Namen ureditvenih začasnih odredb je, da se do dokončne odločitve sodišča o tožbenem zahtevku začasno regulira pravno razmerje med strankama, pri čemer je takšna začasna odredba nujna zaradi odvrnitve negativnih posledic, ki bi nastale zaradi zakasnelega učinka sodbe, ni pa namen takih odredb v omogočitvi izvršbe ali izpolnitvi tožbenega zahtevka (tudi delni) oziroma zavarovanju še nezapadlih bodočih občasnih terjatev, ki zapadejo mesečno, ravno tak cilj pa zasleduje upnik s predlagano začasno odredbo.
ZPP člen 70, 70-6, 74, 74/1, 74/2, 216, 262. ZZZDR člen 92, 123. ZSS člen 21, 21/4.
nezmožnost izvedbe dokaza – uspeh celotnega dokaznega postopka – pravilo o dokaznem bremenu – ugotovitev očetovstva - preživnina
Če sodišče nekega dokaza ne more izvesti, mora odločiti ob upoštevanju ostalih dokazov in na podlagi uspeha celotnega postopka ter po pravilu dokaznega bremena (216. čl. ZPP).
Po določbi 80. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Po prvem odstavku 76. člena ZPP pa je pravdna stranka lahko vsaka fizična in pravna oseba. Prvostopno sodišče ima sicer prav, da v sodni register ni vpisana pravna oseba s firmo, OE Murska Sobota, temveč le. Gospodarska družba pa ima podružnice, ki so krajevno ločene od sedeža družbe in so tudi te vpisane v sodni register. Med več podružnicami navedene gospodarske družbe je tako vpisana tudi podružnica OE Murska Sobota. Po določbi drugega odstavka 31. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD pa podružnice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer opravlja družba. Podružnice v pravnem prometu lahko nastopajo le s firmo družbe z morebitno dodatno označbo obrata. Niso pa pravne osebe in tako tudi ne nosilec pravic in obveznosti, saj nimajo premoženja. V danem primeru pa je tožeča stranka označena kot, OE Murska Sobota, torej z oznako firme pravne osebe, kot je vpisana v sodni register, ter z oznako njene podružnice OE Murska Sobota. Iz take označbe tožeče stranke pa ni mogoče zaključiti, da gospodarska družba (pravna oseba), ki je navedena kot stranka, ne obstaja in da take pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti. Ni mogoče izključiti, da je z označbo OE Murska Sobota označen le kraj, kjer družba opravlja svojo dejavnost in kamor se naj tožeči stranki vročajo vsa sodna pisanja, sicer pa kot tožeča stranka nastopa.
ZST člen 18, 18/2. ZPP člen 43. SPZ člen 150, 150/2.
določitev sodne takse glede na vrednost zahtevka – tožba za izbris zastavne pravice – znesek zavarovane terjatve – vrednost zastavnega predmeta
V obravnavanem primeru je bila odmerjena maksimalna taksa, ki znaša 20.000 točk oz. 380.000,00 SIT (1.585,71 EUR), kar pomeni, da bi morala tožena stranka izkazati, da vrednost nepremičnin, pri katerih se zahteva izbris hipoteke, ne presega zneska 38.000.000,00 SIT.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK02929
ZNP člen 37, 37. ZPP člen 270, 270. ZZK-1 člen 120, 164, 164/2, 120, 164, 164/2.
sklep o vrnitvi predloga v popravo - sklep, ki se nanaša na procesno vodstvo - nedovoljena pritožba
Po določbi 2. odst. 146. čl. Zakona o zemljiško knjigi (ZZK-1) zemljiškoknjižno sodišče predlagatelju s sklepom naloži, da predlog dopolni oziroma popravi in določi rok za popravo oziroma dopolnitev, če niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje in gre za pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti. V predmetni zadevi zemljiškoknjižna sodnica ni vsebinsko odločila o ugovoru, ampak je predlog vrnila v fazo poprave zaradi formalnih pomanjkljivosti. Tudi po oceni pritožbenega sodišča gre za sklep, ki se nanaša na procesno vodstvo, zoper tak sklep pa ni pritožbe.
ZPP člen 214, 339, 339/2-10, 454, 214, 339, 339/2-10, 454.
izjema od načela obligatornosti glavne obravnave - spor majhne vrednosti - nesporno dejansko stanje
Izjema od načela obligatornosti glavne obravnave v sporih majhne vrednosti je določena v členu 454 ZPP. Sodišče mora pri presoji, kdaj dejansko stanje ni sporno, upoštevati določbo 214. člena ZPP, ki določa, da ni treba dokazovati dejstev, ki jih je stranka pred sodiščem med postopkom priznala, dejstev, ki se po zakonu domnevajo in dejstev, ki so splošno znana. Dejstva, na katera sodišče prve stopnje opira svojo materialnopravno odločitev, niso zakonske domneve, ne splošno znana dejstva, niti jih tožena stranka med pravdo ni priznala oziroma navajala enakega dejanskega stanja kot tožeča stranka. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je zmotno ugotovilo, da dejansko stanje med strankama ni sporno in je zato izdalo sodbo brez naroka za glavno obravnavo, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odst. 339. člena ZPP.
ugovori dolžnika proti prevzemniku - odstop terjatve s pogodbo - cesija
Res je sicer, da lahko dolžnik po 2. odst. 421. člena OZ proti prevzemniku uveljavlja tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku (...), torej tudi ugovor, da terjatev ne obstoji, vendar pa pri tem zakon primera, ko dolžnik odstopljeno terjatev prizna, ne ureja. Takšen primer je bil urejen v Občem državljanskem zakoniku, in sicer v paragrafu 1396, kjer je bilo določeno, da dolžnik s priznanjem terjatve poštenemu prevzemniku izgubi ugovore, ki bi jih imel proti odstopniku. To pravno pravilo pa se lahko uporabi tudi v obravnavanem primeru.
