• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 11
  • >
  • >>
  • 21.
    VSM sodba I Cp 2838/2005
    30.1.2007
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM20455
    ZOR člen 200, 203, 200, 203.
    odškodnina za negmotno škodo
    Sodišče prve stopnje je tožnici, ki je v prometni nezgodi utrpela stisnjenje desnega stopala, pri čemer je posledično prišlo do nekroze kože z edemom in mehurji in je bila potrebna dvakratna hospitalizacija ter trije posegi, prisodilo za nepremoženjsko škodo: iz naslova telesnih bolečin 1,600.000,00 SIT (zahtevano 2,000.000,00 SIT), za strah 300.000,00 SIT (zahtevano 500.000,00 SIT), za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 2,400.000,00 SIT (zahtevano 2,800.000,00 SIT) in za skaženost 150.000,00 SIT (zahtevano 500.000,00 SIT), skupno 4,450.000,00 SIT.

     
  • 22.
    VSK sklep I Cp 1224/2005
    30.1.2007
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK0004122
    ZZK-1 člen 79, 79/1.
    zaznamba spora - spori o pridobitvi stvarne pravice na izviren način - spor zaradi ugotovitve ničnosti kupne pogodbe
    V konkretnem primeru gre za spor zaradi ugotovitve ničnosti kupne pogodbe. To pa po določbi 1. alineje 1. odst. 79. čl. ZZK-1 ni spor, za katerega zakon določa, da se zaznamuje v zemljiški knjigi.
  • 23.
    VSK sklep II Cp 1324/2006
    30.1.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0002893
    ZIZ člen 236, 236.
    izvršilno sredstvo
    Dolžničina obveznost je bila, da se v primeru neuspešne skupne prodaje stanovanja v nadaljnjih 30 dneh izseli iz stanovanja in ga praznega ponudi v prodajo najboljšemu ponudniku "pod izvršbo, ki jo lahko predlaga tožeča stranke",ni pa zgoraj povzete dolžničine obveznosti iz sodne poravnave mogoče razlagati v smislu nenadomestnega dejanja (226.čl. ZIZ).

     
  • 24.
    VSK sklep I Cp 1535/2005
    30.1.2007
    IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK0004261
    ZIZ člen 170, 171, 171/2. OZ člen 255, 255/1, 256, 256/2, 257. ZPP člen 339, 339/2-14.
    zaznamba izvršbe – učinki zaznambe izvršbe – zastavna pravica na nepremičnini – erga omnes učinki zastavne pravice – pristop k izvršbi – izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika – prikrajšanje upnikov
    1. Če se zahteva, da se izvršba izreče za nedopustno, in gre za dve izvršbi in tudi dve terjatvi, je pomembno, ali je v obeh izvršilnih zadevah za obe terjatvi zaznamovana izvršba, šele z zaznambo se zagotovijo učinki zaznambe, kot jih določa Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 170. členu.

    2. Z zaznambo sklepa o izvršbi upnik glede na določbo 170. čl. ZIZ pridobi zastavno pravico na nepremičnini. Učinki le-te so taki, da učinkujejo tudi proti tistemu, ki je pozneje pridobil lastninsko pravico na tej nepremičnini. Ko je enkrat zaznamovan sklep o izvršbi, v primeru, če ima drugi upnik terjatev do dolžnika (ali isti upnik kako drugo terjatev, ki jo terja v nekem drugem izvršilnem postopku), le-ta pristopi k že začeti izvršbi (2. odst. 171.čl. ZIZ). Tožeča stranka kot upnik je torej pridobila zastavno pravico, ki ima učinke tudi zoper tretjega, ki po njenem nastanku pridobi lastninsko pravico na nepremičnini.

