Po določbi 80. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Po prvem odstavku 76. člena ZPP pa je pravdna stranka lahko vsaka fizična in pravna oseba. Prvostopno sodišče ima sicer prav, da v sodni register ni vpisana pravna oseba s firmo, OE Murska Sobota, temveč le. Gospodarska družba pa ima podružnice, ki so krajevno ločene od sedeža družbe in so tudi te vpisane v sodni register. Med več podružnicami navedene gospodarske družbe je tako vpisana tudi podružnica OE Murska Sobota. Po določbi drugega odstavka 31. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD pa podružnice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer opravlja družba. Podružnice v pravnem prometu lahko nastopajo le s firmo družbe z morebitno dodatno označbo obrata. Niso pa pravne osebe in tako tudi ne nosilec pravic in obveznosti, saj nimajo premoženja. V danem primeru pa je tožeča stranka označena kot, OE Murska Sobota, torej z oznako firme pravne osebe, kot je vpisana v sodni register, ter z oznako njene podružnice OE Murska Sobota. Iz take označbe tožeče stranke pa ni mogoče zaključiti, da gospodarska družba (pravna oseba), ki je navedena kot stranka, ne obstaja in da take pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti. Ni mogoče izključiti, da je z označbo OE Murska Sobota označen le kraj, kjer družba opravlja svojo dejavnost in kamor se naj tožeči stranki vročajo vsa sodna pisanja, sicer pa kot tožeča stranka nastopa.
ZST člen 18, 18/2. ZPP člen 43. SPZ člen 150, 150/2.
določitev sodne takse glede na vrednost zahtevka – tožba za izbris zastavne pravice – znesek zavarovane terjatve – vrednost zastavnega predmeta
V obravnavanem primeru je bila odmerjena maksimalna taksa, ki znaša 20.000 točk oz. 380.000,00 SIT (1.585,71 EUR), kar pomeni, da bi morala tožena stranka izkazati, da vrednost nepremičnin, pri katerih se zahteva izbris hipoteke, ne presega zneska 38.000.000,00 SIT.
deljena odgovornost - delavec - delodajalec - nesreča pri delu - kršitev varstva pri delu
Zidarsko delo, ki ga je opravljal tožnik pri obnovi kopalnice, ne predstavlja nevarne dejavnosti. Niti kladivo in špica, s katerimi je opravljal delo, ne predstavlja nevarno stvar.
Ker je ugotovitev obsega odgovornosti vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, mora sodišče upoštevati deljeno odgovornost tudi takrat, kadar prizadeti tega ugovora ni izrecno izjavil, pa iz ugotovljene dejanske podlage spora izhaja, da gre ob pravilni uporabi materialnega prava za deljeno odgovornost.
ZPP člen 214, 339, 339/2-10, 454, 214, 339, 339/2-10, 454.
izjema od načela obligatornosti glavne obravnave - spor majhne vrednosti - nesporno dejansko stanje
Izjema od načela obligatornosti glavne obravnave v sporih majhne vrednosti je določena v členu 454 ZPP. Sodišče mora pri presoji, kdaj dejansko stanje ni sporno, upoštevati določbo 214. člena ZPP, ki določa, da ni treba dokazovati dejstev, ki jih je stranka pred sodiščem med postopkom priznala, dejstev, ki se po zakonu domnevajo in dejstev, ki so splošno znana. Dejstva, na katera sodišče prve stopnje opira svojo materialnopravno odločitev, niso zakonske domneve, ne splošno znana dejstva, niti jih tožena stranka med pravdo ni priznala oziroma navajala enakega dejanskega stanja kot tožeča stranka. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je zmotno ugotovilo, da dejansko stanje med strankama ni sporno in je zato izdalo sodbo brez naroka za glavno obravnavo, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odst. 339. člena ZPP.
