ZKP člen 364, 364/6, 364/7, 371/1-11, 364, 364/6, 364/7, 371/1-11.
obrazložitev odločilnih dejstev
Osrednji del obrazložitve vsake obsodilne sodbe je dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče. Dejansko stanje obsega vrsto odločilnih dejstev, ki so pomembna za pravilno uporabo kazenskega, materialnega in procesnega zakona. Odločilna dejstva se ugotavljajo z izvajanjem dokazov, ugotovljena dejstva pa so lahko tudi dokaz za sklepanje o obstoju drugega dejstva. Sodišče mora obrazložiti vsa odločilna dejstva, na katerih temelji izrek sodbe, in navesti presojo vsakega dokaza posebej. Za obrazložitev odločilnih dejstev ne zadošča, da sodišče pove, na podlagi katerih dokazov jih je ugotovilo, oziroma jih ni ugotovilo, temveč mora navesti konkretne razloge, zakaj določeno odločilno dejstvo šteje za dokazano ali nedokazano. Obrazložitev presoje dokazov in ugotovljenih odločilnih dejstev mora biti logična, prepričljiva in izkustveno sprejemljiva, tako da je zunaj vsakršnega razumnega dvoma. Še posebej skrbna mora biti obrazložitev ocene protislovnih dokazov.
Tožnici, rojeni leta 1987, za pretres možganov, udarnino in odrgnino desnega lica, raztrganino in udarnino levega kolena ter raztrganino in udarnino leve goleni v skladu s 179. členom in 182. členom OZ pripada pravična denarna odškodnina v znesku 2,150.000,00 SIT.
splošni pogoji za nezgodno zavarovanje - alkoholiziranost - izguba zavarovalne pravice - izključitev odgovornosti zavarovalnice
Kajti čim je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zaradi dokazane vzročne zveze delovanja alkohola na zavarovanca ob nezgodi, prišlo do nezgode, potem je skladno z 8. tč. 1. odst. 9. čl. Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje izključitev odgovornosti zavarovalnice popolna.
ZD člen 26, 28, 34, 35, 40, 210. ZMZPP člen 79, 79/2.
dedovanje na podlagi oporoke – nujni delež – obračunska vrednost zapuščine – zahtevek za zmanjšanje oporočnih razpolaganj – vračanje daril – oblikovalna tožba – dajatvena tožba
Če pa je kljub zapisu oporoke, da so že dobili določena darila za časa življenja zapustnika, nujni delež z oporočnimi razpolaganji načet, se lahko zahteva bodisi zmanjšanje oporočnih razpolaganj bodisi vračanje daril. Glede na trditveno podlago tožbe o kršeni pravici do nujnega deleža, glede na določbe oporoke, bi se ta kršena pravica lahko uveljavila z zahtevkom za zmanjšanje oporočnih razpolaganj.
Po določbi 80. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Po prvem odstavku 76. člena ZPP pa je pravdna stranka lahko vsaka fizična in pravna oseba. Prvostopno sodišče ima sicer prav, da v sodni register ni vpisana pravna oseba s firmo, OE Murska Sobota, temveč le. Gospodarska družba pa ima podružnice, ki so krajevno ločene od sedeža družbe in so tudi te vpisane v sodni register. Med več podružnicami navedene gospodarske družbe je tako vpisana tudi podružnica OE Murska Sobota. Po določbi drugega odstavka 31. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD pa podružnice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer opravlja družba. Podružnice v pravnem prometu lahko nastopajo le s firmo družbe z morebitno dodatno označbo obrata. Niso pa pravne osebe in tako tudi ne nosilec pravic in obveznosti, saj nimajo premoženja. V danem primeru pa je tožeča stranka označena kot, OE Murska Sobota, torej z oznako firme pravne osebe, kot je vpisana v sodni register, ter z oznako njene podružnice OE Murska Sobota. Iz take označbe tožeče stranke pa ni mogoče zaključiti, da gospodarska družba (pravna oseba), ki je navedena kot stranka, ne obstaja in da take pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti. Ni mogoče izključiti, da je z označbo OE Murska Sobota označen le kraj, kjer družba opravlja svojo dejavnost in kamor se naj tožeči stranki vročajo vsa sodna pisanja, sicer pa kot tožeča stranka nastopa.
