• Najdi
  • <<
  • <
  • 31
  • od 36
  • >
  • >>
  • 601.
    VSL sodba in sklep II Cp 2077/2016
    9.11.2016
    STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085915
    ZPP člen 181, 181/1.
    vznemirjanje solastnine – ugotovitvena tožba – vmesni ugotovitveni zahtevek – ugotavljanje dejstev – zavrženje
    Z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom, da sporni prostori v prvem nadstropju ne predstavljajo stanovanja, tožnik zahteva ugotovitev dejstev, kar ne more biti predmet ugotovitvene tožbe in je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbeni zahtevek.
  • 602.
    VSL sklep II Ip 2988/2016
    9.11.2016
    IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0061098
    ZIZ člen 44, 212, 212/2, 212/3. ZPP člen 9, 11. OZ člen 269, 269/2.
    sodni penali - izterjava sodnih penalov - višina sodnih penalov - nesorazmerje - načelo formalne legalitete - zloraba procesnih pravic
    Sodišče ob odločanju o predlogu za dovolitev izvršbe zaradi izterjave sodnih penalov nima pravne podlage za upoštevanje morebitne nesorazmernosti med nedenarno obveznostjo dolžnice po izvršilnem naslovu in višino sodnih penalov, doseženo zaradi dalj časa trajajočega vztrajanja pri neizpolnitvi.

    Zloraba pravic je lahko predmet odločanja v nadaljnjem postopku po dolžnikovem ugovoru.
  • 603.
    VSL sodba I Cp 2719/2016
    9.11.2016
    POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0081601
    OZ člen 564. ZZZDR člen 44, 50, 62.
    pogodba o preužitku med zakoncema, sklenjena pred začetkom veljave OZ - ustna pogodba - odplačnost pogodbe - darilna pogodba
    Če se upoštevajo določbe ZZZDR, ki nalagajo zakoncema dolžnost, da sta si dolžna medsebojno pomagati, je namen, zaradi katerega sta zakonca med seboj sklenila pogodbo o preužitku, povezan s posebnimi razlogi in okoliščinami, zaradi katerih zakonca skleneta med seboj takšno pogodbo. Teh posebnih okoliščin pa tožnica ni dokazala.
  • 604.
    VSL sodba II Cp 1663/2016
    9.11.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085944
    OZ člen 619. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
    podjemna pogodba – plačilo dolga – pasivna legitimacija – solastnik nepremičnine – naročnik del – prekluzija
    V skladu s 619. členom OZ se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Da toženec ni bil naročnik zidarskih del, je sodišče ugotovilo na podlagi zaslišanja pravdnih strank ter prič, ki so vse skladno izpovedale, da je bil naročnik del toženčev sin.

    Dela je dolžan plačati naročnik del in ne morda nadzornik del oziroma (so)lastnik objekta.
  • 605.
    VSL sodba II Cpg 1054/2016
    9.11.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0074855
    OZ člen 18, 18/1, 122, 122/2. ZPP člen 115, 115/1, 258, 258/2, 458, 458/1.
    spor majhne vrednosti - zaslišanje strank - izostanek stranke z naroka - prenos pogodbe - privolitev stranke v prenos pogodbe - konkludentna izjava volje - pravica do izjave - pravica do izvedbe dokazov - nedovoljeni pritožbeni razlogi
    Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zakonitega zastopnika tožene stranke povabilo na zaslišanje, vendar se le-ta, kljub opozorilu na posledice neopravičenega izostanka, ni odzval sodnemu vabilu. V takšnem primeru pa je opustitev predlaganega zaslišanja dopustna (drugi odstavek 258. člena ZPP), zato toženkina pravica do izvedbe dokaza z lastnim zaslišanjem ni bila kršena. Možnost, da bi jo sodišče zaslišalo, ji je bila ponujena, le izkoristila je ni.
  • 606.
    VSL sklep IV Cp 2734/2016
    9.11.2016
    ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0080137
    ZPP člen 441. ZIZ člen 272.
    dolžnost preživljanja zakonca – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – izjemne situacije – zagotovitev nujnega preživljanja upravičenca
    Izdaja začasne odredbe o preživnini zakonca je omejena na izjemne situacije. Kriterij za izdajo je zagotovitev nujnega preživljanja upravičenca oziroma kritje njegovih nujnih eksistenčnih potreb.
  • 607.
    VSC sklep III Cpg 243/2016
    9.11.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC0004584
    ZPP člen 158.
    umik tožbe - pravdni stroški
    Razlog za umik tožbe tožeče stranke je bila delna izpolnitev tožbenega zahtevka med pravdnim postopkom. V takšnem primeru mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (158. člen ZPP). Pri tem tožeči stranki pripadajo potrebni stroški od vložitve tožbe do umika tožbe le v primeru pravočasnega umika tožbe in pod predpostavko, da jih pravočasno uveljavlja (glej Nina Betetto, Komentar k 158. členu ZPP, druga knjiga, stran 46). Pravočasen je umik tožbe, ki sledi neposredno izpolnitvi zahtevka.
  • 608.
    VSL sodba I Cp 1538/2016
    9.11.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0080163
    ZPP člen 341, 358. OZ člen 299, 299/2, 379.
    pogodbena določila – materialno pravo – zamudne obresti – pogodbeno dogovorjena obrestna mera zamudnih obresti – dogovorjen način obračunavanja zakonskih zamudnih obresti – solidarno poroštvo – kapitalizirane obresti
    Nepravilno je stališče, da pogodbenika zamudnih obresti, s tem pa tudi načina njihovega obračunavanja, ne bi mogla dogovoriti drugače od predpisanih z zakonom.