    3. Prvostopenjsko sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni presodilo, ali je upnik dosegel zaznambo izvršbe v obeh izvršilnih zadevah, torej glede obeh terjatev, in tudi ne višine le teh, ni ugotovilo odločilnih dejstev.
  • 25.
    VSK sklep I Cp 1470/2005
    30.1.2007
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSK0004594
    Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2002) člen 39, 39-4, 40, 46.
    stroški izvedenca - utemeljenost priglašenih stroškov - trditveno in dokazno breme izvedenca glede utemeljenosti priglašenih stroškov
    Na izvedencu je, da izkaže utemeljenost priglašenih stroškov.
  • 26.
    VSK sklep II Cp 1601/2006
    30.1.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0004260
    ZPP člen 105, 108, 141. ZIZ člen 15.
    dolžnikov naslov – uradno prijavljeni naslov – dejansko prebivališče – poziv upniku k navedbi točnega dolžnikovega naslova – zavrženje izvršilnega predloga
    Upnik pravilno opozarja, da dejstvo, da upnik posreduje naslov, ki je enak podatkom iz Centralnega registra prebivalstva, ne more iti upniku v škodo, če se ta podatek o bivališču dolžnika razlikuje od dejanskega prebivališča. Če je ob pozivu upniku, naj navede točen naslov dolžnika, sodišče že razpolagalo z podatkom iz uradnih evidenc o dolžnikovem bivališču, ki je bilo isto, kot ga je navedel upnik, očitek upniku, da po pozivu ni ravnal, iz navedenih razlogov ne more biti utemeljen.
  • 27.
    VSK sklep I Cp 29/2007
    30.1.2007
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSK0004087
    ZIZ člen 57, 58, 58/2, 272, 272/2, 239.
    začasna odredba – ugovor – ugovorni postopek – kontradiktornost – razpis naroka – trditveno in dokazno breme – znižan dokazni standard
    Postopek z ugovorom je kontradiktoren postopek, zato je potrebno obravnavati trditve in dokaze obeh pravdnih strank. Narok v postopku obravnavanja ugovora zoper začasno odredbo ni obligatoren, je pa v določenih primerih, ko so pravnopomembna dejstva med strankama sporna, potreben.
  • 28.
    VSK sklep II Cp 425/2006
    30.1.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02657
    ZIZ člen 17, 20, 20/3, 20/4, 17, 20, 20/3, 20/4.
    izvršljivost notarskega zapisa - zapadlost terjatve
    Zapadlost terjatve v konkretnem primeru ne izhaja iz generalne pogodbe in pogodb o maksimalni hipoteki oziroma notarskega zapisa, ampak je odvisna od bodočih negotovih dejstev (neredno plačevanje, odstop od pogodbe, prekinitev sodelovanja z upnikom) in v takem primeru sam notarski zapis ne izkazuje nastopa zapadlosti. V predmetni zadevi upnik ne more dokazovati zapadlosti le z navedbami, da dolžnik ni plačal nobenega obroka in je prekinil sodelovanje z upnikom, zato odstopa od pogodbe in zahteva plačilo celotne terjatve, pač pa bi moral zapadlost dokazovati na način, ki je predpisan v 3. in 4. odst. 20. čl. ZIZ. Prvostopno sodišče je zmotno presodilo, da je zapadlost terjatve pravilno izkazana na podlagi navedb upnika in predloženih listin in je zato zavrnilo ugovor dolžnika. Taka odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno zmotna.

     
  • 29.
    VSK sklep I Cp 332/2006
    30.1.2007
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK0002890
    ZZ člen 62, 65, 62, 65. ZZK člen 86, 86.
    vpis lastninske pravice, predpostavke za vpis
    Gre namreč za prehodne in končne določbe Zakona o zavodih (62. in 65. člen), ki opredeljujejo lastninsko pravico na premoženju, ki je bilo družbena lastnina v upravljanju tedanjih delovnih organizacij, torej, kot izhaja iz določbe 1. odst. 62. čl. Zakona o zavodih, obstoječih delovnih organizacij na dan 1.4.1991, pri tem je sodišče prve stopnje očitno spregledalo, da se ti prehodni določbi ne moreta raztezati na predlagatelja, saj je bil ta ustanovljen kasneje, v letu 1992.

