Ker je sodišče oškodovanca, ki prebiva v tujini in je tuj državljan, pravilno vabilo, pa se je opravičil, in ker so se stranke izrecno strinjale z branjem zapisnika o njegovem zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom, se je sodišče utemeljeno poslužilo izjeme po 1. točki 1. odstavka 340. člena ZKP in zapisnik prebralo.
Škodno ravnanje, storjeno v obrambi, ni protipravno, če silobran ni prekoračen (161. člen ZOR) in prekoračitve silobrana v konkretnem primeru ni bilo: B. B. je po sekirici posegel potem, ko je bil že napaden, njegovi udarci so bili šibki in obrambni, poškodbe A. A. niso bile hujše od tistih, ki jih je imenovani (skupaj s sinom) povzročil njemu in s sekiro ni udarjal še potem, ko sta P. z napadom zoper njega že prenehala.
ureditev meje - dokončna meja - sprožitev sodnega postopka za ureditev meje
Ker tožnika kljub pravilnemu pozivu upravnega organa v odrejenem roku nista sprožila sodnega postopka ureditve meje, je upravni organ s tem, ko je štel, da tožnika soglašata s potekom meje, kot je označena z mejniki na podlagi mejne obravnave, pravilno uporabil določbo 5. odstavka 29. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot.
Zavrnitev dokaznega predloga z utemeljitvijo, da bi bilo nadaljnje izvajanje dokazov odveč, ker je dejstvo dokazano z izvedenimi dokazi, ne predstavlja kršitve obsojenkine pravice obrambe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS0010813
ZVPot člen 23, 24, 25, 25/2 ZOR člen 17, 103, 105, 307, 307/1.ZPP člen 185, 185/2.
privolitev stranke v spremembo tožbe – prodaja nepremičnine – cena stanovanja – varstvo potrošnikov – prodaja blaga pod enakimi pogoji – vrnitev dela kupnine – obstoj ničnosti – odškodninski zahtevek
Nična je pogodba že od samega začetka, tožnica pa ob istočasnem vztrajanju pri veljavnosti pogodbe (sicer pod drugačnimi pogoji) z zatrjevanjem ničnosti pogodbenih pogojev po 23. in 24. členu ZVPot uveljavlja naknadno ničnost, do katere naj bi prišlo (šele) potem, ko je prodajalec sklenil druge pogodbe za podajo stanovanj po za kupca ugodnejši ceni. Tudi ni mogoče govoriti o kakšni delni ničnosti, saj je ta omejena na primere, ko gre za ničnost nebistvenih, postranskih pogodbenih klavzul (105. člen ZOR), kar pa cena v prodajni pogodbi ni.
Dejanske trditve tožnice v postopku pred sodiščem prve stopnje v smeri znižanja kupnine oziroma njene delne vrnitve, ker jo je plačala že v celoti, niso dajale podlage za presojo utemeljenosti uveljavljanega tožbenega zahtevka na odškodninski podlagi. Čeprav bi se lahko določene trditve nanašale na nedopustno škodno ravnanje tožene stranke pri sklepanju pogodbe, tožnica ni zahtevala povrnitve škode, pač pa zaradi prilagoditve pogodbe pogojem, kot so jih imeli drugi kupci podobnih stanovanj v objektu, vrnitev dela kupnine.
Sodba mora, da jo je mogoče preizkusiti v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vsebovati razloge o tistih odločilnih dejstvih, na katere stranke opirajo svoje zahtevke. Vročanje ni tako dejstvo. Vročanje je namreč procesno dejanje sodišča, katerega namen je, da se stranka seznanja s postopkom, procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča, ter obenem, da se stranki zagotavlja pravica do izjave. Zato (vsaj dokler vročitvi nobena stranka ne oporeka) zadošča, da sodišče ugotovi, da je bilo pisanje pravilno vročeno in posebna obrazložitev tega ni potrebna.
Po četrtem odstavku 142. člena ZPP je mogoče tudi prvo obvestilo o poskusu vročitve pustiti naslovniku v poštnem predalčniku, če vročitev obvestila ni mogoča po tretjem odstavku 142. člena ZPP; to pa ni mogoča tudi tedaj, ko vročevalec ne najde odraslega člana naslovnikovega gospodinjstva ali hišnika oziroma soseda, ki bi privolila v sprejem pisanja – tedaj namreč vročevalec ne more prejeti informacije o tem, kdaj je naslovnik dosegljiv, da sprejme pisanje.
Če je vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali ovadba zaradi tega dejanja, mora organ tržne inšpekcije to dejanje začasno prepovedati. Kasnejši umik tožbe oziroma ovadbe ni relevanten.
prosta presoja dokazov – zavrnitev dokaznega predloga obrambe - kršitev kazenskega zakona – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Po načelu proste presoje dokazov sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost. Pri tem ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba.
ZIZ člen 9, 9/5, 24, 24/3, 24/4, 64, 64/1, 65, 65/3. ZIP člen 144, 144/1, 144/2, 144/3.ZZK člen 5, 5/3, 34/2, 68, 68/2, 68/2-3.ZPP člen 182, 182/3, 192, 192/1, 274, 274/2, 380, 380/1, 384, 384/4.
ugovor tretjega - nedopustnost izvršbe - solidarni dolžniki - učinkovanje zaznambe izvršbe - pridobitev zastavne pravice
Okoliščina, da je tožnica materialnopravno gledano postala solidarna dolžnica terjatve, uveljavljane v obravnavanem izvršilnem postopku, tej ne odvzema položaja tretje v tem izvršilnem postopku. Tudi solidarni dolžnik, proti kateremu upnik (še) ni predlagal izvršbe, lahko v izvršilnem postopku, ki se vodi proti drugemu solidarnemu dolžniku, vloži ugovor tretjega, če verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (1. odstavek 64. člena ZIZ). Pod pogoji iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ lahko vloži tudi tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
Za določitev trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe na nepremičnini, je pomemben le trenutek, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo sklep o izvršbi. Zato zaznamba izvršbe ne more učinkovati pred izdajo sklepa o izvršbi.
dovoljenost revizije – ni navedenih pogojev - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije je na strani revidenta. Če ta pogojev ne zatrjuje in jih ne dokaže, Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrže.
