost dela oziroma odpraviti podvajanje dela tožeče stranke z delom poslovodje trgovske poslovalnice. Navedeno predstavlja poslovni razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela tožeče stranke pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
pritožba predlagatelja - ustavitev postopka - dejanje ni prekršek - drugačni razlogi - nočni mir in počitek - motenje
Dejanja, ki motijo nočni mir in počitek, pri katerih je podana takšna inteziteta dogajanja, da presega v nekem okolju uveljavljane družbene norme katere trajajo nek določen čas, lahko opredelimo kot prekrške.
ZOFVI člen 109 b, 109 b. ZDR člen 51, 52, 52/1, 52/1-13, 51, 52, 52/1, 52/1-13.
transformacija - pogodba o zaposlitvi - določen čas - suspenz - vzgoja in izobraževanje
Zakoniti razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas po 13. alineji 1. odstavka 52. člena ZDR (drugi primeri, ki jih določa zakon) je določen v 109. b členu ZOFVI-D, po katerem lahko šola za obdobje enega šolskega leta sklene pogodbo o zaposlitvi z vzgojiteljem predšolskih otrok, ki ima sklenjeno delovno razmerje v vrtcu. Tudi v času trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, sklenjene iz tega razloga, se uporabljajo določbe o suspenzu pogodbe o zaposlitvi iz 51. člena ZDR.
Neposredno sodno varstvo, brez predhodne zahteve za odpravo kršitve, je poleg primerov odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi in denarnih terjatev iz delovnega razmerja, predvideno tudi za izpodbijanje odločitve o disciplinski odgovornosti delavca. (3. odstavek 204. člena ZDR). Sodišče 1. stopnje je tožbo za razveljavitev sklepa o disciplinski odgovornosti napačno zavrglo iz razloga, ker tožniki pred vložitvijo tožbe niso zahtevali varstva svojih pravic pri delodajalcu.
Pogoj za pridobitev pravice do dodatka za stalnost je status pripadnika stalne sestave vojske na vojaški dolžnosti. Pripadnik stalne sestave vojske je oseba, ki je razporejena na formacijsko dolžnost. Tožnik je bil najprej razporejen na formacijsko dolžnost v okviru varnostnega organa, nato v izpostavi varnostnega organa. Ker je opravljal dolžnosti, ki so bile del formacije, je upravičen do dodatka za stalnost.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - službeno potovanje
Ker je tožnik neutemeljeno odklonil odrejeno službeno potovanje v tujino, je huje kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja (saj je bila možnost napotitve na službeno potovanje v tujino predvidena v pogodbi o zaposlitvi) in mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
ZPSPP člen 24, 24/2, 24, 24/2. ZPP člen 154, 154/1, 154, 154/1.
odpoved najemne pogodbe - stroški postopka
Sodna odpoved najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, namreč v trenutku izdaje sklepa ne pomeni "uspeha" v pravdi, temveč zgolj in samo oblično izjavo volje najemodajalca, potrebno za nastop prenehanja obligacijskega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, po njegovi volji. Zato o stroških postopka, v katerem se poda taka izjava volje, ni mogoče odločati po 1. odst. 154. čl. ZPP.
ZPIZ-1 člen 101, 101/1, 101/1, 101. ZDR člen 90, 90/3, 90, 90/3.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - delovni invalid - ustrezna zaposlitev
Delovni invalid je deležen splošnega delovnopravnega varstva (kot vsi delavci) in posebnega delovnopravnega varstva glede na položaj invalida. Delodajalec mu mora v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove zagotoviti ustrezno zaposlitev glede na njegovo preostalo delovno zmožnost, ki ne poslabša njegove invalidnosti na drugem delovnem mestu, upoštevajoč pri tem tudi opredelitev ustrezne zaposlitve po 3. odstavku 90. člena ZDR.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - kršitev delovnih obveznosti - krivda
Kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja kot podlaga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je podana le v primeru delavčevega zavestnega ravnanja. Ker tožnik očitanega ravnanja (nedoseganje predvidene mesečne oziroma tedenske obveznosti) ni storil po lastni krivdi, ampak zaradi ravnanja tožene stranke (nezagotavljanje zadostnega obsega dela), redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita.
redna odpoved - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe
Delavcu, ki mu je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga, pripada odpravnina v višini, določeni v 2. odstavku 109. člena ZDR. Po 3. odstavku 88. člena ZDR delavec nima pravice do odpravnine, če odkloni ponudbo delodajalca za sklenitev pogodbe o zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji za nedoločen čas in za drugo ustrezno delo pri delodajalcu samem. Delodajalec lahko delavcu zagotovi sklenitev pogodbe o zaposlitvi tudi pri drugem delodajalcu, pri čemer ima odklonitev ponudbe enake posledice (izgubo pravice do odpravnine) le, če se ta delodajalec delavcu v pogodbi o zaposlitvi zaveže priznati pravice, ki so odvisne od delovne dobe pri delodajalcu tudi z vštevanjem delovne dobe pri prvem delodajalcu (delovnopravna kontinuiteta) oziroma pravice glede na neprekinjeno delovno dobo. Ker tožnici v ponujeni pogodbi o zaposlitvi pri drugem delodajalcu takšna pravica ni bila zagotovljena, tožnica zaradi odklonitve ponudbe ni izgubila pravice do odpravnine.
Čeprav ocena uradnika ni bila podana v pisni obliki, ima naravo dokončne odločitve o tožnikovih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, zato je zoper takšno oceno, ki predstavlja podlago za napredovanje v naziv ali za začetek postopka za ugotavljanje delavčeve nesposobnosti, dopustno sodno varstvo pred delovnim sodiščem.