Tožnica gibalno ni ovirana, v znanem okolju se giblje brez težav, samostojno se umiva, oblači, slači, obuva in sezuva, se hrani in opravlja fiziološke potrebe. Rabi sicer nekaj več časa, vendar jih zmore brez pomoči drugih, zato ni podana potreba po pomoči pri opravljanju niti večine življenjskih potreb. Potrebuje laični nadzor le pri rednem jemanju zdravil, ki jih mora jemati večkrat dnevno, ne pa neprekinjen 24-urni nadzor. Tožnica tako ne potrebuje niti 24-urne laične pomoči ali obvezne strokovne pomoči za izvajanje zdravstvene nege. Tožbeni zahtevek na priznanje dodatka za pomoč in postrežbo ni utemeljen.
Pri odločanju o oprostitvi plačila socialnovarstvenih storitev je treba najprej ugotoviti, ali je zavezanec za plačilo storitev institucionalnega varstva morebiti nekdo, ki se je zavezal z izvršljivim pravnim naslovom oziroma s pravnim poslom. V tem primeru se njegov prispevek določi v višini zneska, za katerega je bil upravičenec oproščen plačila storitev. Če pa je zavezan plačevati oskrbo le delno ali zagotavljati oskrbo na domu, se njegov prispevek določi v višini sredstev oskrbe oziroma obveznosti, kot je zavezan z izvršilnim pravnim naslovom ali pravnim poslom. V primeru, da na ta način določen prispevek zavezanca ne dosega zneska, za katerega je bil oproščen upravičenec, se prispevki ostalih zavezancev določijo v razmerju, ki velja za njihovo plačilno sposobnost.
Iz sklenjenega dednega dogovora za A.A. obstajajo določene obveznosti, ki se nanašajo tudi na oskrbo tako glede stanovanja, kakor v okviru starosti in bolezni, kar je mogoče ovrednotiti in upoštevati pri plačilu institucionalnega varstva. Tožena stranka ni pravilno presodila narave dednega dogovora, kot izvršilnega naslova za obveznost A.A. pri plačilu institucionalnega varstva, zato je njena odločitev nezakonita.
ZPP člen 4, 4/1. ZIZ člen 11, 29a, 29a/1, 239, 272, 272/2.
začasna odredba za uveljavitev nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetno izkazana terjatev – izvedba naroka v postopku zavarovanja terjatve – načelo hitrosti
V postopku za izdajo začasne odredbe zakon obligatornosti naroka ne predvideva. Pri ocenjevanju smotrnosti izvedbe naroka mora sodišče spoštovati načelo hitrosti postopanja. V praksi je odločanje brez razpisanega naroka pravilo in ne izjema.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00020790
ZASP člen 4, 4/2, 130, 130/1, 146, 146/1, 156, 156/1, 157, 157/1, 157a, 157a/1, 157e, 157f, 158, 158/1, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 176, 176/1, 176/2. OZ člen 131, 131/1, 190, 190/1. ZPP člen 2, 2/1, 212, 216, 353. Mednarodna konvencija za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij člen 4, 5.
avtorska pravica - nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - kolektivno upravljanje avtorske pravice - nadomestilo za uporabo fonograma v radijskem programu - višina nadomestila - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa Zavoda IPF - veljavnost - Svet za avtorsko pravo - primerno nadomestilo - odmera po prostem preudarku - dokazno breme - prihodki radijske postaje - prihodki iz radijske dejavnosti - odločba Sodišča Evropske unije (SEU)
Okoliščina (ne)sodelovanja kršitelja varovane pravice ni tista, na podlagi katere bi bilo dopustno razlikovati uporabnike. V relevantnem delu 79. in 80. točke obrazložitve sodbe v zadevi Hewlett Packard/Reprobel (C-572/13 z dne 12. 11. 2015) je tudi SEU zapisalo: "namen pravičnega nadomestila (je) povrniti škodo, povzročeno imetnikom pravic. Škoda, povzročena avtorju, pa je enaka ne glede na to, ali dolžnik pri pobiranju take dajatve sodeluje ali ne". Stališče prvostopenjskega in pritožbenega sodišča je torej skladno tudi s sodbo SEU, ki se sicer nanaša na avtorsko pravico. Nacionalna sodišča so namreč tudi nacionalno zakonodajo, ki je primerljiva evropski pravni ureditvi, zavezana tolmačiti v skladu z načelom lojalne razlage. Ker je varstvo iz avtorskih in sorodnih pravic izenačeno (prim. drugi odstavek 4. člena ZASP), velja povzeto stališče SEU tudi za avtorski sorodne pravice.
