Ker pri odpovedi pravici do pritožbe pritožba ni več dovoljena, odločba (izrek je zapisan v zapisniku) postane že takoj pravnomočna in na pravnomočnost ne vpliva okoliščina, ali je bil tožniku vročen tudi pisni odpravek odločbe. Nevročitev pisnega odpravka odločbe v takem primeru sicer predstavlja kršitev pravil postopka, vendar gre le za relativno kršitev, ki sama po sebi ne vpliva na pravilnost in zakonitost odločbe.
spori iz razmerij med starši in otroki – začasne odredbe – varstvo koristi otroka – nujnost ukrepa – dokazni standard verjetnosti
Smisel začasnih odredb v sporih iz razmerij med starši in otroki, izdanih po 411. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), je v tem, da se le začasno do dokončne odločitve o sporu uredi sporno razmerje in s tem prepreči nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje. Gre le za nujen ukrep, ki ga je potrebno uporabiti takrat, ko se pokaže, da varstvo in korist otrok terja nujno ukrepanje že tekom postopka.
deljena odgovornost - delavec - delodajalec - nesreča pri delu - kršitev varstva pri delu
Zidarsko delo, ki ga je opravljal tožnik pri obnovi kopalnice, ne predstavlja nevarne dejavnosti. Niti kladivo in špica, s katerimi je opravljal delo, ne predstavlja nevarno stvar.
Ker je ugotovitev obsega odgovornosti vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, mora sodišče upoštevati deljeno odgovornost tudi takrat, kadar prizadeti tega ugovora ni izrecno izjavil, pa iz ugotovljene dejanske podlage spora izhaja, da gre ob pravilni uporabi materialnega prava za deljeno odgovornost.
Namen ureditvenih začasnih odredb je, da se do dokončne odločitve sodišča o tožbenem zahtevku začasno regulira pravno razmerje med strankama, pri čemer je takšna začasna odredba nujna zaradi odvrnitve negativnih posledic, ki bi nastale zaradi zakasnelega učinka sodbe, ni pa namen takih odredb v omogočitvi izvršbe ali izpolnitvi tožbenega zahtevka (tudi delni) oziroma zavarovanju še nezapadlih bodočih občasnih terjatev, ki zapadejo mesečno, ravno tak cilj pa zasleduje upnik s predlagano začasno odredbo.
spor o pristojnosti - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori)
Prvi odstavek 17. člena ZPP pri tem določa, da sodišče ob preizkusu tožbe (v konkretnem primeru vložitvi predloga za izvršbo) po uradni dolžnosti presodi pristojnost sodišča, v takšen preizkus pa v skladu z določilom drugega odstavka 22. člena ZPP, spada tudi preizkus krajevne pristojnosti sodišča. Določilo drugega odstavka 17. člena ZPP pri tem smiselno določa, da se pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana, pri čemer iz določila tretjega odstavka istega člena nadalje izhaja, da sodišče, ki je bilo pristojno za odločanje ob vložitvi predloga za izvršbo ostane pristojno tudi, če se kasneje spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča - t.i. ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori).
ZST člen 14, 14/1, 14, 14/1. ZPP člen 169, 169/2, 169, 169/2.
oprostitev plačila
Zmotno je pritožbeno stališče, da si mora sodišče ob obravnavanju predloga za oprostitev plačila sodnih taks po uradni dolžnosti priskrbeti ustrezne listine (potrdila) o premoženjskem stanju stranke in da bi moralo o tem sodišče opraviti predlagane poizvedbe pri CSD in DURS. Določba 2. odst. 169. čl. ZPP jasno nalaga stranki, da mora predlogu priložiti potrdilo pristojnega upravnega organa o svojem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju članov gospodinjstva, potrdilo o svojih dohodkih in o dohodkih članov gospodinjstva, zadnjo odločbo o dohodnini ter morebitne druge dokaze, s katerimi dokazuje svoje premoženjsko stanje in premoženjsko stanje članov gospodinjstva.