     
  • 30.
    VDS sodba Pdp 844/2006
    29.1.2007
    delovno pravo
    VDS03929
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/1, 88/1-1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sprememba akta o sistemizaciji delovnih mest
    Tožena stranka je s spremembo in dopolnitvijo pravilnika o sistemizaciji delovnih mest ukinila delovno mesto tožeče stranke z namenom doseči optimalno organiziranost dela oziroma odpraviti podvajanje dela tožeče stranke z delom poslovodje trgovske poslovalnice. Navedeno predstavlja poslovni razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela tožeče stranke pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

     
  • 31.
    VSC sodba PRp 365/2006
    26.1.2007
    PREKRŠKI - JAVNI RED IN MIR
    VSC01404
    ZJRM člen 11, 11/1-4, 11, 11/1-4. ZP-1 člen 2, 2/2, 6, 136, 136/1, 136/1-1, 223, 223/2, 223/3, 223/4, 2, 2/2, 6, 136, 136/1, 136/1-1, 223, 223/2, 223/3, 223/4.
    pritožba predlagatelja - ustavitev postopka - dejanje ni prekršek - drugačni razlogi - nočni mir in počitek - motenje
    Dejanja, ki motijo nočni mir in počitek, pri katerih je podana takšna inteziteta dogajanja, da presega v nekem okolju uveljavljane družbene norme katere trajajo nek določen čas, lahko opredelimo kot prekrške.

     
  • 32.
    VDS sodba Pdp 492/2006
    25.1.2007
    delovno pravo
    VDS04030
    ZPIZ-1 člen 101, 101/1, 101/1, 101. ZDR člen 90, 90/3, 90, 90/3.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - delovni invalid - ustrezna zaposlitev
    Delovni invalid je deležen splošnega delovnopravnega varstva (kot vsi delavci) in posebnega delovnopravnega varstva glede na položaj invalida. Delodajalec mu mora v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove zagotoviti ustrezno zaposlitev glede na njegovo preostalo delovno zmožnost, ki ne poslabša njegove invalidnosti na drugem delovnem mestu, upoštevajoč pri tem tudi opredelitev ustrezne zaposlitve po 3. odstavku 90. člena ZDR.

     
  • 33.
    VDS sodba in sklep Pdp 1078/2006
    25.1.2007
    delovno pravo
    VDS0004441
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - službeno potovanje
    Ker je tožnik neutemeljeno odklonil odrejeno službeno potovanje v tujino, je huje kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja (saj je bila možnost napotitve na službeno potovanje v tujino predvidena v pogodbi o zaposlitvi) in mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.

     
  • 34.
    VDS sodba Pdp 1583/2005
    25.1.2007
    delovno pravo
    VDS03936
    ZDR člen 88, 88/1, 88/2, 88/5, 88, 88/1, 88/2, 88/5.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi
    Tožena stranka je imela resen in utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ker tožnik ni bil izvoljen v naziv izrednega profesorja, saj je izvolitev v naziv obvezna za opravljanje dela visokošolskega učitelja, brez tega tožnik dela po pogodbi o zaposlitvi ni mogel opravljati.

    Subjektivni in objektivni rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi je začel teči z dnem, ko je odločba o zavrnitvi tožnikove zahteve za izvolitev v naziv postala dokončna.

     
  • 35.
    VDS sodba in sklep Pdp 229/2006
    25.1.2007
    delovno pravo
    VDS03967
    ZObr člen 98 f, 98 f/1, 98 f, 98 f/1.
    dodatek k plači - vojak
    Pogoj za pridobitev pravice do dodatka za stalnost je status pripadnika stalne sestave vojske na vojaški dolžnosti. Pripadnik stalne sestave vojske je oseba, ki je razporejena na formacijsko dolžnost. Tožnik je bil najprej razporejen na formacijsko dolžnost v okviru varnostnega organa, nato v izpostavi varnostnega organa. Ker je opravljal dolžnosti, ki so bile del formacije, je upravičen do dodatka za stalnost.