dopuščena revizija - avtorska pravica - kolektivno uveljavljanje avtorske pravice - nadomestilo za javno predvajanje fonogramov - višina nadomestila - tarifa - skupni sporazum - neupravičena pridobitev - civilna kazen nadomestilo za uporabo fonograma v TV programu
dopuščena revizija - avtorska pravica - kolektivno uveljavljanje avtorske pravice - nadomestilo za javno predvajanje fonogramov - višina nadomestila - tarifa - skupni sporazum - neupravičena pridobitev - civilna kazen - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost tožbenega zahtevka - zavrženje revizije
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080165
SZ-1 člen 111, 111/1, 111/2. ZPP člen 286, 286a, 339, 339/2, 339/2-14.
uporaba stanovanja brez pravnega naslova – tožba na izpraznitev stanovanja – uporaba specialnega predpisa – najemna pogodba za določen čas – prekluzija navajanja dejstev in predlaganja dokazov – nastanek prekluzije na podlagi zakona – opozorilo sodišča
Splošni predpis se lahko uporabi le v primeru, ko specialni predpis določenega razmerja ne ureja. V obravnavanem primeru pa ni tako, saj SZ-1 izrecno ureja situacijo, ki je podana v tej zadevi.
Stranka mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze, s katerimi utemeljuje svoj zahtevek, in se izjaviti o dejstvih in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Na to je sodišče v rednem postopku ni dolžno posebej opozarjati, prekluzija nastane na podlagi samega zakona.
plača – plačilo za opravljeno delo – obveznost plačila – znižanje plače – aneks k pogodbi o zaposlitvi – božičnica – davki in prispevki
Drugotožena stranka je tožnika pred podpisom aneksa k pogodbi o zaposlitvi v decembru 2008 obvestila o znižanju plače. Tožnik je aneks podpisal po vrnitvi iz bolniškega staleža, konec meseca januarja 2009. Ker tožnik ni dokazal, da je tožena stranka aneks z dne 8. 1. 2009 antidatirala, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tožnika iz naslova razlike v plači za obdobje od 1. 3. 2009 do novembra 2012 utemeljeno zavrnilo.
V skladu s 37. členom ZDoh-2 se božičnica za davčne namene obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja, zato je potrebno od izplačane božičnice obračunati in plačati akontacijo dohodnine ter prispevke za socialno varnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080134
OZ člen 120, 921, 926, 926/1, 926/5, 937, 937/1, 937/2. ZOZP člen 2, 2/2. ZVPot člen 22, 23, 24. ZPP člen 319.
zavarovalna pogodba – sklenitev zavarovalne pogodbe – zavarovalno kritje – plačilo premije – kdaj je pogodba sklenjena – kolizija določb police in pogojev – posledice, če premija ni plačana
Zlasti ob dejstvu, da je drugi tožnik premijo plačal kasneje (in ne ob sklenitvi pogodbe), Polica za avtomobilsko zavarovanje (izdana 16. 3. 2010) pa je kljub temu kot pričetek trajanja zavarovanja ponovno opredelila datum 8. 3. 2010, je pravilna argumentacija sodišča, da je bil med drugim tožnikom in prvo toženko (preko zavarovalnega agenta) sprejet poseben dogovor o zavarovalnem kritju, ki naj nastopi pred plačilom premije. Ker niti zavarovalna pogodba niti Polica nista drugače opredelili nastopa zavarovalnega kritja, je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je pričetek zavarovalnega kritja potrebno interpretirati v korist drugega tožnika kot šibkejše stranke.
nagrada in stroški začasnega zastopnika - vrednost spornega predmeta - predlog za utesnitev izvršbe - vprašanje pravilne vrednosti spornega predmeta
Začasni zastopnik ima po prvem odstavku 83. člena ZPP vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika, vključno s pravico do povračila stroškov, ki ni odvisna od izida pravde.