ZST člen 18, 18/2. ZPP člen 43. SPZ člen 150, 150/2.
določitev sodne takse glede na vrednost zahtevka – tožba za izbris zastavne pravice – znesek zavarovane terjatve – vrednost zastavnega predmeta
V obravnavanem primeru je bila odmerjena maksimalna taksa, ki znaša 20.000 točk oz. 380.000,00 SIT (1.585,71 EUR), kar pomeni, da bi morala tožena stranka izkazati, da vrednost nepremičnin, pri katerih se zahteva izbris hipoteke, ne presega zneska 38.000.000,00 SIT.
ugovori dolžnika proti prevzemniku - odstop terjatve s pogodbo - cesija
Res je sicer, da lahko dolžnik po 2. odst. 421. člena OZ proti prevzemniku uveljavlja tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku (...), torej tudi ugovor, da terjatev ne obstoji, vendar pa pri tem zakon primera, ko dolžnik odstopljeno terjatev prizna, ne ureja. Takšen primer je bil urejen v Občem državljanskem zakoniku, in sicer v paragrafu 1396, kjer je bilo določeno, da dolžnik s priznanjem terjatve poštenemu prevzemniku izgubi ugovore, ki bi jih imel proti odstopniku. To pravno pravilo pa se lahko uporabi tudi v obravnavanem primeru.
ZKP člen 94, 94/1, 442, 442/2, 94, 94/1, 442, 442/2.
krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - skrajšani postopek
Odločitev sodišča, da so stroški zaradi preložitve glavne obravnavi nastali po krivdi zagovornika, ki na glavno obravnavo ni pristopil, se izkaže kot vprašljiva in preuranjena. V obravnavani zadevi je namreč šlo za skrajšan postopek, kjer obramba ni obvezna in glede na določilo 2. odst. 442. člena ZKP, seveda če so izpolnjeni pogoji iz navedene določbe, glavna obravnava lahko opravi v nenavzočnosti zagovornika. Dejstvo pa je tudi, da se je zagovornik pred pričetkom glavne obravnave vendarle opravičil ter da sodnik navzočo obdolženko ni vprašal, ali morda soglaša s tem, da se glavna obravnava opravi v nenavzočnosti njenega zagovornika.
kršitev kazenskega zakona - navidezni idealni stek - razmerje subsidiarnosti - odnos med kaznivimi pripravljalnimi dejanji in dokončanim kaznivim dejanjem - pripravljalna dejanja - pripravljalno dejanje kot posebno kaznivo dejanje
Pri kaznivemu dejanju neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 3. odst. 196. člena KZ gre za situacijo, ko je pripravljalno dejanje določeno kot posebno kaznivo dejanje. Iz opisa tega kaznivega dejanja je namreč razvidno, da za to kaznivo dejanje zadošča že nepooblaščena izdelava, nabava, uporaba ali dajanje v uporabo opreme, materiala ali predhodnih sestavin, za katere storilec ve, da so namenjene za proizvodnjo mamil, in ni treba, da bi do proizvodnje mamil že tudi v resnici prišlo. Če pa je do proizvodnje prišlo, torej je storilec uresničil tudi zakonske znake kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odst. 196. člena KZ, kar je situacija v obravnavanem primeru, gre za navidezen idealni stek zaradi razmerja subsidiarnosti in s tem tudi le za eno kaznivo dejanje. Gre torej za odnos med kaznivimi pripravljalnimi dejanji in dokončanim kaznivim dejanjem, pri katerem pripravljalna dejanja izgubijo svojo samostojnost in se vključijo v storjeno kaznivo dejanje kot njegov naravni in pravni sestavni del.
kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - subjektivni element kaznivega dejanja - udarec - telesne poškodbe
Zadeva oškodovančeve poškodbe in v zvezi z njimi obdolženčevo zavest, da oškodovanec potrebuje pomoč. Kdaj bo takšna pomoč potrebna je stvar vsakega konkretnega primera in je največkrat odvisna bodisi od intenzivnosti ter dinamike prometne nesreče, na podlagi katere je izkustveno moč pričakovati, da je druga oseba poškodovana, ali kadar je že navzven vidno, da druga oseba zaradi poškodbe potrebuje pomoč.
