deljena odgovornost - delavec - delodajalec - nesreča pri delu - kršitev varstva pri delu
Zidarsko delo, ki ga je opravljal tožnik pri obnovi kopalnice, ne predstavlja nevarne dejavnosti. Niti kladivo in špica, s katerimi je opravljal delo, ne predstavlja nevarno stvar.
Ker je ugotovitev obsega odgovornosti vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, mora sodišče upoštevati deljeno odgovornost tudi takrat, kadar prizadeti tega ugovora ni izrecno izjavil, pa iz ugotovljene dejanske podlage spora izhaja, da gre ob pravilni uporabi materialnega prava za deljeno odgovornost.
ugovori dolžnika proti prevzemniku - odstop terjatve s pogodbo - cesija
Res je sicer, da lahko dolžnik po 2. odst. 421. člena OZ proti prevzemniku uveljavlja tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku (...), torej tudi ugovor, da terjatev ne obstoji, vendar pa pri tem zakon primera, ko dolžnik odstopljeno terjatev prizna, ne ureja. Takšen primer je bil urejen v Občem državljanskem zakoniku, in sicer v paragrafu 1396, kjer je bilo določeno, da dolžnik s priznanjem terjatve poštenemu prevzemniku izgubi ugovore, ki bi jih imel proti odstopniku. To pravno pravilo pa se lahko uporabi tudi v obravnavanem primeru.
ZD člen 26, 28, 34, 35, 40, 210. ZMZPP člen 79, 79/2.
dedovanje na podlagi oporoke – nujni delež – obračunska vrednost zapuščine – zahtevek za zmanjšanje oporočnih razpolaganj – vračanje daril – oblikovalna tožba – dajatvena tožba
Če pa je kljub zapisu oporoke, da so že dobili določena darila za časa življenja zapustnika, nujni delež z oporočnimi razpolaganji načet, se lahko zahteva bodisi zmanjšanje oporočnih razpolaganj bodisi vračanje daril. Glede na trditveno podlago tožbe o kršeni pravici do nujnega deleža, glede na določbe oporoke, bi se ta kršena pravica lahko uveljavila z zahtevkom za zmanjšanje oporočnih razpolaganj.
spor o pristojnosti - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori)
Prvi odstavek 17. člena ZPP pri tem določa, da sodišče ob preizkusu tožbe (v konkretnem primeru vložitvi predloga za izvršbo) po uradni dolžnosti presodi pristojnost sodišča, v takšen preizkus pa v skladu z določilom drugega odstavka 22. člena ZPP, spada tudi preizkus krajevne pristojnosti sodišča. Določilo drugega odstavka 17. člena ZPP pri tem smiselno določa, da se pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana, pri čemer iz določila tretjega odstavka istega člena nadalje izhaja, da sodišče, ki je bilo pristojno za odločanje ob vložitvi predloga za izvršbo ostane pristojno tudi, če se kasneje spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča - t.i. ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori).
splošni pogoji za nezgodno zavarovanje - alkoholiziranost - izguba zavarovalne pravice - izključitev odgovornosti zavarovalnice
Kajti čim je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zaradi dokazane vzročne zveze delovanja alkohola na zavarovanca ob nezgodi, prišlo do nezgode, potem je skladno z 8. tč. 1. odst. 9. čl. Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje izključitev odgovornosti zavarovalnice popolna.
stroški - oškodovanec kot tožilec - oprostitev plačila
Nevednost oškodovanca oz. njegova neseznanjenost s stroškovnimi posledicami umika obtožnega predloga ni razlog za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka, saj ne gre za primer iz 3. odstavka 96. člena ZKP, ko stroški bremene proračun.
Tožnici, rojeni leta 1987, za pretres možganov, udarnino in odrgnino desnega lica, raztrganino in udarnino levega kolena ter raztrganino in udarnino leve goleni v skladu s 179. členom in 182. členom OZ pripada pravična denarna odškodnina v znesku 2,150.000,00 SIT.
Po določbi 80. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Po prvem odstavku 76. člena ZPP pa je pravdna stranka lahko vsaka fizična in pravna oseba. Prvostopno sodišče ima sicer prav, da v sodni register ni vpisana pravna oseba s firmo, OE Murska Sobota, temveč le. Gospodarska družba pa ima podružnice, ki so krajevno ločene od sedeža družbe in so tudi te vpisane v sodni register. Med več podružnicami navedene gospodarske družbe je tako vpisana tudi podružnica OE Murska Sobota. Po določbi drugega odstavka 31. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD pa podružnice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer opravlja družba. Podružnice v pravnem prometu lahko nastopajo le s firmo družbe z morebitno dodatno označbo obrata. Niso pa pravne osebe in tako tudi ne nosilec pravic in obveznosti, saj nimajo premoženja. V danem primeru pa je tožeča stranka označena kot, OE Murska Sobota, torej z oznako firme pravne osebe, kot je vpisana v sodni register, ter z oznako njene podružnice OE Murska Sobota. Iz take označbe tožeče stranke pa ni mogoče zaključiti, da gospodarska družba (pravna oseba), ki je navedena kot stranka, ne obstaja in da take pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti. Ni mogoče izključiti, da je z označbo OE Murska Sobota označen le kraj, kjer družba opravlja svojo dejavnost in kamor se naj tožeči stranki vročajo vsa sodna pisanja, sicer pa kot tožeča stranka nastopa.