ZPP člen 214, 339, 339/2-10, 454, 214, 339, 339/2-10, 454.
izjema od načela obligatornosti glavne obravnave - spor majhne vrednosti - nesporno dejansko stanje
Izjema od načela obligatornosti glavne obravnave v sporih majhne vrednosti je določena v členu 454 ZPP. Sodišče mora pri presoji, kdaj dejansko stanje ni sporno, upoštevati določbo 214. člena ZPP, ki določa, da ni treba dokazovati dejstev, ki jih je stranka pred sodiščem med postopkom priznala, dejstev, ki se po zakonu domnevajo in dejstev, ki so splošno znana. Dejstva, na katera sodišče prve stopnje opira svojo materialnopravno odločitev, niso zakonske domneve, ne splošno znana dejstva, niti jih tožena stranka med pravdo ni priznala oziroma navajala enakega dejanskega stanja kot tožeča stranka. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je zmotno ugotovilo, da dejansko stanje med strankama ni sporno in je zato izdalo sodbo brez naroka za glavno obravnavo, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odst. 339. člena ZPP.
ZKP člen 94, 94/1, 442, 442/2, 94, 94/1, 442, 442/2.
krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - skrajšani postopek
Odločitev sodišča, da so stroški zaradi preložitve glavne obravnavi nastali po krivdi zagovornika, ki na glavno obravnavo ni pristopil, se izkaže kot vprašljiva in preuranjena. V obravnavani zadevi je namreč šlo za skrajšan postopek, kjer obramba ni obvezna in glede na določilo 2. odst. 442. člena ZKP, seveda če so izpolnjeni pogoji iz navedene določbe, glavna obravnava lahko opravi v nenavzočnosti zagovornika. Dejstvo pa je tudi, da se je zagovornik pred pričetkom glavne obravnave vendarle opravičil ter da sodnik navzočo obdolženko ni vprašal, ali morda soglaša s tem, da se glavna obravnava opravi v nenavzočnosti njenega zagovornika.
primernost izvršilnega naslova za izvršbo – predpostavka dopustnosti izvršbe – določen izrek – določitev obsega izpolnitve obveznosti – nadomestno dejanje
Četudi velja v postopku izvršbe strogo formalno načelo, po katerem izvršilno sodišče ne preizkuša materialnopravne pravilnosti in zakonitosti terjatve iz izvršilnega naslova, pa to ne pomeni, da ne preizkusi, ali je izvršilni naslov primeren za izvršbo (21. čl. ZIZ).
prometna nezgoda – kamenje na cesti – odškodninski zahtevek – opustitev cestnega podjetja – vzročna zveza med kamenjem in škodo – krivdna odgovornost – obrnjeno dokazno breme – dokazni predlog – pravočasnost
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, to je, da je bilo ob nezgodi na cesti kamenje in da je do nezgode prišlo na zoženem delu ceste (kar pomeni manjši manevrski prostor za umikanje oviram na cestišču) in zaradi kamenja, je pravilen sklep sodišča prve stopnje, da škoda izvira iz sfere cestnega podjetja. Sporno pa je vprašanje, ali je za tako opustitev cestno podjetje odgovorno. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe o obrnjenem dokaznem bremenu in ugotovilo, da tožena stranka ni dokazala, da je do škode prišlo brez krivde njenega zavarovanca. Šele med dokaznim postopkom se je pokazalo, da je sporno tudi vprašanje, ali je bilo na cesti kamenje in ali je to kamenje v vzročni zvezi z nastalo škodo. Že iz tega razloga dokazni predlog tožeče stranke ni prepozen in ga brez svoje krivde ni predlagala že prej.
kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - subjektivni element kaznivega dejanja - udarec - telesne poškodbe
Zadeva oškodovančeve poškodbe in v zvezi z njimi obdolženčevo zavest, da oškodovanec potrebuje pomoč. Kdaj bo takšna pomoč potrebna je stvar vsakega konkretnega primera in je največkrat odvisna bodisi od intenzivnosti ter dinamike prometne nesreče, na podlagi katere je izkustveno moč pričakovati, da je druga oseba poškodovana, ali kadar je že navzven vidno, da druga oseba zaradi poškodbe potrebuje pomoč.