V tretjem odstavku 147. člena OZ je določeno, da ima tisti, ki je oškodovancu povrnil škodo, ki jo je povzročil delavec namenoma ali iz hude malomarnosti, pravico zahtevati od delavca povrnitev plačanega zneska. V skladu s četrtim odstavkom 147. člena OZ pa pravica zahtevati povračilo plačanega zneska od povzročitelja škode zastara v šestih mesecih od dneva, ko je bila odškodnina plačana. Tožeča stranka je navajala, da je delavcem plačala dolgovane zneske po sklenjenih poravnavah v obdobju od 15. 10. 2013 do 21. 1. 2014, tožbo zoper toženo stranko pa je vložila 15. 12. 2014, zato je tožena stranka utemeljeno uveljavljala ugovor zastaranja.
ZDR-1 v 177. členu ne določa, v kakšnem roku mora delodajalec zahtevati povračilo škode od delavca, zato je potrebno uporabiti določbo 147. člena OZ. OZ ureja regresno pravico plačnika, v konkretnem primeru delodajalca do svojega delavca, ki je povzročil škodo na delu oziroma v zvezi z delom.
ZDR-1 člen 43, 184. OZ člen 131, 131/2, 150, 153, 153/2. ZVZD člen 5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – bistvena kršitev določb postopka – razlogi o odločilnih dejstvih
Tožnik (vojak) uveljavlja plačilo odškodnine za nematerialno škodo, ki jo je utrpel spornega dne, ob igranju nogometa na snegu. Igranje nogometa, četudi na snegu, ne predstavlja nevarne dejavnosti, saj ne predstavlja tveganja, ki bi bilo večje od običajnega. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da so kriteriji nevarnosti pri ocenjevanju vojaških vaj višji, kot bi bili pri ocenjevanju podobnih dejavnosti v civilnem življenju. Vojaško usposabljanje ima svoje posebnosti glede namena in glede načina urjenja, pa tudi glede udeležencev in drugih okoliščin. Tudi okoliščina, da je bilo izvajanje vaje za tožnika obvezno, nima za posledico objektivne odgovornosti države.
Zaključek sodišča prve stopnje, da je podan ekskulpacijski razlog iz drugega odstavka 153. člena OZ in, da je tožniku škoda nastala izključno zaradi njegovega ravnanja, je v nasprotju z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da ni podana odgovornost tožene stranke po načelu objektivne odgovornosti.
Za odločitev o plačilu nadur je bistveno, ali je tožnik opravil nadure v skladu z zakonom, ki ureja delo mobilnih delavcev. Če delavec domnevno manipulira s tahografom, mu zaradi tega ni mogoče odvzeti pravice do dokazovanja upravičenosti tožbenega zahtevka z drugimi dokaznimi predlogi, ne glede na to, ali je šlo za manipuliranje v interesu delavca ali pa delodajalca. Zato bi moralo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ugotoviti eventualno prikrajšanje pri plači na podlagi podatkov v spisu, ki niso prirejeni.
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno povzelo določbe členov III. poglavja ZDR, ki je veljal v spornem obdobju, o plačilu za delo, zato bi moralo na podlagi teh določb upoštevati, da je dokazno breme, da je tožniku iz naslova delovnega razmerja plačala vse, kar mu pripada, na toženi stranki. Dejstvo, da naj bi bila dokumentacija tožene stranke v poplavi uničena in da iz tega razloga z njo ne razpolaga, pa bi moralo upoštevati v škodo tožene stranke.
Sodišče prve stopnje je delno zmotno uporabilo materialno pravo, tj. določbo 347. člena OZ, pri odločanju o zastaranju zakonskih zamudnih obresti. Neutemeljeno je zavrnilo celoten obrestni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti prisojenih mesečnih zneskov plače (za nadurno delo) do plačila glede glavnic, ki so zapadle v plačilo do 9. 12. 2010 (tj. od prisojenih glavnic od decembra 2008 do oktobra 2010, z izjemo za mesec avgust 2009, ker tožnik za ta mesec ni postavil zahtevka). Glede na potek 3 letnega zastaralnega roka so zastarale le zakonske zamudne obresti od zapadlosti mesečnih zneskov (za navedeno obdobje) do 8. 12. 2010, ne pa tudi zakonske zamudne obresti za zadnja 3 leta pred vložitvijo tožbe, tj. za čas od 9. 12. 2010 dalje do plačila. Zamudne obresti so namreč občasne terjatve, ki dospevajo ves čas, dokler traja zamuda, zastarajo pa v 3 letih od zapadlosti vsake posamične dajatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084931
ZPP člen 7, 8, 212. OZ člen 435. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 39.
