• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 11
  • >
  • >>
  • 181.
    VSK sklep I Cp 670/2006
    9.1.2007
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK0003728
    ZPP člen 105.a, 108.
    nepopolna vloga – dokazilo o plačani taksi
    Predložena fotokopija plačilnega naloga ni potrdilo, ki dokazuje, da je bila dolžna sodna taksa plačana.
  • 182.
    VSK sklep I Cp 694/2006
    9.1.2007
    DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK0003725
    OZ člen 533. ZPP člen 343.
    darilna pogodba - vsebina darilne pogodbe - pritožba nedediča
    Dediči bodo lahko navedeno nepremičnino odstopili v korist nedediča, če bodo to hoteli, s pogodbo.
  • 183.
    VSL sklep I Cpg 599/2005
    9.1.2007
    obligacijsko pravo
    VSL07411
    OZ člen 421, 421/2, 421, 421/2.
    ugovori dolžnika proti prevzemniku - odstop terjatve s pogodbo - cesija
    Res je sicer, da lahko dolžnik po 2. odst. 421. člena OZ proti prevzemniku uveljavlja tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku (...), torej tudi ugovor, da terjatev ne obstoji, vendar pa pri tem zakon primera, ko dolžnik odstopljeno terjatev prizna, ne ureja. Takšen primer je bil urejen v Občem državljanskem zakoniku, in sicer v paragrafu 1396, kjer je bilo določeno, da dolžnik s priznanjem terjatve poštenemu prevzemniku izgubi ugovore, ki bi jih imel proti odstopniku. To pravno pravilo pa se lahko uporabi tudi v obravnavanem primeru.

     
  • 184.
    VSL sklep I Kp 1042/2006
    9.1.2007
    kazensko materialno pravo
    VSL0023154
    ZKP člen 94, 94/1, 442, 442/2, 94, 94/1, 442, 442/2.
    krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - skrajšani postopek
    Odločitev sodišča, da so stroški zaradi preložitve glavne obravnavi nastali po krivdi zagovornika, ki na glavno obravnavo ni pristopil, se izkaže kot vprašljiva in preuranjena. V obravnavani zadevi je namreč šlo za skrajšan postopek, kjer obramba ni obvezna in glede na določilo 2. odst. 442. člena ZKP, seveda če so izpolnjeni pogoji iz navedene določbe, glavna obravnava lahko opravi v nenavzočnosti zagovornika. Dejstvo pa je tudi, da se je zagovornik pred pričetkom glavne obravnave vendarle opravičil ter da sodnik navzočo obdolženko ni vprašal, ali morda soglaša s tem, da se glavna obravnava opravi v nenavzočnosti njenega zagovornika.

     
  • 185.
    VSK sklep II Cp 1395/2006
    9.1.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0003677
    ZIZ člen 21.
    primernost izvršilnega naslova za izvršbo – predpostavka dopustnosti izvršbe – določen izrek – določitev obsega izpolnitve obveznosti – nadomestno dejanje
    Četudi velja v postopku izvršbe strogo formalno načelo, po katerem izvršilno sodišče ne preizkuša materialnopravne pravilnosti in zakonitosti terjatve iz izvršilnega naslova, pa to ne pomeni, da ne preizkusi, ali je izvršilni naslov primeren za izvršbo (21. čl. ZIZ).
  • 186.
    VSL sklep I Kp 1476/2006
    9.1.2007
    kazensko procesno pravo
    VSL23011
    ZKP člen 96, 96/3, 96, 96/3.
    stroški - oškodovanec kot tožilec - oprostitev plačila
    Nevednost oškodovanca oz. njegova neseznanjenost s stroškovnimi posledicami umika obtožnega predloga ni razlog za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka, saj ne gre za primer iz 3. odstavka 96. člena ZKP, ko stroški bremene proračun.

     
  • 187.
    VSK sklep I Cp 804/2005
    9.1.2007
    civilno procesno pravo
    VSK02428
    ZPP člen 214, 339, 339/2-10, 454, 214, 339, 339/2-10, 454.
    izjema od načela obligatornosti glavne obravnave - spor majhne vrednosti - nesporno dejansko stanje
    Izjema od načela obligatornosti glavne obravnave v sporih majhne vrednosti je določena v členu 454 ZPP. Sodišče mora pri presoji, kdaj dejansko stanje ni sporno, upoštevati določbo 214. člena ZPP, ki določa, da ni treba dokazovati dejstev, ki jih je stranka pred sodiščem med postopkom priznala, dejstev, ki se po zakonu domnevajo in dejstev, ki so splošno znana. Dejstva, na katera sodišče prve stopnje opira svojo materialnopravno odločitev, niso zakonske domneve, ne splošno znana dejstva, niti jih tožena stranka med pravdo ni priznala oziroma navajala enakega dejanskega stanja kot tožeča stranka. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je zmotno ugotovilo, da dejansko stanje med strankama ni sporno in je zato izdalo sodbo brez naroka za glavno obravnavo, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odst. 339. člena ZPP.

