Tožnici, rojeni leta 1987, za pretres možganov, udarnino in odrgnino desnega lica, raztrganino in udarnino levega kolena ter raztrganino in udarnino leve goleni v skladu s 179. členom in 182. členom OZ pripada pravična denarna odškodnina v znesku 2,150.000,00 SIT.
splošni pogoji za nezgodno zavarovanje - alkoholiziranost - izguba zavarovalne pravice - izključitev odgovornosti zavarovalnice
Kajti čim je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zaradi dokazane vzročne zveze delovanja alkohola na zavarovanca ob nezgodi, prišlo do nezgode, potem je skladno z 8. tč. 1. odst. 9. čl. Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje izključitev odgovornosti zavarovalnice popolna.
SPZ člen 77, 77/2, 273, 273/1. ZENDMPE člen 34, 34/2, 38.
sodna ureditev meje – močnejša pravica – katastrska meja – izpodbojna domneva
Tudi v primeru, če bi bila meja dokončno urejena v katastrskem postopku, to ne bi bila ovira za sodno ureditev meje. Katastrska meja po močnejši pravici, je le domneva, ki je izpodbojna. S prvim odstavkom 273. čl. SPZ je bil razveljavljen tudi 2. odst. 34. čl. ZENDMPE, ki je določal, da sodnega postopka ureditve meje ni dopustno sprožiti, če je bila meja že urejena v postopku po tem zakonu in 38. čl. ZENDMPE, ki je določal, da ni mogoče priposestvovanje, kjer je meja dokončna.
ZD člen 26, 28, 34, 35, 40, 210. ZMZPP člen 79, 79/2.
dedovanje na podlagi oporoke – nujni delež – obračunska vrednost zapuščine – zahtevek za zmanjšanje oporočnih razpolaganj – vračanje daril – oblikovalna tožba – dajatvena tožba
Če pa je kljub zapisu oporoke, da so že dobili določena darila za časa življenja zapustnika, nujni delež z oporočnimi razpolaganji načet, se lahko zahteva bodisi zmanjšanje oporočnih razpolaganj bodisi vračanje daril. Glede na trditveno podlago tožbe o kršeni pravici do nujnega deleža, glede na določbe oporoke, bi se ta kršena pravica lahko uveljavila z zahtevkom za zmanjšanje oporočnih razpolaganj.
primernost izvršilnega naslova za izvršbo – predpostavka dopustnosti izvršbe – določen izrek – določitev obsega izpolnitve obveznosti – nadomestno dejanje
Četudi velja v postopku izvršbe strogo formalno načelo, po katerem izvršilno sodišče ne preizkuša materialnopravne pravilnosti in zakonitosti terjatve iz izvršilnega naslova, pa to ne pomeni, da ne preizkusi, ali je izvršilni naslov primeren za izvršbo (21. čl. ZIZ).
spor o pristojnosti - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori)
Prvi odstavek 17. člena ZPP pri tem določa, da sodišče ob preizkusu tožbe (v konkretnem primeru vložitvi predloga za izvršbo) po uradni dolžnosti presodi pristojnost sodišča, v takšen preizkus pa v skladu z določilom drugega odstavka 22. člena ZPP, spada tudi preizkus krajevne pristojnosti sodišča. Določilo drugega odstavka 17. člena ZPP pri tem smiselno določa, da se pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana, pri čemer iz določila tretjega odstavka istega člena nadalje izhaja, da sodišče, ki je bilo pristojno za odločanje ob vložitvi predloga za izvršbo ostane pristojno tudi, če se kasneje spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča - t.i. ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori).
Ker pri odpovedi pravici do pritožbe pritožba ni več dovoljena, odločba (izrek je zapisan v zapisniku) postane že takoj pravnomočna in na pravnomočnost ne vpliva okoliščina, ali je bil tožniku vročen tudi pisni odpravek odločbe. Nevročitev pisnega odpravka odločbe v takem primeru sicer predstavlja kršitev pravil postopka, vendar gre le za relativno kršitev, ki sama po sebi ne vpliva na pravilnost in zakonitost odločbe.
ZKP člen 94, 94/1, 442, 442/2, 94, 94/1, 442, 442/2.
krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - skrajšani postopek
Odločitev sodišča, da so stroški zaradi preložitve glavne obravnavi nastali po krivdi zagovornika, ki na glavno obravnavo ni pristopil, se izkaže kot vprašljiva in preuranjena. V obravnavani zadevi je namreč šlo za skrajšan postopek, kjer obramba ni obvezna in glede na določilo 2. odst. 442. člena ZKP, seveda če so izpolnjeni pogoji iz navedene določbe, glavna obravnava lahko opravi v nenavzočnosti zagovornika. Dejstvo pa je tudi, da se je zagovornik pred pričetkom glavne obravnave vendarle opravičil ter da sodnik navzočo obdolženko ni vprašal, ali morda soglaša s tem, da se glavna obravnava opravi v nenavzočnosti njenega zagovornika.
ugovori dolžnika proti prevzemniku - odstop terjatve s pogodbo - cesija
Res je sicer, da lahko dolžnik po 2. odst. 421. člena OZ proti prevzemniku uveljavlja tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku (...), torej tudi ugovor, da terjatev ne obstoji, vendar pa pri tem zakon primera, ko dolžnik odstopljeno terjatev prizna, ne ureja. Takšen primer je bil urejen v Občem državljanskem zakoniku, in sicer v paragrafu 1396, kjer je bilo določeno, da dolžnik s priznanjem terjatve poštenemu prevzemniku izgubi ugovore, ki bi jih imel proti odstopniku. To pravno pravilo pa se lahko uporabi tudi v obravnavanem primeru.