ZST člen 18, 18/2. ZPP člen 43. SPZ člen 150, 150/2.
določitev sodne takse glede na vrednost zahtevka – tožba za izbris zastavne pravice – znesek zavarovane terjatve – vrednost zastavnega predmeta
V obravnavanem primeru je bila odmerjena maksimalna taksa, ki znaša 20.000 točk oz. 380.000,00 SIT (1.585,71 EUR), kar pomeni, da bi morala tožena stranka izkazati, da vrednost nepremičnin, pri katerih se zahteva izbris hipoteke, ne presega zneska 38.000.000,00 SIT.
kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - subjektivni element kaznivega dejanja - udarec - telesne poškodbe
Zadeva oškodovančeve poškodbe in v zvezi z njimi obdolženčevo zavest, da oškodovanec potrebuje pomoč. Kdaj bo takšna pomoč potrebna je stvar vsakega konkretnega primera in je največkrat odvisna bodisi od intenzivnosti ter dinamike prometne nesreče, na podlagi katere je izkustveno moč pričakovati, da je druga oseba poškodovana, ali kadar je že navzven vidno, da druga oseba zaradi poškodbe potrebuje pomoč.
Potrebno je še pojasniti, da je opis poškodb v obtožnem predlogu nedorečen v tistem delu, ko se zatrjuje udarec v rame in koleno. Sam udarec namreč ne predstavlja telesne poškodbe kolikor takšne poškodbe kot posledice udarca niso nastale.
Če je bil obd. v skladu s svojo zahtevo pravilno obveščen o naroku za zaslišanje priče, pa je izostanek opravičil zgolj z navedbo, v zvezi s katero sodišču ni predložil dokazil, na podlagi katerih ni bilo mogoče oceniti opravičenost razloga za izostanek, slednjega ni mogoče šteti za opravičenega.
Če obdolžilni predlog očita obdolžencu en prekršek, prvostopno sodišče pa na podlagi opisa dejanja obd. spozna za odgovornega dveh prekrškov, je prekoračilo zahtevek iz obdolžilnega predloga, v posledici pa je kršilo materialno pravo v škodo obd., saj sta mu bili določeni dve globi.
Ravnanje toženca, ki je zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, ni imelo nikakršnega vpliva na to, da je tožnik izgubil premoženje oziroma utrpel škodo, saj je do tega prišlo zaradi sodne razveljavitve izročilne in darilne pogodbe ter pogodbe o dednem odpravku. Iz tega razloga za nastalo škodo toženec ne odgovarja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog - izbira delavca - kriteriji
Delodajalec v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev ni dolžan uporabiti kriterijev za izbiro posameznikov delavcev, ki jim bo pogodbo o zaposlitvi odpovedal, četudi je na istem delovnem mestu zaposlenih več delavcev. V sodnem postopku mora le dokazati, da je delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi nepotrebno iz poslovnega razloga. Ker je tožena stranka slednje dokazala, je redna odpoved tožnici, ki je bila izbrana s strani nadrejenega izmed več delavcev na istem delovnem mestu, zakonita.
avedbe, da je tožnik denar posojal njeni hčerki in da od tožnika za tri leta nege dveh oseb ni nikoli dobila nobenega plačila, ter druge navedbe, ki se nanašajo na njene odnose s tožnikom, za to pravdno zadevo niso pomembne.
Za prosto razpolaganje tožnika s spornim avtomobilom, bi bila potrebna registracija spornega avtomobila na tožnikovo ime. Ta pa bi bila možna le na podlagi listine o prenosu lastninske pravice. Le v primeru, da bi šlo za vozilo, ki bi bilo že odjavljeno iz prometa, in bi zato postalo navadna premična stvar, listina o prenosu lastninske pravice ne bi bila potrebna.
Sodišče pri zamudni sodbi ne preizkuša resničnosti dejanskih trditev (fikcija priznanja dejstev), pač pa le ugotavlja ali iz tožbenih navedb izvira utemeljenost zahtevka, vendar pa je takšno sodbo dovoljeno izpodbijati tako iz razlogov napačne uporabe procesnega kot tudi materialnega prava. Tako lahko stranka učinkovito izkoristi svojo pravico do pritožbe le, »če ve, katera so tista pravnorelevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo v podlago svoje odločitve, ter na katero pravno normo (ali norme) je oprlo svojo odločitev.
Zamudne obresti od plačanih zneskov so 31.12.2001, tudi če jih obračunamo po linearni metodi (po kateri je vsota nateklih obresti nižja), že presegle glavnico. Ker se zanje torej 1060.člen OZ ne uporablja, velja od 01.01.2002 določba 376. čl. OZ in obresti po 01.01.2002 nehajo teči.
Res je v pogodbi stanovanje nepravilno opredeljeno, saj se ni upoštevalo dejansko stanje, vendar je bil, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, predmet pogodbe strankama znan, tudi tožena je vedela, da kupuje stanovanje in da kleti ni več. Tožena stranka zato ni pridobila lastninske pravice na poslovnem prostoru in je vknjižba njene lastninske pravice v delu, ki se nanaša na klet - poslovni prostor, neveljavna.