spor o pristojnosti - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori)
Prvi odstavek 17. člena ZPP pri tem določa, da sodišče ob preizkusu tožbe (v konkretnem primeru vložitvi predloga za izvršbo) po uradni dolžnosti presodi pristojnost sodišča, v takšen preizkus pa v skladu z določilom drugega odstavka 22. člena ZPP, spada tudi preizkus krajevne pristojnosti sodišča. Določilo drugega odstavka 17. člena ZPP pri tem smiselno določa, da se pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana, pri čemer iz določila tretjega odstavka istega člena nadalje izhaja, da sodišče, ki je bilo pristojno za odločanje ob vložitvi predloga za izvršbo ostane pristojno tudi, če se kasneje spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča - t.i. ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori).
kršitev kazenskega zakona - navidezni idealni stek - razmerje subsidiarnosti - odnos med kaznivimi pripravljalnimi dejanji in dokončanim kaznivim dejanjem - pripravljalna dejanja - pripravljalno dejanje kot posebno kaznivo dejanje
Pri kaznivemu dejanju neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 3. odst. 196. člena KZ gre za situacijo, ko je pripravljalno dejanje določeno kot posebno kaznivo dejanje. Iz opisa tega kaznivega dejanja je namreč razvidno, da za to kaznivo dejanje zadošča že nepooblaščena izdelava, nabava, uporaba ali dajanje v uporabo opreme, materiala ali predhodnih sestavin, za katere storilec ve, da so namenjene za proizvodnjo mamil, in ni treba, da bi do proizvodnje mamil že tudi v resnici prišlo. Če pa je do proizvodnje prišlo, torej je storilec uresničil tudi zakonske znake kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odst. 196. člena KZ, kar je situacija v obravnavanem primeru, gre za navidezen idealni stek zaradi razmerja subsidiarnosti in s tem tudi le za eno kaznivo dejanje. Gre torej za odnos med kaznivimi pripravljalnimi dejanji in dokončanim kaznivim dejanjem, pri katerem pripravljalna dejanja izgubijo svojo samostojnost in se vključijo v storjeno kaznivo dejanje kot njegov naravni in pravni sestavni del.
SPZ člen 77, 77/2, 273, 273/1. ZENDMPE člen 34, 34/2, 38.
sodna ureditev meje – močnejša pravica – katastrska meja – izpodbojna domneva
Tudi v primeru, če bi bila meja dokončno urejena v katastrskem postopku, to ne bi bila ovira za sodno ureditev meje. Katastrska meja po močnejši pravici, je le domneva, ki je izpodbojna. S prvim odstavkom 273. čl. SPZ je bil razveljavljen tudi 2. odst. 34. čl. ZENDMPE, ki je določal, da sodnega postopka ureditve meje ni dopustno sprožiti, če je bila meja že urejena v postopku po tem zakonu in 38. čl. ZENDMPE, ki je določal, da ni mogoče priposestvovanje, kjer je meja dokončna.
spori iz razmerij med starši in otroki – začasne odredbe – varstvo koristi otroka – nujnost ukrepa – dokazni standard verjetnosti
Smisel začasnih odredb v sporih iz razmerij med starši in otroki, izdanih po 411. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), je v tem, da se le začasno do dokončne odločitve o sporu uredi sporno razmerje in s tem prepreči nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje. Gre le za nujen ukrep, ki ga je potrebno uporabiti takrat, ko se pokaže, da varstvo in korist otrok terja nujno ukrepanje že tekom postopka.
kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - subjektivni element kaznivega dejanja - udarec - telesne poškodbe
Zadeva oškodovančeve poškodbe in v zvezi z njimi obdolženčevo zavest, da oškodovanec potrebuje pomoč. Kdaj bo takšna pomoč potrebna je stvar vsakega konkretnega primera in je največkrat odvisna bodisi od intenzivnosti ter dinamike prometne nesreče, na podlagi katere je izkustveno moč pričakovati, da je druga oseba poškodovana, ali kadar je že navzven vidno, da druga oseba zaradi poškodbe potrebuje pomoč.