prodajna pogodba – izpolnitev prodajne pogodbe – dejansko stanje – dokazovanje – dokazna ocena – stroški postopka – posvet s stranko in pregled listin – sestavljanje vlog – druga obrazložena pripravljalna vloga
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom prvostopenjskega, da je tožnica s sklenitvijo dodatka toženko pooblastila poravnati tožničin dolg oziroma pristala, da toženka nakaže preostanek kupnine na račun upnice skladno z izjavo o nameri. To je toženka tudi storila in preostanek kupnine nakazala na račun pooblaščenca CSD. Zato toženka neutemeljeno zahteva plačilo kupnine, ki jo je toženka nakazala upnici, da je omogočila prevzem bremen proste nepremičnine. Če nakazani znesek presega dejanski dolg do upnice, pa bo tožnica zoper upnico lahko uveljavljala zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve in zahtevala vračilo preplačila.
ZPIZ-2 člen 36, 390, 390/1, 390/2. ZPIZ-1 člen 203.
invalidska pokojnina – invalid I. kategorije
V skladu z določbo 203. člena ZPIZ-1 se pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja upoštevajo podatki iz matične evidence tako glede pokojninske dobe kot plače in plačila prispevkov ter drugih dejstev, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic. Podatek iz matične evidence, ki je enak podatkom na obrazcih, posredovanih s strani delodajalca, je verodostojen podatek in ga je potrebno upoštevati.
Sodišče prve stopnje in pred tem toženec sta ugotovila, da najugodnejša 18 letna pokojninska osnova izračunana v višini 691,01 EUR ter preračunana s faktorjem 0,732 znaša 505,81 EUR. Tožničina pokojnina bi glede na odmerni odstotek v višini 58,25 % z uskladitvijo s 1. 1. 2013 znašala 294,92 EUR na mesec. Ker pa je takšna pokojnina odmerjena od dejanske pokojninske osnove nižja od invalidske pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove, ki jo zagotavlja 36. oziroma 390. člen ZPIZ-2, je zato bila tožnici pravilno odmerjena invalidska pokojnina v višini 58,25 % od najnižje pokojninske osnove 555,16 EUR, kar znaša 323,38 EUR na mesec. Pokojnina v tem znesku pa se tožnici izplačuje od 1. 8. 2014 dalje, to je od prvega dne naslednjega meseca po izdaji drugostopne odločbe.
ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 212, 213, 213/1. SPZ člen 11. ZZZDR člen 51, 51/2, 59.
napotitev na pravdo – obseg zapuščine – sporna dejstva o velikosti dednega deleža – vračunanje daril – manj verjetna pravica – skupno premoženje
Domnevno bazo, s katero je dedič dokazoval, da ½ premičnin pripada zapustnikovi ženi iz naslova skupnega premoženja, je glede na trditve dedinje verjetnejša, kot zatrjevana domnevna baza dedinje, ki verjetnejšo pravico utemeljuje na 11. členu SPZ.
Tudi ko gre za dejstvo, ki se po zakonu domneva, je dokazno breme na tisti stranki, ki to dejstvo zatrjuje, le da v takem primeru ne dokazujemo presumiranega dejstva, ampak t. i. domnevno bazo, to je dejstva, iz katerih zakon izpelje domnevo. V sporih, ali določeno premoženje spada v zapuščino ali ne oziroma ali je bil lastnik tega premoženja zapustnik ali dedič, bodo domnevno bazo predstavljale ugotovitve, ali je (bil) zapustnik ali dedič lastniški posestnik premičnine, torej ali jo je imel oziroma ima v posesti, kot da je njegova: z voljo imeti jo za svojo in ne da bi komur koli na njej priznaval višjo pravno oblast. Če bodo ta dejstva sporna ali bo sporna pravna posledica, domneva ne bo vzpostavljena in bo treba o napotitvi odločiti ob uporabi prvega odstavka 213. člena ZD.
neupravičena obogatitev – plačilo avansa kupnine – izročitev denarja za namen, ki se ni uresničil – nepošteno pogajanje
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik tožencu izročil denar kot predujem za plačilo kupnine, do pogodbe pa ni prišlo, ker se je tožena stranka nepošteno pogajala, mora vrniti plačani znesek z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema denarja (214. člen ZOR).
