prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju
Vsak udeleženec, ki predlaga prekinitev registrskega postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju, mora v predlogu navesti tista konkretna sporna dejstva, ki registrskemu sodišču onemogočajo, da samo odloči o predhodnem vprašanju.
Iz skupščinskega sklepa ne izhaja, da je dolžnik v likvidacijskem postopku poplačal pravočasno opravljene terjatve upnikov niti, da se te terjatve zoper dolžnike med likvidacijskim postopkom prenehale. S tem je registrsko sodišče zmotno presodilo listine in posledično zmotno uporabilo materialno pravo. Ker niso izpolnjeni pogoji za vpis predlaganega izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog za izbris zavrnilo.
vpis spremembe poslovnega naslova v register – listine potrebne za vpis spremembe poslovnega naslova
Poslovni naslov po določbah ZGD ni sestavni del sedeža družbe. Zato za spremembo poslovnega naslova ne pridejo v poštev listine, ki jih ZGD predpisuje za spremembo sedeža. ZSReg, ki predpisuje vpis poslovnega naslova, pa hkrati ne predpisuje posebnih listin kot podlago za vpis ali spremembo vpisa poslovnega naslova. Kakšnih posebnih listin, ki bi bile podlaga za vpis poslovnega naslova tudi ne predvideva Uredba o vpisu družb in drugih pravnih subjektov v sodni register. Ker noben materialnopravni predpis ne ureja posebej, kako se določi poslovni naslov družbe, pritožbeno sodišče ocenjuje, da za vpis tega podatka ni potrebno predložiti nobene listine.
Sodišče prve stopnje je v konkretni zadevi v kazenskem spisu prebralo tiste listine, ki so bile kot dokaz predlagane s strani tožene stranke, medtem ko sam tožnik vpogleda v kazenski spis ni predlagal pravočasno in to kljub jasnemu opozorilu sodišča prve stopnje, da bo zahtevek zavrnilo, če tožnik ne bo predlagal ustreznih dokazov za izpodbijanje vzročne zveze med alkoholiziranostjo tožnika in prometno nezgodo.
stanovanjsko pravo - stvarno pravo - civilno procesno pravo
VSL51255
ZPP člen 12, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 12, 285, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 92, 92. SZ-1 člen 111, 111/2.
izselitev - materialnopravdno vodstvo - lastninska pravica - solastnina - skupno premoženje zakoncev - predhodno vprašanje - procesne pravice - vrnitev stvari
Toženec je v spornem stanovanju (ta se nahaja v isti stanovanjski hiši kot tožničino, in sicer v pritličju) do razveze bival kot tožničin soprog, odtlej pa (vse do vložitve tožbe dne 05.07.2004) očitno s tožničinim dovoljenjem. Pravno podlago tožničinega tožbenega zahtevka tako predstavlja določba 92. člena SPZ in ne SZ-1, saj toženec v spornem stanovanju ni nikdar bival kot najemnik, prav tako pa ne gre za nezakonito vseljeno osebo v smislu določb SZ-1.
Če sodišče prava neuke stranke ne opozori na procesne pravice, konkretno na pravico do brezplačnega zagovornika, ter obenem ne opravi materialnega-pravdnega vodstva, lahko govorimo o odvzemu možnosti obravnavanja v postopku, kar je absolutna bistvena kršitev postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
kazenska odgovornost - bistveno zmanjšana prištevnost - razmerje med bistveno zmanjšano prištevnostjo in krivdo
Ne oziraje se na naravo ugotovljenih bioloških in psiholoških pogojev, bistveno zmanjšana prištevnost, za razliko od neprištevnosti, krivde, četudi v njeni najvišji obliki, ne izključuje.
Zapadlost terjatve v konkretnem primeru ne izhaja iz generalne pogodbe in pogodb o maksimalni hipoteki oziroma notarskega zapisa, ampak je odvisna od bodočih negotovih dejstev (neredno plačevanje, odstop od pogodbe, prekinitev sodelovanja z upnikom) in v takem primeru sam notarski zapis ne izkazuje nastopa zapadlosti. V predmetni zadevi upnik ne more dokazovati zapadlosti le z navedbami, da dolžnik ni plačal nobenega obroka in je prekinil sodelovanje z upnikom, zato odstopa od pogodbe in zahteva plačilo celotne terjatve, pač pa bi moral zapadlost dokazovati na način, ki je predpisan v 3. in 4. odst. 20. čl. ZIZ. Prvostopno sodišče je zmotno presodilo, da je zapadlost terjatve pravilno izkazana na podlagi navedb upnika in predloženih listin in je zato zavrnilo ugovor dolžnika. Taka odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno zmotna.