Potrebno je še pojasniti, da je opis poškodb v obtožnem predlogu nedorečen v tistem delu, ko se zatrjuje udarec v rame in koleno. Sam udarec namreč ne predstavlja telesne poškodbe kolikor takšne poškodbe kot posledice udarca niso nastale.
Če je bil obd. v skladu s svojo zahtevo pravilno obveščen o naroku za zaslišanje priče, pa je izostanek opravičil zgolj z navedbo, v zvezi s katero sodišču ni predložil dokazil, na podlagi katerih ni bilo mogoče oceniti opravičenost razloga za izostanek, slednjega ni mogoče šteti za opravičenega.
Ravnanje toženca, ki je zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, ni imelo nikakršnega vpliva na to, da je tožnik izgubil premoženje oziroma utrpel škodo, saj je do tega prišlo zaradi sodne razveljavitve izročilne in darilne pogodbe ter pogodbe o dednem odpravku. Iz tega razloga za nastalo škodo toženec ne odgovarja.
Če obdolžilni predlog očita obdolžencu en prekršek, prvostopno sodišče pa na podlagi opisa dejanja obd. spozna za odgovornega dveh prekrškov, je prekoračilo zahtevek iz obdolžilnega predloga, v posledici pa je kršilo materialno pravo v škodo obd., saj sta mu bili določeni dve globi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog - izbira delavca - kriteriji
Delodajalec v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev ni dolžan uporabiti kriterijev za izbiro posameznikov delavcev, ki jim bo pogodbo o zaposlitvi odpovedal, četudi je na istem delovnem mestu zaposlenih več delavcev. V sodnem postopku mora le dokazati, da je delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi nepotrebno iz poslovnega razloga. Ker je tožena stranka slednje dokazala, je redna odpoved tožnici, ki je bila izbrana s strani nadrejenega izmed več delavcev na istem delovnem mestu, zakonita.
Da je toženec izjavo podal, bi morala dokazati tožeča stranka. Pritožbeno sodišče se strinja, da na podlagi opisanih dokazov tega ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo pravilo dokaznega bremena in ugotovilo, da toženec očitane izjave ni podal. Ker ni bilo škodnega ravnanja, tudi ni odškodninske odgovornosti.
Zamudne obresti od plačanih zneskov so 31.12.2001, tudi če jih obračunamo po linearni metodi (po kateri je vsota nateklih obresti nižja), že presegle glavnico. Ker se zanje torej 1060.člen OZ ne uporablja, velja od 01.01.2002 določba 376. čl. OZ in obresti po 01.01.2002 nehajo teči.
Sodišče pri zamudni sodbi ne preizkuša resničnosti dejanskih trditev (fikcija priznanja dejstev), pač pa le ugotavlja ali iz tožbenih navedb izvira utemeljenost zahtevka, vendar pa je takšno sodbo dovoljeno izpodbijati tako iz razlogov napačne uporabe procesnega kot tudi materialnega prava. Tako lahko stranka učinkovito izkoristi svojo pravico do pritožbe le, »če ve, katera so tista pravnorelevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo v podlago svoje odločitve, ter na katero pravno normo (ali norme) je oprlo svojo odločitev.
avedbe, da je tožnik denar posojal njeni hčerki in da od tožnika za tri leta nege dveh oseb ni nikoli dobila nobenega plačila, ter druge navedbe, ki se nanašajo na njene odnose s tožnikom, za to pravdno zadevo niso pomembne.
Res je v pogodbi stanovanje nepravilno opredeljeno, saj se ni upoštevalo dejansko stanje, vendar je bil, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, predmet pogodbe strankama znan, tudi tožena je vedela, da kupuje stanovanje in da kleti ni več. Tožena stranka zato ni pridobila lastninske pravice na poslovnem prostoru in je vknjižba njene lastninske pravice v delu, ki se nanaša na klet - poslovni prostor, neveljavna.