• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 11
  • >
  • >>
  • 181.
    VSM sklep I Cp 3140/06
    9.1.2007
    civilno procesno pravo
    VSM20467
    ZPP člen 80, 81, 81/1, 81/3, 81/5, 80, 81, 81/1, 81/3, 81/5.
    pravdna sposobnost - podružnica - pomanjkljivost
    Po določbi 80. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Po prvem odstavku 76. člena ZPP pa je pravdna stranka lahko vsaka fizična in pravna oseba. Prvostopno sodišče ima sicer prav, da v sodni register ni vpisana pravna oseba s firmo, OE Murska Sobota, temveč le. Gospodarska družba pa ima podružnice, ki so krajevno ločene od sedeža družbe in so tudi te vpisane v sodni register. Med več podružnicami navedene gospodarske družbe je tako vpisana tudi podružnica OE Murska Sobota. Po določbi drugega odstavka 31. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD pa podružnice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer opravlja družba. Podružnice v pravnem prometu lahko nastopajo le s firmo družbe z morebitno dodatno označbo obrata. Niso pa pravne osebe in tako tudi ne nosilec pravic in obveznosti, saj nimajo premoženja. V danem primeru pa je tožeča stranka označena kot, OE Murska Sobota, torej z oznako firme pravne osebe, kot je vpisana v sodni register, ter z oznako njene podružnice OE Murska Sobota. Iz take označbe tožeče stranke pa ni mogoče zaključiti, da gospodarska družba (pravna oseba), ki je navedena kot stranka, ne obstaja in da take pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti. Ni mogoče izključiti, da je z označbo OE Murska Sobota označen le kraj, kjer družba opravlja svojo dejavnost in kamor se naj tožeči stranki vročajo vsa sodna pisanja, sicer pa kot tožeča stranka nastopa.

     
  • 182.
    VSK sklep I Cp 1529/2005
    9.1.2007
    SODNE TAKSE
    VSK0003953
    ZST člen 18, 18/2. ZPP člen 43. SPZ člen 150, 150/2.
    določitev sodne takse glede na vrednost zahtevka – tožba za izbris zastavne pravice – znesek zavarovane terjatve – vrednost zastavnega predmeta
    V obravnavanem primeru je bila odmerjena maksimalna taksa, ki znaša 20.000 točk oz. 380.000,00 SIT (1.585,71 EUR), kar pomeni, da bi morala tožena stranka izkazati, da vrednost nepremičnin, pri katerih se zahteva izbris hipoteke, ne presega zneska 38.000.000,00 SIT.
  • 183.
    VSK sodba I Cp 1764/2006
    9.1.2007
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
    VSK0004238
    ZPP člen 70, 70-6, 74, 74/1, 74/2, 216, 262. ZZZDR člen 92, 123. ZSS člen 21, 21/4.
    nezmožnost izvedbe dokaza – uspeh celotnega dokaznega postopka – pravilo o dokaznem bremenu – ugotovitev očetovstva - preživnina
    Če sodišče nekega dokaza ne more izvesti, mora odločiti ob upoštevanju ostalih dokazov in na podlagi uspeha celotnega postopka ter po pravilu dokaznega bremena (216. čl. ZPP).
  • 184.
    VSK sklep I Cp 1125/2006
    9.1.2007
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSK0003678
    ZIZ člen 270.
    regulacijska začasna odredba – začasna regulacija pravnega razmerja – začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve
    Namen ureditvenih začasnih odredb je, da se do dokončne odločitve sodišča o tožbenem zahtevku začasno regulira pravno razmerje med strankama, pri čemer je takšna začasna odredba nujna zaradi odvrnitve negativnih posledic, ki bi nastale zaradi zakasnelega učinka sodbe, ni pa namen takih odredb v omogočitvi izvršbe ali izpolnitvi tožbenega zahtevka (tudi delni) oziroma zavarovanju še nezapadlih bodočih občasnih terjatev, ki zapadejo mesečno, ravno tak cilj pa zasleduje upnik s predlagano začasno odredbo.
  • 185.
    VSK sklep I Cp 1764/2006
    9.1.2007
    ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO
    VSK0004245
    ZPP člen 257, 411. ZIZ člen 272.
    spori iz razmerij med starši in otroki – začasne odredbe – varstvo koristi otroka – nujnost ukrepa – dokazni standard verjetnosti
    Smisel začasnih odredb v sporih iz razmerij med starši in otroki, izdanih po 411. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), je v tem, da se le začasno do dokončne odločitve o sporu uredi sporno razmerje in s tem prepreči nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje. Gre le za nujen ukrep, ki ga je potrebno uporabiti takrat, ko se pokaže, da varstvo in korist otrok terja nujno ukrepanje že tekom postopka.
  • 186.
    VSL sklep I Kp 1042/2006
    9.1.2007
    kazensko materialno pravo
    VSL0023154
    ZKP člen 94, 94/1, 442, 442/2, 94, 94/1, 442, 442/2.
    krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - skrajšani postopek
    Odločitev sodišča, da so stroški zaradi preložitve glavne obravnavi nastali po krivdi zagovornika, ki na glavno obravnavo ni pristopil, se izkaže kot vprašljiva in preuranjena. V obravnavani zadevi je namreč šlo za skrajšan postopek, kjer obramba ni obvezna in glede na določilo 2. odst. 442. člena ZKP, seveda če so izpolnjeni pogoji iz navedene določbe, glavna obravnava lahko opravi v nenavzočnosti zagovornika. Dejstvo pa je tudi, da se je zagovornik pred pričetkom glavne obravnave vendarle opravičil ter da sodnik navzočo obdolženko ni vprašal, ali morda soglaša s tem, da se glavna obravnava opravi v nenavzočnosti njenega zagovornika.

