Nelastniki zemljišč, od katerih je eno gospodujoče in drugo služno, sicer ne morejo ustanoviti stvarne služnostne pravice, lahko pa sklenejo dogovor, s katerim en zakupnik dovoljuje drugemu, da ta lahko opravlja vožnje po tej parceli. Tak obligacijsko praven dogovor pa je potrebno spoštovati tako kot vsak dogovor, sklenjen po določbah ZOR.
neupravičena pridobitev - vrnitev danega - povrnitev škode - odgovornost države za delo parlamenta - podlage odškodninske odgovornosti
Tožbeni zahtevek na vrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev ni utemeljen, ker tožeča stranka niti ni zatrjevala, da bi bila tožena neupravičeno obogatena na njen račun (kar je temelj za vrnitveni zahtevek po 210. čl. ZOR).
Tudi tožbeni zahtevek proti državi (zaradi ravnanja parlamenta) na plačilo odškodnine ni utemeljen, ker ni protipravnosti kot enega od obveznih elementov splošne odškodninske odgovornosti po 154. čl. in naslednjih ZOR.
Kadar stranko s sedežem v Ljubljani, kjer je tudi sodišče, pred katerim teče pravda, zastopa odvetnik iz drugega kraja, nasprotna stranka ni dolžna nositi stroškov potovanja in odsotnosti odvetnika iz pisarne, kolikor presegajo stroške, potrebne za substitucijo odvetnika iz Ljubljane. Stroški za sestanek s stranko so že upoštevani pri vrednotenju posameznih opravil, tudi zastopanja stranke na narokih.
ZPP (1977) člen 2, 2. ZOR člen 188, 188/2, 188, 188/2.
prekoračitev zahtevka - renta - obresti
Tožnik je v zadnje oblikovanem zahtevku terjal valorizirano (tudi kapitalizirano) vrednost do tedaj nateklih rentnih zahtevkov, kar pomeni z drugimi besedami povedano, da je s takim zahtevkom zajel tudi tisti del, ki je odpadel na obresti.Zato sodišče prve stopnje z nižjimi priznanimi rentnimi zahtevki, h katerim pa je priznalo tudi obresti, ni prekoračilo tožnikovega tožbenega zahtevka.
dokazovanje - obstoj terjatve - izvršba na podlagi verodostojne listine - verjetnost
Predložene listine zadostujejo le za izkazovanje verjetnosti, ki je potrebna v času vložitve izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine. Na glavni obravnavi pa bi morala tožeča stranka predložiti sodišču dokaz o sklenitvi posla, o dobavi oz. opravljeni storitvi ter račun. Samo na podlagi takih dokazov bi sodišče lahko ugotovilo materialno resnico, ki je podlaga za sodbo.
ZPP (1977) člen 1, 15, 1, 15. ZNP člen 11, 17, 11, 17. ZDen člen 5, 5.
sklenitev pravnega posla zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Ker je sporen posel sklenjen z gospodarsko organizacijo in ne z državnim organom ali predstavnikom oblasti, ne gre za primer po 5. členu ZDEN, ki bi se reševal v nepravdnem postopku, pač pa za premoženjskopraven spor po 1. čl. ZPP, za katerega reševanje je pristojno pravdno sodišče.
Privatizacija stanovanj je urejena s kogentimi predpisi, ki natančno določajo pogoje prodaje in način oblikovanja cene, zato ni mogoče zahtevati razveljavitev takšne pogodbe zaradi čezmernega prikrajšanja.
ZPP (1977) člen 446, 446. ZIP člen 21, 55a, 21, 55a.
izvršba na podlagi verodostojne listine - pravni interes
V skladu z 21 člen ZIP je mogoče zahtevati izvršbo na podlagi verodostojne listine na podlagi vseh listin, s katerimi je možno zahtevati plačilni nalog. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vsebuje tudi kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v paricijskem roku poravna upnikovo terjatev. Ker se s tem v izvršilnem postopku pravnomočno ugotovi obstoj terjatve, tožniku, ki razpolaga z verodostojno listino, na podlagi katere je mogoče zahtevati izvršbo, praviloma ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev mandatne tožbe. Enako velja tudi za zahtevek iz redne tožbe, ki temelji na verodostojni listini.
odstop od pogodbe o najemu poslovnih prostorov - izpraznitev in izročitev nepremičnin
V primeru, ko najemnik ni redno plačeval s pogodbo določene najemnine, je odločilno vprašanje ali je podan na strani tožene stranke krivdni razlog iz člena 28 ZPSPP, zaradi katerega lahko najemodajalec - tožeča stranka odstopi od pogodbe ne glede na pogodbene in zakonske določbe o trajanju najema.