Potrebno je še pojasniti, da je opis poškodb v obtožnem predlogu nedorečen v tistem delu, ko se zatrjuje udarec v rame in koleno. Sam udarec namreč ne predstavlja telesne poškodbe kolikor takšne poškodbe kot posledice udarca niso nastale.
Če obdolžilni predlog očita obdolžencu en prekršek, prvostopno sodišče pa na podlagi opisa dejanja obd. spozna za odgovornega dveh prekrškov, je prekoračilo zahtevek iz obdolžilnega predloga, v posledici pa je kršilo materialno pravo v škodo obd., saj sta mu bili določeni dve globi.
Če je bil obd. v skladu s svojo zahtevo pravilno obveščen o naroku za zaslišanje priče, pa je izostanek opravičil zgolj z navedbo, v zvezi s katero sodišču ni predložil dokazil, na podlagi katerih ni bilo mogoče oceniti opravičenost razloga za izostanek, slednjega ni mogoče šteti za opravičenega.
Ravnanje toženca, ki je zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, ni imelo nikakršnega vpliva na to, da je tožnik izgubil premoženje oziroma utrpel škodo, saj je do tega prišlo zaradi sodne razveljavitve izročilne in darilne pogodbe ter pogodbe o dednem odpravku. Iz tega razloga za nastalo škodo toženec ne odgovarja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog - izbira delavca - kriteriji
Delodajalec v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev ni dolžan uporabiti kriterijev za izbiro posameznikov delavcev, ki jim bo pogodbo o zaposlitvi odpovedal, četudi je na istem delovnem mestu zaposlenih več delavcev. V sodnem postopku mora le dokazati, da je delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi nepotrebno iz poslovnega razloga. Ker je tožena stranka slednje dokazala, je redna odpoved tožnici, ki je bila izbrana s strani nadrejenega izmed več delavcev na istem delovnem mestu, zakonita.
Da je toženec izjavo podal, bi morala dokazati tožeča stranka. Pritožbeno sodišče se strinja, da na podlagi opisanih dokazov tega ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo pravilo dokaznega bremena in ugotovilo, da toženec očitane izjave ni podal. Ker ni bilo škodnega ravnanja, tudi ni odškodninske odgovornosti.
Res je v pogodbi stanovanje nepravilno opredeljeno, saj se ni upoštevalo dejansko stanje, vendar je bil, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, predmet pogodbe strankama znan, tudi tožena je vedela, da kupuje stanovanje in da kleti ni več. Tožena stranka zato ni pridobila lastninske pravice na poslovnem prostoru in je vknjižba njene lastninske pravice v delu, ki se nanaša na klet - poslovni prostor, neveljavna.
Za prosto razpolaganje tožnika s spornim avtomobilom, bi bila potrebna registracija spornega avtomobila na tožnikovo ime. Ta pa bi bila možna le na podlagi listine o prenosu lastninske pravice. Le v primeru, da bi šlo za vozilo, ki bi bilo že odjavljeno iz prometa, in bi zato postalo navadna premična stvar, listina o prenosu lastninske pravice ne bi bila potrebna.
Zamudne obresti od plačanih zneskov so 31.12.2001, tudi če jih obračunamo po linearni metodi (po kateri je vsota nateklih obresti nižja), že presegle glavnico. Ker se zanje torej 1060.člen OZ ne uporablja, velja od 01.01.2002 določba 376. čl. OZ in obresti po 01.01.2002 nehajo teči.
avedbe, da je tožnik denar posojal njeni hčerki in da od tožnika za tri leta nege dveh oseb ni nikoli dobila nobenega plačila, ter druge navedbe, ki se nanašajo na njene odnose s tožnikom, za to pravdno zadevo niso pomembne.