Ker gre za deljive obveznosti (drugi odstavek 412. člena ZOR), predstavlja vrednost spornega predmeta za vsako od toženih strank polovico zneska, torej za prvega toženca le 750.000 SIT (3.129,69 EUR). Ta znesek pa ne dosega v določbi drugega odstavka 367. člena ZPP določene mejne vrednosti, ki še dovoljuje obravnavanje revizije.
denacionalizacija - revizija - dovoljenost – pomembno pravno vprašanje – trditveno in dokazno breme
Pogoj po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1¸ ki se nanaša na odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ni podan. Glede oprave glavne obravnave pred upravnim sodiščem in uporabe 1. odstavka 51. člena ZUS-1 obstaja obsežna in ustaljena sodna praksa vrhovnega sodišča (glej zadeve: I Up 772/2007, I Up 143/2007, I Up 1121/2003, I Up 467/2007, I Up 196/2002 in I Up 887/2005). Sicer pa revidentka v tožbi opravo glavne obravnave ni predlagala. Vprašanje, ali se upošteva stanje nepremičnin v času vračanja, se nanaša na vprašanje, povezano z ugotavljanjem dejanskega stanja, ki pa ni predmet revizijskega postopka. Revizijsko sodišče o tem vprašanju, tudi če bi revizijo dopustilo, ne bi odločalo. Za podlago bi namreč vzelo dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku (glej sodno prakso: I Up 821/2003, I Up 363/2005 in I Up 372/2005). V zvezi z vprašanjem, ali se lahko opravi ogled nepremičnin brez stranke, se je treba opreti na ustaljeno sodno prakso, da v reviziji sodišče ne preverja pravilnosti upravnega postopka (glej zadeve: I Up 520/99, X Ips 1046/2006, X Ips 1233/2004 in X Ips 1098/2006).
Kot vrednost spornega predmeta, od katere je (med drugim) odvisna pravica do revizije, se vzame samo vrednost glavnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena Zakona o pravdnem postopku).
vodne skupnosti – sklep skupščine vodnih skupnosti – učinki obveznosti – upnikove pravice v primerih kadar je obveznost v storitvi
Vodne skupnosti so bile organizirane po tedanjem Zakonu o vodah kot samoupravne interesne skupnosti za vode. Njihov najvišji organ je bila skupščina. Sklep, iz katerega izvira spor med pravdnima strankama, je skupščina sprejela v okviru programa dejavnosti za leto 1989. Čeprav je sicer verjeti toženi stranki, da bi na podlagi tega sklepa s tožnikom sklenila pogodbo, v kateri bi določno opredelila svojo obveznost, pa vendarle ni mogoče sprejeti njene teze, da sklep pomeni zgolj neko načelno usmeritev in program delovanja na področju vodnega gospodarstva, ki je ne zavezuje. Sklep je skupščina sprejela na podlagi prošnje tožnika, ga uvrstila v program dejavnosti za tekoče leto in o njem tudi obvestila tožnika. Zato sklep ni več le „notranje“ zavezujoč.
zahteva za denacionalizacijo – nepopolna zahteva – poprava zahteve
Prvotna predlagateljičina zahteva za denacionalizacijo, vložena pri upravnem organu, ni bila popolna. Zahteva je bila naknadno dopolnjena in to povsem jasno tudi glede premoženja, ki je predmet denacionalizacije. Če vložnik v določenem roku odpravi pomanjkljivosti, se šteje, da je bila vloga že od samega začetka v redu (drugi odstavek 68. člena ZUP), kar v obravnavanem primeru velja tudi glede premoženja, ki je predmet denacionalizacije: šteje se, da je bilo že od samega začetka jasno navedeno v tistem obsegu, kot je bilo opredeljeno z dopolnitvijo zahteve.
Tožnica je uveljavljala tudi zahtevek za povrnitev premoženjske škode, ki se opira na različno dejansko in pravno podlago kot zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode. Dovoljenost revizije je zato treba za vsak zahtevek presojati ločeno in ne po seštevku vrednosti zahtevkov.
Pojem nedopustnega ravnanja ne obsega samo ravnanj, ki so v nasprotju z določenim predpisom ali splošnimi pravili pravnega reda, temveč tudi takšna, ki so v nasprotju z običajnimi normami obnašanja. Tožnica je s svojim ravnanjem (tujega in miroljubnega) pasa izzvala v tolikšni meri, da jo je napadel. Drugi vzrok je enakovreden prvemu vzroku za nastalo škodo (toženca sta opustila dolžno varstvo in nadzorstvo nad psom. V konkretnem primeru (oškodovanka je oseba z nižjimi intelektualnimi sposobnostmi) je standard skrbnosti sicer nekoliko manj strog od skrbnosti, ki se zahteva od povprečno skrbnega človeka, vendar do deljene odgovornosti pride pri vsaki stopnji krivde. Revizijsko sodišče nima pomislekov o ocenjeni soodgovornosti tožnice za nastalo škodo v višini 50 %.