     
  • 36.
    VDS sodba in sklep Pdp 294/2006
    25.1.2007
    delovno pravo
    VDS0004406
    ZDR člen 96, 96/1, 96, 96/1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - kršitev delovnih obveznosti - krivda
    Kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja kot podlaga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je podana le v primeru delavčevega zavestnega ravnanja. Ker tožnik očitanega ravnanja (nedoseganje predvidene mesečne oziroma tedenske obveznosti) ni storil po lastni krivdi, ampak zaradi ravnanja tožene stranke (nezagotavljanje zadostnega obsega dela), redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita.

     
  • 37.
    VDS sodba Pdp 286/2006
    25.1.2007
    delovno pravo
    VDS0004407
    ZDR člen 82, 82/1, 88/1, 88/1-1, 82, 82/1, 88/1, 88/1-1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog - kriteriji
    Prerazporeditev dela, zaradi katere delodajalec na določenem delovnem mestu namesto dveh delavcev potrebuje le enega, predstavlja zakonit poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

    Ker tožena stranka ni podala redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev, ni bila dolžna izdelati programa razreševanja presežnih delavcev niti upoštevati kriterijev za izbiro presežnih delavcev.

     
  • 38.
    VDS sodba in sklep Pdp 257/2006
    25.1.2007
    delovno pravo
    VDS03926
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 109, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 109.
    redna odpoved - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe
    Delavcu, ki mu je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga, pripada odpravnina v višini, določeni v 2. odstavku 109. člena ZDR. Po 3. odstavku 88. člena ZDR delavec nima pravice do odpravnine, če odkloni ponudbo delodajalca za sklenitev pogodbe o zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji za nedoločen čas in za drugo ustrezno delo pri delodajalcu samem. Delodajalec lahko delavcu zagotovi sklenitev pogodbe o zaposlitvi tudi pri drugem delodajalcu, pri čemer ima odklonitev ponudbe enake posledice (izgubo pravice do odpravnine) le, če se ta delodajalec delavcu v pogodbi o zaposlitvi zaveže priznati pravice, ki so odvisne od delovne dobe pri delodajalcu tudi z vštevanjem delovne dobe pri prvem delodajalcu (delovnopravna kontinuiteta) oziroma pravice glede na neprekinjeno delovno dobo. Ker tožnici v ponujeni pogodbi o zaposlitvi pri drugem delodajalcu takšna pravica ni bila zagotovljena, tožnica zaradi odklonitve ponudbe ni izgubila pravice do odpravnine.

     
  • 39.
    VDS sodba in sklep Pdp 154/2006
    25.1.2007
    delovno pravo
    VDS03965
    ZDR člen 78, 78/2, 78, 78/2.
    odpravnina - prenehanje pogodbe
    Če pogodba o zaposlitvi preneha veljati zaradi smrti delodajalca - fizične osebe, delavec nima pravice do odpravnine.

     
  • 40.
    VDS sodba Pdp 153/2006
    25.1.2007
    delovno pravo
    VDS03952
    ZOFVI člen 109 b, 109 b. ZDR člen 51, 52, 52/1, 52/1-13, 51, 52, 52/1, 52/1-13.
    transformacija - pogodba o zaposlitvi - določen čas - suspenz - vzgoja in izobraževanje
    Zakoniti razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas po 13. alineji 1. odstavka 52. člena ZDR (drugi primeri, ki jih določa zakon) je določen v 109. b členu ZOFVI-D, po katerem lahko šola za obdobje enega šolskega leta sklene pogodbo o zaposlitvi z vzgojiteljem predšolskih otrok, ki ima sklenjeno delovno razmerje v vrtcu. Tudi v času trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, sklenjene iz tega razloga, se uporabljajo določbe o suspenzu pogodbe o zaposlitvi iz 51. člena ZDR.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 11
  • >
  • >>