     
  • 187.
    VSK sklep I Cp 1828/2006
    9.1.2007
    sodne takse
    VSK0002891
    ZST člen 14, 14/1, 14, 14/1. ZPP člen 169, 169/2, 169, 169/2.
    oprostitev plačila
    Zmotno je pritožbeno stališče, da si mora sodišče ob obravnavanju predloga za oprostitev plačila sodnih taks po uradni dolžnosti priskrbeti ustrezne listine (potrdila) o premoženjskem stanju stranke in da bi moralo o tem sodišče opraviti predlagane poizvedbe pri CSD in DURS. Določba 2. odst. 169. čl. ZPP jasno nalaga stranki, da mora predlogu priložiti potrdilo pristojnega upravnega organa o svojem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju članov gospodinjstva, potrdilo o svojih dohodkih in o dohodkih članov gospodinjstva, zadnjo odločbo o dohodnini ter morebitne druge dokaze, s katerimi dokazuje svoje premoženjsko stanje in premoženjsko stanje članov gospodinjstva.

     
  • 188.
    VSM sklep R 153/2006
    9.1.2007
    civilno procesno pravo
    VSM20458
    ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 22, 22/2, 17, 17/1, 17/2, 22, 22/2.
    spor o pristojnosti - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori)
    Prvi odstavek 17. člena ZPP pri tem določa, da sodišče ob preizkusu tožbe (v konkretnem primeru vložitvi predloga za izvršbo) po uradni dolžnosti presodi pristojnost sodišča, v takšen preizkus pa v skladu z določilom drugega odstavka 22. člena ZPP, spada tudi preizkus krajevne pristojnosti sodišča. Določilo drugega odstavka 17. člena ZPP pri tem smiselno določa, da se pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana, pri čemer iz določila tretjega odstavka istega člena nadalje izhaja, da sodišče, ki je bilo pristojno za odločanje ob vložitvi predloga za izvršbo ostane pristojno tudi, če se kasneje spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča - t.i. ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori).

