ZST člen 4, 7, 7/5, 29, 30, 32, 32.a, 34.ZUS-1 člen 76, 82.
sodne takse – kazenska taksa
Taksni zavezanec ni plačal takse za sodbo in predlog za obnovo postopka po nalogu oziroma opominu v 15-dnevnem roku, zato je sodišče pravilno odločilo, da mora poleg neplačane takse za sodbo in predlog za obnovo postopka plačati še 50% pribitka kot kazensko takso in naročilo banki, da s transakcijskega računa taksnega zavezanca prenese dolžni znesek na vplačilni račun sodnih taks.
ZUS člen 23, 50, 50/2.ZPP člen 163, 163/1, 163/2, 163/3, 163/7.
upravni spor – stroški postopka – odločanje na nejavni seji
Stranka v upravnem sporu mora, ob upoštevanju, da odločanje sodišča prve stopnje na nejavni seji ni odločanje brez poprejšnjega obravnavanja iz 3. odstavka 163. člena ZPP, zahtevati povrnitev stroškov postopka v odgovoru na tožbo oziroma v drugi vlogi in te stroške določno opredeliti v smislu 2. odstavka 163. člena ZPP.
molk organa druge stopnje – procesne predpostavke za vložitev tožbe
Niti z ZSS niti z ZSPJS ali s kakšnim drugim posebnim predpisom ni določen krajši rok za izdajo odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo Sodnega sveta o umestitvi sodnikove plače v plačilne razrede. Zato za odločitev o pritožbi velja splošni dvomesečni rok, ki v obravnavani zadevi še ni potekel. Tako ni bilo pogojev za začetek in vodenje postopka, zato tudi ne za predlagano prekinitev postopka, saj niso bili podani pogoji za vložitev tožbe zaradi molka organa.
Varščina je nadomestni ukrep za pripor iz pripornega razloga begosumnosti, o katerem sodišče odloča, če je varščina ponujena, saj lahko le na tak način presodi, ali varščina ustreza konkretnim okoliščinam obravnavanega primera.
Ker je s tožbo v tem upravnem sporu izpodbijana procesna odločitev, je po presoji revizijskega sodišča sodišče prve stopnje kot procesno pomembne okoliščine pri presoji zakonitosti upravnega akta pravilno štelo tiste, ki se nanašajo na uveljavljani ničnostni razlog.
Taksna zavezanka ni plačala takse za tožbo po opominu. Taksna obveznost za tožbo nastane z vložitvijo tožbe in takrat bi tožnica morala takso tudi plačati, da bi se izognila taksi za opomin.
ZUS člen 60, 60/3, 67, 67/2.ZUS-1 člen 73. ZUP 251, 251/3.
dopolnitev dokaznega postopka – vezanost na pravno mnenje sodišča – vrnitev v ponovno odločanje organu prve stopnje
Odstop zadeve v reševanje prvostopnemu organu je v skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP in je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da bo organ prve stopnje hitreje in bolj ekonomično odpravil ugotovljene pomanjkljivosti v postopku. Zatrjevanih bistvenih kršitev postopka v upravnem sporu sodišče prve stopnje ni storilo, saj je s tem, ko se je sklicevalo na razloge, ki so navedeni v izpodbijani odločbi, upoštevalo določbo 2. odstavka 67. člena ZUS in mu zato pravilnih razlogov za odločitev ni bilo potrebno ponavljati.
Tako trditveno kot dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti uvesti niti voditi. Zato pavšalno sklicevanje na vrednost zaplenjenega premoženja v denacionalizacijskem postopku, ki ni predmet presoje v tem upravnem sporu, in pavšalno sklicevanje na zelo hude posledice za stranko, kar vse ni ne obrazloženo in ne izkazano, ne pomeni izkazanosti razlogov iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1.
denacionalizacija – vračilo premoženja podržavljenega podjetja – bančne vloge fizičnih oseb kot aktiva podjetja
Glede na ugotovljeno dejansko stanje vrednost podržavljenih podjetij z navedenim zmanjšanjem ni ugotovljena v nasprotju z določbami 5. odstavka 44. člena ZDen, saj se je vrednost premoženja, kot izhaja iz listin v predloženih spisih, ugotavljala na podlagi aktov o podržavljenju.
Tožeča stranka je v predlogu za obnovo postopka uveljavljala obnovitveni razlog iz 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1. Iz tega razloga se obnova dovoli le, če je sodišče v postopku, katerega obnova se zahteva, samo ugotavljalo dejansko stanje.
Ob upoštevanju časovne oddaljenosti posameznih dogodkov in njihovega subjektivnega dojemanja le-teh ne gre za takšne neskladnosti v izjavah tožnikov (glede dogodka posilstva, vremenskih razmer in trajanja vojne v matični državi), ki bi bile lahko podlaga za ugotovitev splošne neverodostojnosti tožnikov kot prosilcev za azil, kar je bilo v tej zadevi edini razlog za zavrnitev njunih prošenj za azil. Določba o brezplačni pravni pomoči prosilcem za azil, ki jo vsebuje ZAzil, ne izključuje uporabe 3. odstavka 25. člena ZUS-1.