Na pritožbeni stopnji ni sporno, da pomeni nova kotlovnica skupne dele in naprave večstanovanjske hiše, ki služijo hiši kot celoti, to je v smislu določil 8. člena Stanovanjskega zakona - SZ. Kot taka je v smislu določil SZ solastnina, ki je vezana na etažno lastnino. Torej je toženec v danem primeru lastnik nepremičnine - etažne lastnine, vključno z ustreznim deležem solastnine na skupnih prostorih in napravah v hiši. Za tak zaključek ni odločilno, da ni podpisal pogodbe o upravljanju in ni dal soglasja k preureditvi stare kotlovnice, za kar je očitno zadostovalo ustrezno večinsko soglasje vseh etažnih lastnikov.
Dolžničina obveznost je bila, da se v primeru neuspešne skupne prodaje stanovanja v nadaljnjih 30 dneh izseli iz stanovanja in ga praznega ponudi v prodajo najboljšemu ponudniku "pod izvršbo, ki jo lahko predlaga tožeča stranke",ni pa zgoraj povzete dolžničine obveznosti iz sodne poravnave mogoče razlagati v smislu nenadomestnega dejanja (226.čl. ZIZ).
Dejstvo, da je toženki bilo znano, da je njen mož kot dolžnik tožeče stranke s sklenitvijo darilne pogodbe razpolagal s premoženjem zato, da škoduje upnikom, se po 2. odst. 256. člena OZ domneva. Ker se škodljivi namen pri takšnem poslu domneva, je utemeljeno stališče tožeče stranke o toženkinem aktivnem sodelovanju v smeri preprečitve njenega poplačila.
kreditno razmerje – zavarovalno razmerje – razmerje na podlagi zastavne pogodbe – pravice in obveznosti pogodbenih strank
V zvezi z najetim kreditom so se oblikovala tri razmerja, kreditno med tožečo in toženo stranko, zavarovalno med tožečo stranko in A. ter razmerje na podlagi zastavne pogodbe med tožencema in A. Predmet te pravde je samo kreditno razmerje med pravdnima strankama in kreditna pogodba ustvarja pravice in obveznosti (samo) za pogodbeni stranki.
ugotovitev obsega zapuščine - izstavitev listine primerne za vpis v zemljiško knjigo - nesklepčnost zahtevka
Tožnik bi moral oblikovati tožbeni zahtevek tako, kot to izhaja iz dogovora obeh udeležencev skupne gradnje. V materialnem pravu torej nima podlage zahtevek, da se pravni položaj, ki je oblikovan po pogodbi med tožnikom in njegovim očetom, spremeni ali drugače oblikuje.
Gre namreč za prehodne in končne določbe Zakona o zavodih (62. in 65. člen), ki opredeljujejo lastninsko pravico na premoženju, ki je bilo družbena lastnina v upravljanju tedanjih delovnih organizacij, torej, kot izhaja iz določbe 1. odst. 62. čl. Zakona o zavodih, obstoječih delovnih organizacij na dan 1.4.1991, pri tem je sodišče prve stopnje očitno spregledalo, da se ti prehodni določbi ne moreta raztezati na predlagatelja, saj je bil ta ustanovljen kasneje, v letu 1992.
spor majhne vrednosti - izdaja odločbe brez razpisa naroka - nesporno dejansko stanje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost)
Le, če sodišče po prejemu odgovora na tožbo oz. po prejemu pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje, in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, brez razpisa naroka izda odločbo o sporu.
zaznamba spora - spori o pridobitvi stvarne pravice na izviren način - spor zaradi ugotovitve ničnosti kupne pogodbe
V konkretnem primeru gre za spor zaradi ugotovitve ničnosti kupne pogodbe. To pa po določbi 1. alineje 1. odst. 79. čl. ZZK-1 ni spor, za katerega zakon določa, da se zaznamuje v zemljiški knjigi.
odgovor na tožbo – nerazumljiva vloga – poziv na dopolnitev oz. popravo vloge – ustavna pravica do enakega obravnavanja – neobrazloženost odgovora na tožbo – zamudna sodba
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbenimi navedbami, da je bila vloga tožnika, ki jo je sodišče štelo kot neobrazložen odgovor na tožbo, nerazumljiva in da bi ga zato moralo v skladu z določbo 108. člena ZPP pozvati na popravo oziroma dopolnitev vloge.
jamčevanje za stvarne napake – odgovornost iz garancije- zahteva za odpravo napak v garancijskem roku – pogodbena kazen – aneks k pogodbi
Toženca sta uveljavljala pravice na podlagi garancije in ne na podlagi jamčevanja za stvarne napake. Odgovornost iz garancije pomeni posebno samostojno zavezo. Razlika med obema institutoma je med ostalim ravno glede reklamiranja napak. Pri garanciji ne veljajo kratki notifikacijski roki, ampak zadošča, da se odpravo napak zahteva v garancijskem roku, ne glede na to, kdaj je naročnik napako opazil.