O obrestih, ki se zahtevajo poleg glavnice, govorimo kot o pripadkih in sicer zato, ker so pripadki vezani na usodo glavnega zahtevka. To pomeni, da izrek sodbe z besedami "do plačila" veže obračun zamudnih obresti ne le na višino glavnice, temveč tudi na datum njenega plačila.
dokazovanje - obstoj terjatve - izvršba na podlagi verodostojne listine - verjetnost
Predložene listine zadostujejo le za izkazovanje verjetnosti, ki je potrebna v času vložitve izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine. Na glavni obravnavi pa bi morala tožeča stranka predložiti sodišču dokaz o sklenitvi posla, o dobavi oz. opravljeni storitvi ter račun. Samo na podlagi takih dokazov bi sodišče lahko ugotovilo materialno resnico, ki je podlaga za sodbo.
Nelastniki zemljišč, od katerih je eno gospodujoče in drugo služno, sicer ne morejo ustanoviti stvarne služnostne pravice, lahko pa sklenejo dogovor, s katerim en zakupnik dovoljuje drugemu, da ta lahko opravlja vožnje po tej parceli. Tak obligacijsko praven dogovor pa je potrebno spoštovati tako kot vsak dogovor, sklenjen po določbah ZOR.
ZPP (1977) člen 446, 446. ZIP člen 21, 55a, 21, 55a.
izvršba na podlagi verodostojne listine - pravni interes
V skladu z 21 člen ZIP je mogoče zahtevati izvršbo na podlagi verodostojne listine na podlagi vseh listin, s katerimi je možno zahtevati plačilni nalog. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vsebuje tudi kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v paricijskem roku poravna upnikovo terjatev. Ker se s tem v izvršilnem postopku pravnomočno ugotovi obstoj terjatve, tožniku, ki razpolaga z verodostojno listino, na podlagi katere je mogoče zahtevati izvršbo, praviloma ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev mandatne tožbe. Enako velja tudi za zahtevek iz redne tožbe, ki temelji na verodostojni listini.
ZOR člen 295, 295/1, 623, 623/1, 295, 295/1, 623, 623/1.
pogodba o delu - kooperacija - prenehanje obveznosti - izpolnitev
S pogodbo o delu med gradbenim podjetjem in obrtnikom ni bilo dogovorjeno plačilo akorda, ampak plačilo po dejansko opravljenih delovnih urah. Zato tožbeni zahtevek na plačilo akorda ni utemeljen, čeprav ga je vodja gradbišča v obračunski situaciji priznal in je bil akord v nekaterih prejšnjih primerih tudi plačan.
odstop od pogodbe o najemu poslovnih prostorov - izpraznitev in izročitev nepremičnin
V primeru, ko najemnik ni redno plačeval s pogodbo določene najemnine, je odločilno vprašanje ali je podan na strani tožene stranke krivdni razlog iz člena 28 ZPSPP, zaradi katerega lahko najemodajalec - tožeča stranka odstopi od pogodbe ne glede na pogodbene in zakonske določbe o trajanju najema.
V sporu majhne vrednosti po določilu člena 467/I ZPP v pritožbi ni dovoljeno uveljavljati pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Brž ko je bila tožba spremenjena tako, da je bil kot podlaga tožbenega zahtevka postavljen sporazum strank o prenehanju najemnega razmerja (po 1. odst. 23. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih), ki ima glede ureditve medsebojnih pravic in obveznosti pravno naravo poravnave po 1. odst. 1089. čl. ZOR, je postalo vprašanje utemeljenosti zahtevka na plačilo posameznih faktur nepomembno.
V razmerju med pravdnima strankama, to je dolžnikom in prevzemnikom - cesionarjem sodišču ni potrebno upoštevati tudi tekoče pravde med toženko - dolžnico in prvotnim upnikom - cedentom. V primeru, ko je iz pogodbe tudi razvidno, da je bivši upnik izročil prevzemniku račune iz katerih izvira dolg tožene stranke, ni nevarnosti, da toženka ne bi uspela z ugovorom, da je tožnik v pravdi Pg .../..
prenesel terjatev iz predloženih verodostojnih listin - računov na današnjo tožnico. Pač pa bi nevarnost lahko izvirala le iz akceptnega naloga ali menice, ki jo je toženka event. izročila upniku iz Orahovca zaradi zavarovanja terjatve. Toženka, ki je sodelovala pri podpisu cesijske pogodbe, bi v takem primeru lahko zahtevala, da cedent vse te listine, v skladu s členom 437 Zakona o obligacijskih razmerjih, izroči cesionarju. Nevarnosti zaradi takšne opustive pa ne more nositi novi upnik - cesionar.