Potrebno je še pojasniti, da je opis poškodb v obtožnem predlogu nedorečen v tistem delu, ko se zatrjuje udarec v rame in koleno. Sam udarec namreč ne predstavlja telesne poškodbe kolikor takšne poškodbe kot posledice udarca niso nastale.
Če obdolžilni predlog očita obdolžencu en prekršek, prvostopno sodišče pa na podlagi opisa dejanja obd. spozna za odgovornega dveh prekrškov, je prekoračilo zahtevek iz obdolžilnega predloga, v posledici pa je kršilo materialno pravo v škodo obd., saj sta mu bili določeni dve globi.
Ravnanje toženca, ki je zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, ni imelo nikakršnega vpliva na to, da je tožnik izgubil premoženje oziroma utrpel škodo, saj je do tega prišlo zaradi sodne razveljavitve izročilne in darilne pogodbe ter pogodbe o dednem odpravku. Iz tega razloga za nastalo škodo toženec ne odgovarja.
Če je bil obd. v skladu s svojo zahtevo pravilno obveščen o naroku za zaslišanje priče, pa je izostanek opravičil zgolj z navedbo, v zvezi s katero sodišču ni predložil dokazil, na podlagi katerih ni bilo mogoče oceniti opravičenost razloga za izostanek, slednjega ni mogoče šteti za opravičenega.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog - izbira delavca - kriteriji
Delodajalec v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev ni dolžan uporabiti kriterijev za izbiro posameznikov delavcev, ki jim bo pogodbo o zaposlitvi odpovedal, četudi je na istem delovnem mestu zaposlenih več delavcev. V sodnem postopku mora le dokazati, da je delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi nepotrebno iz poslovnega razloga. Ker je tožena stranka slednje dokazala, je redna odpoved tožnici, ki je bila izbrana s strani nadrejenega izmed več delavcev na istem delovnem mestu, zakonita.
Da je toženec izjavo podal, bi morala dokazati tožeča stranka. Pritožbeno sodišče se strinja, da na podlagi opisanih dokazov tega ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo pravilo dokaznega bremena in ugotovilo, da toženec očitane izjave ni podal. Ker ni bilo škodnega ravnanja, tudi ni odškodninske odgovornosti.
Sodišče prve stopnje bi moralo jasno ugotoviti, ali je bil kon, kateri je bil nato prodan, res kupljen s sredstvi, ki so izvirala iz konjereje in tudi vzrejen s sredstvi, ki izvirajo iz konjereje. Le v tem primeru bi lahko šteli, da je bila kupnina za stanovanje plačana s sredstvi, ki jih je tožnik prejel od skupnega dela v konjereji in le v tem primeru gre za skupno premoženje, v nasprotnem primeru pa ne.
Res je v pogodbi stanovanje nepravilno opredeljeno, saj se ni upoštevalo dejansko stanje, vendar je bil, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, predmet pogodbe strankama znan, tudi tožena je vedela, da kupuje stanovanje in da kleti ni več. Tožena stranka zato ni pridobila lastninske pravice na poslovnem prostoru in je vknjižba njene lastninske pravice v delu, ki se nanaša na klet - poslovni prostor, neveljavna.
avedbe, da je tožnik denar posojal njeni hčerki in da od tožnika za tri leta nege dveh oseb ni nikoli dobila nobenega plačila, ter druge navedbe, ki se nanašajo na njene odnose s tožnikom, za to pravdno zadevo niso pomembne.
Zamudne obresti od plačanih zneskov so 31.12.2001, tudi če jih obračunamo po linearni metodi (po kateri je vsota nateklih obresti nižja), že presegle glavnico. Ker se zanje torej 1060.člen OZ ne uporablja, velja od 01.01.2002 določba 376. čl. OZ in obresti po 01.01.2002 nehajo teči.