OZ člen 9, 19, 619. ZZVZZ člen 78, 78/1, 78/2. Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo člen 4, 12.
Ker toženka potrdila o obveznem zdravstvenem zavarovanju tožniku v času zdravljenja ni predložila, mora sama poravnati stroške zdravstvenih storitev. Po plačilu računa pa bo lahko uveljavljala povračilo stroškov pri domačem zavodu za zdravstveno zavarovanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080157
OZ člen 239. ZPP člen 354.
poslovna odškodninska odgovornost – protipravnost ravnanja – vzročna zveza – škoda – dokaz z izvedencem – prodaja predmeta leasinga – kupnina, nižja od tržne vrednosti – pomanjkanje jasnih razlogov o odločilnih dejstvih
Izpodbijana sodba nima jasnih zaključkov (ugotovitev) o tem, ali toženkino neskrbno postopanje predstavlja (ali ne) razlog (vzrok) za to, da je bila iztržena kupnina nižja od vrednosti, kot jo je ocenil izvedenec.
Okoliščina, da bi morala biti prava vrednost predmeta leasinga po tožnikovem mnenju (očitno) še višja, od tiste, ki jo je ugotovil sodni cenilec, ne pomeni, da tožnik pri opredeljevanju zatrjevane škode oziroma višine svojega zahtevka ne bi smel izhajati iz te cenitve in (z drugimi besedami) zahtevati manj, od tistega, za kar mogoče meni, da mu sicer gre. Ker gre za cenitev sodnega cenilca, ki jo je za postopek prodaje predmeta leasinga pridobila sama toženka in ki je slednja v predmetnem postopku nikoli ni osporavala, tožniku v tem postopku ni bilo potrebno predlagati nobenega izvedenca (cenilca) oziroma nove cenitve.
URS člen 68. ZTLR člen 28, 28/2, 72. SPZ člen 27, 27/1, 28, 43, 43/2. ZPP člen 3, 3/3, 318, 318/1, 318/1-2, 318/4.
originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem – pridobitev lastninske pravice na nepremičninah s strani tujcev – hrvaški državljan – dobra vera – zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati – neodpravljiva nesklepčnost
Tožnik je državljan Republike Hrvaške. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, je Republika Slovenija že s sprejetjem Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS dne 25. 6. 1991, omejila pridobivanje lastninske pravice osebam, ki nimajo slovenskega državljanstva. Enako tudi z Ustavo Republike Slovenije (68. člen s spremembami in dopolnitvami). Šele Zakon o pogojih za pridobitev lastninske pravice fizičnih in pravnih oseb držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji na nepremičninah (Ur. list RS, št. 61/2006), je hrvaškim državljanom omogočil pridobitev lastninske pravice na nepremičninah, vendar le na podlagi pravnega posla, dedovanja ali odločbe državnega organa, ne pa tudi na podlagi zakona (torej tudi ne na podlagi priposestvovanja).
pogodba o preužitku – razveza pogodbe o preužitku – odstopno upravičenje – oblikovalni tožbeni zahtevek – neizpolnjevanje dogovorjenih obveznosti – nevzdržnost skupnega življenja
Glede na očitno porušeno medsebojno zaupanje (do katerega je prišlo po tožnikovem odhodu na prestajanje zaporne kazni), je jasno, da složnega skupnega življenja, ki bi bilo za pomoč toženca tožniku potrebno, ni več moč vzpostaviti.
razmerja med starši in otroki – spremenjene okoliščine – znižanje preživnine
Sodišče naprej ugotovi, ali je v času od prejšnje določitve preživnine do trenutka odločanja o pravdi za spremembo le te prišlo do bistvenih spremenjenih okoliščin na strani preživninskih zavezancev in upravičencev, nato pa mora preživnino znova določiti.