ZTPDR člen 23, 59, 59/2, 60, 60/3, 65, 65/1. Kolektivna pogodba za cestno gospodarstvo (1998) člen 38, 42. SKPgd člen 25, 26.URS člen 154.
disciplinski postopek - sestava disciplinskih organov - veljavnost splošnega akta delodajalca
Določitev pristojnosti, oblikovanje in sestava disciplinskih organov je v glavnem prepuščena ureditvi v splošnem aktu delodajalca, zaradi česar je pomembno, da delodajalec takšen akt sploh veljavno sprejme in uveljavi. Pri preizkusu formalne zakonitosti izpodbijanih odločb se zato ni mogoče sklicevati le na temeljna načela disciplinskega postopka, ki so določena v zakonu, temveč je potrebno upoštevati tudi konkretno ureditev v splošnih aktih delodajalca.
Določbe neobjavljenega in zaradi tega neveljavnega pravilnika delodajalca ne morejo predstavljati veljavne pravne podlage za urejanje pravic iz delovnega razmerja.
kolektivni delovni spor – zakonitost stavke – udeleženec v sporu o zakonitosti stavke – stavkovni odbor
Tisti, ki stavko napove in organizira, je odgovoren za njeno zakonitost.
Stavkovni odbor je v ZStk opredeljen le kot operativni organ organizatorja stavke v času, ko stavka traja. Glede na določbe 48. člena ZDSS-1 ni predvideno, da bi lahko sodeloval v sporu o zakonitosti stavke kot udeleženec, zoper katerega bi bil naperjen predlog za ugotovitev nezakonitosti stavke.
Pritožbi zoper sklep o nedopustitvi revizije ni mogoče ugoditi, saj ne navaja, v katerem primeru naj bi šlo za odstop od sodne prakse, neenotnost v praksi sodišča druge stopnje pa zatrjuje samo formalno in je vsebinsko ne opredeli.
sklenitev pogodbe o zaposlitvi – dejansko opravljanje dela - izplačilo plače
Čeprav je ZDR/90 v 12. členu določal, da delavec ne more začeti delati v organizaciji oziroma pri delodajalcu, če ni sklenil pogodbe o zaposlitvi, je bilo delovno razmerje veljavno sklenjeno, če je obstajalo soglasje volj in če se je delo dejansko opravljalo.
Za odločitev o pritožbi zoper sklep o nedopuščeni reviziji je pomembno najprej ugotoviti, katero je tisto pravno vprašanje, ki je (bilo) za odločitev bistveno. Samo odstopanje od sodne prakse oziroma neenotna sodna praksa o tem pravnem vprašanju je lahko utemeljen pritožbeni razlog po 32. členu ZDSS-1.
kolektivni delovni spor – sodna poravnava - delna ničnost – pravna korist – zavrženje tožbe
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe zaradi tega, ker ni podana pravna korist za vložitev tožbe, predstavlja procesno odločitev. Takšno odločitev je v revizijskem postopku mogoče izpodbijati iz procesnih razlogov (zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka) in ne zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
S poravnavo v kolektivnem delovnem sporu ni bilo odločeno o pravici tožnika nad zneskom, do katerega je na podlagi poravnave upravičen. Zato ni dokazal pravne koristi za vložitev tožbe v tem individualnem delovnem sporu (na ugotovitev ničnosti sodne poravnave) in se tudi neutemeljeno sklicuje na kršitev pravice do pravnega sredstva iz 25. člena URS.
zavarovalna pogodba – zavarovanje jadrnice – izključitev odgovornosti - sposobnost za plovbo – skrbnost - angleško pravo
Revizijsko sodišče ni soglašalo s stališčem pritožbenega sodišča, da naj bi bilo zavarovanje izključeno po 39. členu Marine Insurance Act (Warranty of seaworthiness of ship) zato, ker jadrnica v trenutku nastanka škode ni bila sposobna za plovbo. Z navedeno določbo zakona predvsem ni predpisano, da mora biti ladja ves čas zavarovanja sposobna za plovbo. Za primer zavarovanja za določeno plovbo (voyage policy), v obravnavanem primeru za določeno regato, namreč predpisuje, da je v taki polici vključeno zagotovilo (jamstvo, warranty) zavarovanca da bo ladja na začetku poti sposobna za plovbo. Tega, da zavarovana jadrnica na začetku regate ne bi bila sposobna za plovbo, pa sploh nihče ni zatrjeval.
Za odločitev o pritožbi zoper sklep o nedopuščeni reviziji je pomembno najprej ugotoviti, katero je tisto pravno vprašanje, ki je (bilo) za odločitev bistveno. Samo odstopanje od sodne prakse oziroma neenotna sodna praksa o tem pravnem vprašanju je lahko utemeljen pritožbeni razlog po 32. členu ZDSS-1.