     
  • 189.
    VSK sklep I Cp 1495/2005
    9.1.2007
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSK0003875
    SPZ člen 77, 77/2, 273, 273/1. ZENDMPE člen 34, 34/2, 38.
    sodna ureditev meje – močnejša pravica – katastrska meja – izpodbojna domneva
    Tudi v primeru, če bi bila meja dokončno urejena v katastrskem postopku, to ne bi bila ovira za sodno ureditev meje. Katastrska meja po močnejši pravici, je le domneva, ki je izpodbojna. S prvim odstavkom 273. čl. SPZ je bil razveljavljen tudi 2. odst. 34. čl. ZENDMPE, ki je določal, da sodnega postopka ureditve meje ni dopustno sprožiti, če je bila meja že urejena v postopku po tem zakonu in 38. čl. ZENDMPE, ki je določal, da ni mogoče priposestvovanje, kjer je meja dokončna.
  • 190.
    VSK sodba I Cp 1095/2005
    9.1.2007
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK0004204
    ZPP člen 339, 339/1, 343, 343/4.
    odločba disciplinske komisije lovske družine – upoštevanje minimalnih standardov v disciplinskem postopku – odpoved pravici do pritožbe – nedovoljenost pritožbe – pravnomočnost odločbe - vročitev odločbe – relativna bistvena kršitev pravil postopka
    Ker pri odpovedi pravici do pritožbe pritožba ni več dovoljena, odločba (izrek je zapisan v zapisniku) postane že takoj pravnomočna in na pravnomočnost ne vpliva okoliščina, ali je bil tožniku vročen tudi pisni odpravek odločbe. Nevročitev pisnega odpravka odločbe v takem primeru sicer predstavlja kršitev pravil postopka, vendar gre le za relativno kršitev, ki sama po sebi ne vpliva na pravilnost in zakonitost odločbe.
  • 191.
    VSK sodba Kp 482/2006
    7.1.2007
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSK0004362
    KZ člen 329, 329/1.
    kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - subjektivni element kaznivega dejanja - udarec - telesne poškodbe
    Zadeva oškodovančeve poškodbe in v zvezi z njimi obdolženčevo zavest, da oškodovanec potrebuje pomoč. Kdaj bo takšna pomoč potrebna je stvar vsakega konkretnega primera in je največkrat odvisna bodisi od intenzivnosti ter dinamike prometne nesreče, na podlagi katere je izkustveno moč pričakovati, da je druga oseba poškodovana, ali kadar je že navzven vidno, da druga oseba zaradi poškodbe potrebuje pomoč.

    Potrebno je še pojasniti, da je opis poškodb v obtožnem predlogu nedorečen v tistem delu, ko se zatrjuje udarec v rame in koleno. Sam udarec namreč ne predstavlja telesne poškodbe kolikor takšne poškodbe kot posledice udarca niso nastale.
  • 192.
    VSC sodba PRp 213/2006
    5.1.2007
    PREKRŠKI
    VSC01396
    ZP-1 člen 156, 156/1, 156, 156/1.
    prekoračitev zahtevka - obdolžilni predlog
    Če obdolžilni predlog očita obdolžencu en prekršek, prvostopno sodišče pa na podlagi opisa dejanja obd. spozna za odgovornega dveh prekrškov, je prekoračilo zahtevek iz obdolžilnega predloga, v posledici pa je kršilo materialno pravo v škodo obd., saj sta mu bili določeni dve globi.

     
  • 193.
    VDSS sodba in sklep Psp 485/2006
    5.1.2007
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0004612
    ZPIZ-1 člen 276.
    povrnitev škode - odškodninska odgovornost zavoda
    Ravnanje toženca, ki je zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, ni imelo nikakršnega vpliva na to, da je tožnik izgubil premoženje oziroma utrpel škodo, saj je do tega prišlo zaradi sodne razveljavitve izročilne in darilne pogodbe ter pogodbe o dednem odpravku. Iz tega razloga za nastalo škodo toženec ne odgovarja.
  • 194.
    VSC sklep PRp 223/2006
    5.1.2007
    PREKRŠKI
    VSC01394
    ZP-1 člen 61, 61/3, 61, 61/3.
    izostanek - opravičen - narok za zaslišanje priče
    Če je bil obd. v skladu s svojo zahtevo pravilno obveščen o naroku za zaslišanje priče, pa je izostanek opravičil zgolj z navedbo, v zvezi s katero sodišču ni predložil dokazil, na podlagi katerih ni bilo mogoče oceniti opravičenost razloga za izostanek, slednjega ni mogoče šteti za opravičenega.