Kadar upnik vloži pravno sredstvo, ker mu v sklepu o dovolitvi sodišče ni odmerilo izvršilnih stroškov, je njegovo vlogo šteti kot pritožbo, saj imajo pravico ugovora le dolžnik in tretje osebe (48 in 56 člen ZIP).
Po določilu IV. odstavka 38.člena ZIP mora biti sklep, s katerim sodišče predlog za izvršbo popolnoma ali delno zavrne, obrazložen. Če prvostopno sodišče ni odmerilo upniku stroškov za izvršilni predlog in sklep zato, ker je menilo, da do njih upnik ni upravičen, bi moralo sklep obrazložiti.
Po določilu 74. člena ZTLR je posest dejanska oblast nad stvarjo, zato ni pomembna pravica do posesti, pravni naslov in dobrovernost posestnika (78. člen ZTLR). Če kdo uživa posest dlje kot leto dni, mu gre posestno varstvo ne glede na to, kako jo je pridobil.
Kdor ima pravico do posesti, pa stvari ni imel v posesti, lahko zahteva izvršitev komasacijske odločbe v upravnem postopku, ali uveljavlja svojo pravico s tožbo po določilu 81. člena ZTLR.
Po členu 7/5 ZST je potrebno pri obračunu sodne takse pri prisilni izterjavi le-te uporabiti vrednost točke, ki je veljala ob izdaji sklepa o izterjavi.
Ker je iz poštnih povratnic v predloženem sodnem spisu razvidno, da je prvostopno sodišče pomotoma poslalo oba izvoda izvršilnega sklepa dolžniku v Mariboru - in tako tudi taksni opomin, niso podani pogoji za prisilno izterjavo sodne takse. Prvostopno sodišče bo moralo najprej poslati upniku na roke njegovega pooblaščenca (člen 138 ZPP) izvršilni sklep in taksni opomin.
V skladu s 4. odstavkom tarif. štev. 1 ZST se v gospodarskih sporih za vloge iz 1. odst. te tarif. št. poveča sodna taksa za 100%. Tako povečanje pomeni, da se v gospodarskih sporih plača 2% od dinarske vrednosti in to največ do vrednosti 40.000 točk.
Sodišče lahko po 156. členu ZOR oziroma po 5. v zvezi z 42. členom ZTLR naloži tožencu določeno dajatev le, če je v tožbenem zahtevku predlagani način edino možen (ker ima toženec v načelu pravico izbire načina prenehanja škodljivosti vplivanja).
Pogodbenik, ki svoje obveznosti iz pogodbe ni izpolnil in je ta razdrta, je upniku dolžan vrniti denarni znesek, ki ga je prejel od njega, z obrestmi vred od prejema plačila dalje.
Tožnik nima pravne podlage za zahtevek, da mu dolžnik plača valorizirano vrednost njegove denarne izpolnitve.
Če na podlagi upnikovega predloga sodišče izvršbo utesni, ne more upnik v teku istega izvršilnega postopka ponovno razširiti izvršilni predlog na zneske, za katere je bila izvršba ustavljena.
prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - ničnost pravnega posla
Prepoved razpolaganja po 88. členu ZDEN se nanaša tudi na premoženje, ki je bilo podržavljeno z zakonom o agrarnih skupnostih (Ur.l. LRS, št.52/47), ker lahko njegovo vrnitev zahtevajo tudi fizične osebe (po 6. točki 1. odstavka 3. člena ZDEN). Zato je v nasprotju z navedenim določilom sklenjena pogodba nična, na njeni podlagi predlagan zemljiškoknjižni prenos pravic pa nedopusten.
najemna pogodba - prenehanje pogodbe o najemu - potek časa
Ker se je s sklenjeno najemno pogodbo za določen čas 30 let najemnik zavezal, da bo najeti objekt obnovil in v zameno zato zadrževal po 90 % najemnine skozi vso dobo najema, nima pravice do povračila event. še neamortiziranega dela investicij, preostalih po preteku 30-letnega najema.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - prodaja stanovanja - CENA - valutna klavzula
Kupna pogodba, sklenjena v postopku privatizacije po določbah 117. in 133. člena SZ je sicer urejena s kogentnimi predpisi, ki pa ne izključujejo, da pogodbeni stranki vežeta kupnino na valutno klavzulo, ki je po splošnih obligacijskih načelih dopustna.