     
  • 188.
    VSK sodba I Cp 1004/2005
    9.1.2007
    ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK0004117
    OZ člen 131. ZPP člen 286.
    prometna nezgoda – kamenje na cesti – odškodninski zahtevek – opustitev cestnega podjetja – vzročna zveza med kamenjem in škodo – krivdna odgovornost – obrnjeno dokazno breme – dokazni predlog – pravočasnost
    Ob ugotovljenem dejanskem stanju, to je, da je bilo ob nezgodi na cesti kamenje in da je do nezgode prišlo na zoženem delu ceste (kar pomeni manjši manevrski prostor za umikanje oviram na cestišču) in zaradi kamenja, je pravilen sklep sodišča prve stopnje, da škoda izvira iz sfere cestnega podjetja. Sporno pa je vprašanje, ali je za tako opustitev cestno podjetje odgovorno. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe o obrnjenem dokaznem bremenu in ugotovilo, da tožena stranka ni dokazala, da je do škode prišlo brez krivde njenega zavarovanca. Šele med dokaznim postopkom se je pokazalo, da je sporno tudi vprašanje, ali je bilo na cesti kamenje in ali je to kamenje v vzročni zvezi z nastalo škodo. Že iz tega razloga dokazni predlog tožeče stranke ni prepozen in ga brez svoje krivde ni predlagala že prej.
  • 189.
    VSK sklep I Cp 1764/2006
    9.1.2007
    ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO
    VSK0004245
    ZPP člen 257, 411. ZIZ člen 272.
    spori iz razmerij med starši in otroki – začasne odredbe – varstvo koristi otroka – nujnost ukrepa – dokazni standard verjetnosti
    Smisel začasnih odredb v sporih iz razmerij med starši in otroki, izdanih po 411. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), je v tem, da se le začasno do dokončne odločitve o sporu uredi sporno razmerje in s tem prepreči nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje. Gre le za nujen ukrep, ki ga je potrebno uporabiti takrat, ko se pokaže, da varstvo in korist otrok terja nujno ukrepanje že tekom postopka.
  • 190.
    VSK sklep I Cp 1495/2005
    9.1.2007
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSK0003875
    SPZ člen 77, 77/2, 273, 273/1. ZENDMPE člen 34, 34/2, 38.
    sodna ureditev meje – močnejša pravica – katastrska meja – izpodbojna domneva
    Tudi v primeru, če bi bila meja dokončno urejena v katastrskem postopku, to ne bi bila ovira za sodno ureditev meje. Katastrska meja po močnejši pravici, je le domneva, ki je izpodbojna. S prvim odstavkom 273. čl. SPZ je bil razveljavljen tudi 2. odst. 34. čl. ZENDMPE, ki je določal, da sodnega postopka ureditve meje ni dopustno sprožiti, če je bila meja že urejena v postopku po tem zakonu in 38. čl. ZENDMPE, ki je določal, da ni mogoče priposestvovanje, kjer je meja dokončna.
  • 191.
    VSK sodba Kp 482/2006
    7.1.2007
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSK0004362
    KZ člen 329, 329/1.
    kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - subjektivni element kaznivega dejanja - udarec - telesne poškodbe
    Zadeva oškodovančeve poškodbe in v zvezi z njimi obdolženčevo zavest, da oškodovanec potrebuje pomoč. Kdaj bo takšna pomoč potrebna je stvar vsakega konkretnega primera in je največkrat odvisna bodisi od intenzivnosti ter dinamike prometne nesreče, na podlagi katere je izkustveno moč pričakovati, da je druga oseba poškodovana, ali kadar je že navzven vidno, da druga oseba zaradi poškodbe potrebuje pomoč.

    Potrebno je še pojasniti, da je opis poškodb v obtožnem predlogu nedorečen v tistem delu, ko se zatrjuje udarec v rame in koleno. Sam udarec namreč ne predstavlja telesne poškodbe kolikor takšne poškodbe kot posledice udarca niso nastale.
  • 192.
    VSC sodba PRp 213/2006
    5.1.2007
    PREKRŠKI
    VSC01396
    ZP-1 člen 156, 156/1, 156, 156/1.
    prekoračitev zahtevka - obdolžilni predlog
    Če obdolžilni predlog očita obdolžencu en prekršek, prvostopno sodišče pa na podlagi opisa dejanja obd. spozna za odgovornega dveh prekrškov, je prekoračilo zahtevek iz obdolžilnega predloga, v posledici pa je kršilo materialno pravo v škodo obd., saj sta mu bili določeni dve globi.

     
  • 193.
    VSC sklep PRp 223/2006
    5.1.2007
    PREKRŠKI
    VSC01394
    ZP-1 člen 61, 61/3, 61, 61/3.
    izostanek - opravičen - narok za zaslišanje priče
    Če je bil obd. v skladu s svojo zahtevo pravilno obveščen o naroku za zaslišanje priče, pa je izostanek opravičil zgolj z navedbo, v zvezi s katero sodišču ni predložil dokazil, na podlagi katerih ni bilo mogoče oceniti opravičenost razloga za izostanek, slednjega ni mogoče šteti za opravičenega.