Kadar upnik vloži pravno sredstvo, ker mu v sklepu o dovolitvi sodišče ni odmerilo izvršilnih stroškov, je njegovo vlogo šteti kot pritožbo, saj imajo pravico ugovora le dolžnik in tretje osebe (48 in 56 člen ZIP).
Po določilu IV. odstavka 38.člena ZIP mora biti sklep, s katerim sodišče predlog za izvršbo popolnoma ali delno zavrne, obrazložen. Če prvostopno sodišče ni odmerilo upniku stroškov za izvršilni predlog in sklep zato, ker je menilo, da do njih upnik ni upravičen, bi moralo sklep obrazložiti.
Ker je iz poštnih povratnic v predloženem sodnem spisu razvidno, da je prvostopno sodišče pomotoma poslalo oba izvoda izvršilnega sklepa dolžniku v Mariboru - in tako tudi taksni opomin, niso podani pogoji za prisilno izterjavo sodne takse. Prvostopno sodišče bo moralo najprej poslati upniku na roke njegovega pooblaščenca (člen 138 ZPP) izvršilni sklep in taksni opomin.
V skladu s 4. odstavkom tarif. štev. 1 ZST se v gospodarskih sporih za vloge iz 1. odst. te tarif. št. poveča sodna taksa za 100%. Tako povečanje pomeni, da se v gospodarskih sporih plača 2% od dinarske vrednosti in to največ do vrednosti 40.000 točk.
Po členu 7/5 ZST je potrebno pri obračunu sodne takse pri prisilni izterjavi le-te uporabiti vrednost točke, ki je veljala ob izdaji sklepa o izterjavi.
Po določilu 74. člena ZTLR je posest dejanska oblast nad stvarjo, zato ni pomembna pravica do posesti, pravni naslov in dobrovernost posestnika (78. člen ZTLR). Če kdo uživa posest dlje kot leto dni, mu gre posestno varstvo ne glede na to, kako jo je pridobil.
Kdor ima pravico do posesti, pa stvari ni imel v posesti, lahko zahteva izvršitev komasacijske odločbe v upravnem postopku, ali uveljavlja svojo pravico s tožbo po določilu 81. člena ZTLR.
Pogodbenik, ki svoje obveznosti iz pogodbe ni izpolnil in je ta razdrta, je upniku dolžan vrniti denarni znesek, ki ga je prejel od njega, z obrestmi vred od prejema plačila dalje.
Tožnik nima pravne podlage za zahtevek, da mu dolžnik plača valorizirano vrednost njegove denarne izpolnitve.
Če na podlagi upnikovega predloga sodišče izvršbo utesni, ne more upnik v teku istega izvršilnega postopka ponovno razširiti izvršilni predlog na zneske, za katere je bila izvršba ustavljena.
Sodišče lahko po 156. členu ZOR oziroma po 5. v zvezi z 42. členom ZTLR naloži tožencu določeno dajatev le, če je v tožbenem zahtevku predlagani način edino možen (ker ima toženec v načelu pravico izbire načina prenehanja škodljivosti vplivanja).
prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - ničnost pravnega posla
Prepoved razpolaganja po 88. členu ZDEN se nanaša tudi na premoženje, ki je bilo podržavljeno z zakonom o agrarnih skupnostih (Ur.l. LRS, št.52/47), ker lahko njegovo vrnitev zahtevajo tudi fizične osebe (po 6. točki 1. odstavka 3. člena ZDEN). Zato je v nasprotju z navedenim določilom sklenjena pogodba nična, na njeni podlagi predlagan zemljiškoknjižni prenos pravic pa nedopusten.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - prodaja stanovanja - CENA - valutna klavzula
Kupna pogodba, sklenjena v postopku privatizacije po določbah 117. in 133. člena SZ je sicer urejena s kogentnimi predpisi, ki pa ne izključujejo, da pogodbeni stranki vežeta kupnino na valutno klavzulo, ki je po splošnih obligacijskih načelih dopustna.
najemna pogodba - prenehanje pogodbe o najemu - potek časa
Ker se je s sklenjeno najemno pogodbo za določen čas 30 let najemnik zavezal, da bo najeti objekt obnovil in v zameno zato zadrževal po 90 % najemnine skozi vso dobo najema, nima pravice do povračila event. še neamortiziranega dela investicij, preostalih po preteku 30-letnega najema.