ZST člen 14, 14/1, 14, 14/1. ZPP člen 169, 169/2, 169, 169/2.
oprostitev plačila
Zmotno je pritožbeno stališče, da si mora sodišče ob obravnavanju predloga za oprostitev plačila sodnih taks po uradni dolžnosti priskrbeti ustrezne listine (potrdila) o premoženjskem stanju stranke in da bi moralo o tem sodišče opraviti predlagane poizvedbe pri CSD in DURS. Določba 2. odst. 169. čl. ZPP jasno nalaga stranki, da mora predlogu priložiti potrdilo pristojnega upravnega organa o svojem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju članov gospodinjstva, potrdilo o svojih dohodkih in o dohodkih članov gospodinjstva, zadnjo odločbo o dohodnini ter morebitne druge dokaze, s katerimi dokazuje svoje premoženjsko stanje in premoženjsko stanje članov gospodinjstva.
kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - subjektivni element kaznivega dejanja - udarec - telesne poškodbe
Zadeva oškodovančeve poškodbe in v zvezi z njimi obdolženčevo zavest, da oškodovanec potrebuje pomoč. Kdaj bo takšna pomoč potrebna je stvar vsakega konkretnega primera in je največkrat odvisna bodisi od intenzivnosti ter dinamike prometne nesreče, na podlagi katere je izkustveno moč pričakovati, da je druga oseba poškodovana, ali kadar je že navzven vidno, da druga oseba zaradi poškodbe potrebuje pomoč.
Potrebno je še pojasniti, da je opis poškodb v obtožnem predlogu nedorečen v tistem delu, ko se zatrjuje udarec v rame in koleno. Sam udarec namreč ne predstavlja telesne poškodbe kolikor takšne poškodbe kot posledice udarca niso nastale.
Če obdolžilni predlog očita obdolžencu en prekršek, prvostopno sodišče pa na podlagi opisa dejanja obd. spozna za odgovornega dveh prekrškov, je prekoračilo zahtevek iz obdolžilnega predloga, v posledici pa je kršilo materialno pravo v škodo obd., saj sta mu bili določeni dve globi.
Ravnanje toženca, ki je zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, ni imelo nikakršnega vpliva na to, da je tožnik izgubil premoženje oziroma utrpel škodo, saj je do tega prišlo zaradi sodne razveljavitve izročilne in darilne pogodbe ter pogodbe o dednem odpravku. Iz tega razloga za nastalo škodo toženec ne odgovarja.
Če je bil obd. v skladu s svojo zahtevo pravilno obveščen o naroku za zaslišanje priče, pa je izostanek opravičil zgolj z navedbo, v zvezi s katero sodišču ni predložil dokazil, na podlagi katerih ni bilo mogoče oceniti opravičenost razloga za izostanek, slednjega ni mogoče šteti za opravičenega.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog - izbira delavca - kriteriji
Delodajalec v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev ni dolžan uporabiti kriterijev za izbiro posameznikov delavcev, ki jim bo pogodbo o zaposlitvi odpovedal, četudi je na istem delovnem mestu zaposlenih več delavcev. V sodnem postopku mora le dokazati, da je delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi nepotrebno iz poslovnega razloga. Ker je tožena stranka slednje dokazala, je redna odpoved tožnici, ki je bila izbrana s strani nadrejenega izmed več delavcev na istem delovnem mestu, zakonita.
Sodišče prve stopnje bi moralo jasno ugotoviti, ali je bil kon, kateri je bil nato prodan, res kupljen s sredstvi, ki so izvirala iz konjereje in tudi vzrejen s sredstvi, ki izvirajo iz konjereje. Le v tem primeru bi lahko šteli, da je bila kupnina za stanovanje plačana s sredstvi, ki jih je tožnik prejel od skupnega dela v konjereji in le v tem primeru gre za skupno premoženje, v nasprotnem primeru pa ne.
Zamudne obresti od plačanih zneskov so 31.12.2001, tudi če jih obračunamo po linearni metodi (po kateri je vsota nateklih obresti nižja), že presegle glavnico. Ker se zanje torej 1060.člen OZ ne uporablja, velja od 01.01.2002 določba 376. čl. OZ in obresti po 01.01.2002 nehajo teči.
Res je v pogodbi stanovanje nepravilno opredeljeno, saj se ni upoštevalo dejansko stanje, vendar je bil, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, predmet pogodbe strankama znan, tudi tožena je vedela, da kupuje stanovanje in da kleti ni več. Tožena stranka zato ni pridobila lastninske pravice na poslovnem prostoru in je vknjižba njene lastninske pravice v delu, ki se nanaša na klet - poslovni prostor, neveljavna.
Za prosto razpolaganje tožnika s spornim avtomobilom, bi bila potrebna registracija spornega avtomobila na tožnikovo ime. Ta pa bi bila možna le na podlagi listine o prenosu lastninske pravice. Le v primeru, da bi šlo za vozilo, ki bi bilo že odjavljeno iz prometa, in bi zato postalo navadna premična stvar, listina o prenosu lastninske pravice ne bi bila potrebna.
avedbe, da je tožnik denar posojal njeni hčerki in da od tožnika za tri leta nege dveh oseb ni nikoli dobila nobenega plačila, ter druge navedbe, ki se nanašajo na njene odnose s tožnikom, za to pravdno zadevo niso pomembne.