spori iz razmerij med starši in otroki – začasne odredbe – varstvo koristi otroka – nujnost ukrepa – dokazni standard verjetnosti
Smisel začasnih odredb v sporih iz razmerij med starši in otroki, izdanih po 411. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), je v tem, da se le začasno do dokončne odločitve o sporu uredi sporno razmerje in s tem prepreči nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje. Gre le za nujen ukrep, ki ga je potrebno uporabiti takrat, ko se pokaže, da varstvo in korist otrok terja nujno ukrepanje že tekom postopka.
kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - subjektivni element kaznivega dejanja - udarec - telesne poškodbe
Zadeva oškodovančeve poškodbe in v zvezi z njimi obdolženčevo zavest, da oškodovanec potrebuje pomoč. Kdaj bo takšna pomoč potrebna je stvar vsakega konkretnega primera in je največkrat odvisna bodisi od intenzivnosti ter dinamike prometne nesreče, na podlagi katere je izkustveno moč pričakovati, da je druga oseba poškodovana, ali kadar je že navzven vidno, da druga oseba zaradi poškodbe potrebuje pomoč.
Potrebno je še pojasniti, da je opis poškodb v obtožnem predlogu nedorečen v tistem delu, ko se zatrjuje udarec v rame in koleno. Sam udarec namreč ne predstavlja telesne poškodbe kolikor takšne poškodbe kot posledice udarca niso nastale.
Če je bil obd. v skladu s svojo zahtevo pravilno obveščen o naroku za zaslišanje priče, pa je izostanek opravičil zgolj z navedbo, v zvezi s katero sodišču ni predložil dokazil, na podlagi katerih ni bilo mogoče oceniti opravičenost razloga za izostanek, slednjega ni mogoče šteti za opravičenega.
Če obdolžilni predlog očita obdolžencu en prekršek, prvostopno sodišče pa na podlagi opisa dejanja obd. spozna za odgovornega dveh prekrškov, je prekoračilo zahtevek iz obdolžilnega predloga, v posledici pa je kršilo materialno pravo v škodo obd., saj sta mu bili določeni dve globi.
Ravnanje toženca, ki je zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, ni imelo nikakršnega vpliva na to, da je tožnik izgubil premoženje oziroma utrpel škodo, saj je do tega prišlo zaradi sodne razveljavitve izročilne in darilne pogodbe ter pogodbe o dednem odpravku. Iz tega razloga za nastalo škodo toženec ne odgovarja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog - izbira delavca - kriteriji
Delodajalec v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev ni dolžan uporabiti kriterijev za izbiro posameznikov delavcev, ki jim bo pogodbo o zaposlitvi odpovedal, četudi je na istem delovnem mestu zaposlenih več delavcev. V sodnem postopku mora le dokazati, da je delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi nepotrebno iz poslovnega razloga. Ker je tožena stranka slednje dokazala, je redna odpoved tožnici, ki je bila izbrana s strani nadrejenega izmed več delavcev na istem delovnem mestu, zakonita.
Sodišče prve stopnje bi moralo jasno ugotoviti, ali je bil kon, kateri je bil nato prodan, res kupljen s sredstvi, ki so izvirala iz konjereje in tudi vzrejen s sredstvi, ki izvirajo iz konjereje. Le v tem primeru bi lahko šteli, da je bila kupnina za stanovanje plačana s sredstvi, ki jih je tožnik prejel od skupnega dela v konjereji in le v tem primeru gre za skupno premoženje, v nasprotnem primeru pa ne.
Za prosto razpolaganje tožnika s spornim avtomobilom, bi bila potrebna registracija spornega avtomobila na tožnikovo ime. Ta pa bi bila možna le na podlagi listine o prenosu lastninske pravice. Le v primeru, da bi šlo za vozilo, ki bi bilo že odjavljeno iz prometa, in bi zato postalo navadna premična stvar, listina o prenosu lastninske pravice ne bi bila potrebna.
Zamudne obresti od plačanih zneskov so 31.12.2001, tudi če jih obračunamo po linearni metodi (po kateri je vsota nateklih obresti nižja), že presegle glavnico. Ker se zanje torej 1060.člen OZ ne uporablja, velja od 01.01.2002 določba 376. čl. OZ in obresti po 01.01.2002 nehajo teči.
Da je toženec izjavo podal, bi morala dokazati tožeča stranka. Pritožbeno sodišče se strinja, da na podlagi opisanih dokazov tega ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo pravilo dokaznega bremena in ugotovilo, da toženec očitane izjave ni podal. Ker ni bilo škodnega ravnanja, tudi ni odškodninske odgovornosti.
Sodišče pri zamudni sodbi ne preizkuša resničnosti dejanskih trditev (fikcija priznanja dejstev), pač pa le ugotavlja ali iz tožbenih navedb izvira utemeljenost zahtevka, vendar pa je takšno sodbo dovoljeno izpodbijati tako iz razlogov napačne uporabe procesnega kot tudi materialnega prava. Tako lahko stranka učinkovito izkoristi svojo pravico do pritožbe le, »če ve, katera so tista pravnorelevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo v podlago svoje odločitve, ter na katero pravno normo (ali norme) je oprlo svojo odločitev.