     
  • 195.
    VDS sodba Pdp 282/2006
    4.1.2007
    delovno pravo
    VDS0004209
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/1, 88/1-1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog - izbira delavca - kriteriji
    Delodajalec v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev ni dolžan uporabiti kriterijev za izbiro posameznikov delavcev, ki jim bo pogodbo o zaposlitvi odpovedal, četudi je na istem delovnem mestu zaposlenih več delavcev. V sodnem postopku mora le dokazati, da je delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi nepotrebno iz poslovnega razloga. Ker je tožena stranka slednje dokazala, je redna odpoved tožnici, ki je bila izbrana s strani nadrejenega izmed več delavcev na istem delovnem mestu, zakonita.

     
  • 196.
    VSK sodba I Cp 659/2006
    3.1.2007
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK0003729
    OZ člen 533, 538, 545.
    darilna pogodba – prosto razpolaganje - oblika
    Za prosto razpolaganje tožnika s spornim avtomobilom, bi bila potrebna registracija spornega avtomobila na tožnikovo ime. Ta pa bi bila možna le na podlagi listine o prenosu lastninske pravice. Le v primeru, da bi šlo za vozilo, ki bi bilo že odjavljeno iz prometa, in bi zato postalo navadna premična stvar, listina o prenosu lastninske pravice ne bi bila potrebna.
  • 197.
    VSK sodba I Cp 787/2006
    3.1.2007
    zavarovalno pravo - obligacijsko pravo
    VSK02073
    OZ člen 376, 376.
    regresni zahtevek zavarovalnice - alkoholiziranost - izguba zavarovalnih pravic - tek zamudnih obresti
    Zamudne obresti od plačanih zneskov so 31.12.2001, tudi če jih obračunamo po linearni metodi (po kateri je vsota nateklih obresti nižja), že presegle glavnico. Ker se zanje torej 1060.člen OZ ne uporablja, velja od 01.01.2002 določba 376. čl. OZ in obresti po 01.01.2002 nehajo teči.

     
  • 198.
    VSK sklep I Cp 614/2006
    3.1.2007
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK0003727
    ZPP člen 318, 318/1, 338, 338/2.
    zamudna sodba
    Sodišče pri zamudni sodbi ne preizkuša resničnosti dejanskih trditev (fikcija priznanja dejstev), pač pa le ugotavlja ali iz tožbenih navedb izvira utemeljenost zahtevka, vendar pa je takšno sodbo dovoljeno izpodbijati tako iz razlogov napačne uporabe procesnega kot tudi materialnega prava. Tako lahko stranka učinkovito izkoristi svojo pravico do pritožbe le, »če ve, katera so tista pravnorelevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo v podlago svoje odločitve, ter na katero pravno normo (ali norme) je oprlo svojo odločitev.
  • 199.
    VSK sodba I Cp 631/2005
    3.1.2007
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK0003389
    ZZK-1 člen 243, 243.
    neveljaven vpis - vzpostavitev novega stanja
    Res je v pogodbi stanovanje nepravilno opredeljeno, saj se ni upoštevalo dejansko stanje, vendar je bil, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, predmet pogodbe strankama znan, tudi tožena je vedela, da kupuje stanovanje in da kleti ni več. Tožena stranka zato ni pridobila lastninske pravice na poslovnem prostoru in je vknjižba njene lastninske pravice v delu, ki se nanaša na klet - poslovni prostor, neveljavna.

     
  • 200.
    VSK sklep I Cp 1254/2005
    3.1.2007
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSK02805
    ZZZDR člen 51, 51/2, 51, 51/2.
    ugotovitev skupnega premoženja - ugotovitev deleža
    Sodišče prve stopnje bi moralo jasno ugotoviti, ali je bil kon, kateri je bil nato prodan, res kupljen s sredstvi, ki so izvirala iz konjereje in tudi vzrejen s sredstvi, ki izvirajo iz konjereje. Le v tem primeru bi lahko šteli, da je bila kupnina za stanovanje plačana s sredstvi, ki jih je tožnik prejel od skupnega dela v konjereji in le v tem primeru gre za skupno premoženje, v nasprotnem primeru pa ne.

     
  • <<
  • <
  • 10
  • od 11
  • >
  • >>