     
  • 194.
    VDSS sodba in sklep Psp 485/2006
    5.1.2007
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0004612
    ZPIZ-1 člen 276.
    povrnitev škode - odškodninska odgovornost zavoda
    Ravnanje toženca, ki je zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, ni imelo nikakršnega vpliva na to, da je tožnik izgubil premoženje oziroma utrpel škodo, saj je do tega prišlo zaradi sodne razveljavitve izročilne in darilne pogodbe ter pogodbe o dednem odpravku. Iz tega razloga za nastalo škodo toženec ne odgovarja.
  • 195.
    VDS sodba Pdp 282/2006
    4.1.2007
    delovno pravo
    VDS0004209
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/1, 88/1-1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog - izbira delavca - kriteriji
    Delodajalec v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev ni dolžan uporabiti kriterijev za izbiro posameznikov delavcev, ki jim bo pogodbo o zaposlitvi odpovedal, četudi je na istem delovnem mestu zaposlenih več delavcev. V sodnem postopku mora le dokazati, da je delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi nepotrebno iz poslovnega razloga. Ker je tožena stranka slednje dokazala, je redna odpoved tožnici, ki je bila izbrana s strani nadrejenega izmed več delavcev na istem delovnem mestu, zakonita.

     
  • 196.
    VSK sodba I Cp 787/2006
    3.1.2007
    zavarovalno pravo - obligacijsko pravo
    VSK02073
    OZ člen 376, 376.
    regresni zahtevek zavarovalnice - alkoholiziranost - izguba zavarovalnih pravic - tek zamudnih obresti
    Zamudne obresti od plačanih zneskov so 31.12.2001, tudi če jih obračunamo po linearni metodi (po kateri je vsota nateklih obresti nižja), že presegle glavnico. Ker se zanje torej 1060.člen OZ ne uporablja, velja od 01.01.2002 določba 376. čl. OZ in obresti po 01.01.2002 nehajo teči.

     
  • 197.
    VSK sodba I Cp 631/2005
    3.1.2007
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK0003389
    ZZK-1 člen 243, 243.
    neveljaven vpis - vzpostavitev novega stanja
    Res je v pogodbi stanovanje nepravilno opredeljeno, saj se ni upoštevalo dejansko stanje, vendar je bil, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, predmet pogodbe strankama znan, tudi tožena je vedela, da kupuje stanovanje in da kleti ni več. Tožena stranka zato ni pridobila lastninske pravice na poslovnem prostoru in je vknjižba njene lastninske pravice v delu, ki se nanaša na klet - poslovni prostor, neveljavna.

     
  • 198.
    VSK sklep I Cp 614/2006
    3.1.2007
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK0003727
    ZPP člen 318, 318/1, 338, 338/2.
    zamudna sodba
    Sodišče pri zamudni sodbi ne preizkuša resničnosti dejanskih trditev (fikcija priznanja dejstev), pač pa le ugotavlja ali iz tožbenih navedb izvira utemeljenost zahtevka, vendar pa je takšno sodbo dovoljeno izpodbijati tako iz razlogov napačne uporabe procesnega kot tudi materialnega prava. Tako lahko stranka učinkovito izkoristi svojo pravico do pritožbe le, »če ve, katera so tista pravnorelevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo v podlago svoje odločitve, ter na katero pravno normo (ali norme) je oprlo svojo odločitev.
  • 199.
    VSK sklep I Cp 1254/2005
    3.1.2007
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSK02805
    ZZZDR člen 51, 51/2, 51, 51/2.
    ugotovitev skupnega premoženja - ugotovitev deleža
    Sodišče prve stopnje bi moralo jasno ugotoviti, ali je bil kon, kateri je bil nato prodan, res kupljen s sredstvi, ki so izvirala iz konjereje in tudi vzrejen s sredstvi, ki izvirajo iz konjereje. Le v tem primeru bi lahko šteli, da je bila kupnina za stanovanje plačana s sredstvi, ki jih je tožnik prejel od skupnega dela v konjereji in le v tem primeru gre za skupno premoženje, v nasprotnem primeru pa ne.

     
  • 200.
    VSK sodba I Cp 1101/2005
    3.1.2007
    civilno procesno pravo
    VSK0003390
    ZPP člen 215, 215.
    dokazno breme
    Da je toženec izjavo podal, bi morala dokazati tožeča stranka. Pritožbeno sodišče se strinja, da na podlagi opisanih dokazov tega ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo pravilo dokaznega bremena in ugotovilo, da toženec očitane izjave ni podal. Ker ni bilo škodnega ravnanja, tudi ni odškodninske odgovornosti.

     
  • <<
  • <
  • 10
  • od 11
  • >
  • >>