    Toženec je kot porok in plačnik terjatve, zaradi zamude pri njenem plačilu, dolžan plačati tudi iztoževane, do vložitve predloga za izvršbo natekle, obresti. Glavnica (kapitalizirane obresti) se obrestuje od vložitve predloga za izvršbo dalje, ker je tožena stranka od tedaj dalje s plačilom v zamudi.
  • 609.
    VSL sklep I Cp 2803/2016
    9.11.2016
    STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085900
    SPZ člen 37. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – regulacijska začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – lastninska pravica – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih
    Sodišče ni upoštevalo, da je tožnica uveljavljala (alternativno) kot drugi pogoj tudi okoliščine iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, saj trdi, da je stališče prvega sodišča, ki se sklicuje na 37. člen SPZ, materialnopravno zmotno, ker se lahko z začasno odredbo omeji lastnikovo razpolaganje s premoženjem, če se lahko le na ta način omogoči upniku, da uveljavlja (realizira) svoje terjatve do dolžnika.
  • 610.
    VSL sklep I Cp 1829/2016
    9.11.2016
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0081628
    ZNP člen 48, 54.
    vrnitev poslovne sposobnosti – zloraba prepovedanih drog – izvedenec
    V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno zasliši udeleženko in predlagateljico, predvsem v smeri vsakdanjega funkcioniranja udeleženke v družini in tudi sicer. Namreč tudi ni jasno, kakšne posle naj bi poleg vsakdanjih opravil, udeleženka še opravljala, pa naj jih ne bi bila zmožna, ali ima poleg denarnih sredstev od prodaje nepremičnin, še kaj premoženja (nepremičnine) s katerim bi lahko razpolagala, iz kakšnega njenega ravnanja izhaja, da razen s sredstvi pokojnine, z ostalim svojim premoženjem ne bi bila sposobna racionalno razpolagati.
  • 611.
    VSL sodba I Cp 2123/2016
    9.11.2016
    STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085910
    SPZ člen 219, 219/1. ZPP člen 11, 11/1, 347, 347/2.
    služnost – izvrševanje služnosti – varstvo služnosti – vznemirjanje služnosti – priposestvovanje služnosti – dobra vera – načelo obzirnosti
    Služnost se mora izvrševati na način, ki čim manj obremenjuje gospodujočo nepremičnino.

    Tožbeni zahtevek za varstvo služnosti je utemeljen, če je vznemirjanje služnosti takšno, da bodisi preprečuje ali pomembneje otežuje izvrševanje vsebine služnostne pravice. Za vznemirjanje se zato ne šteje ravnanje, ki sicer posega v način izvrševanja služnosti, a nanj ne vpliva bistveno.
  • 612.
    VSL sklep Cst 685/2016
    8.11.2016
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0072577
    ZFPPIPP člen 400, 400/8, 403, 403/3.
    postopek odpusta obveznosti – namen instituta odpusta obveznosti – preizkusno obdobje – skrajšanje preizkusnega obdobja – ugovor proti odpustu obveznosti
    Ugovor proti odpustu obveznosti, v katerem lahko sedaj dolžnik uveljavlja, da je preizkusno obdobje predolgo, ni pravno sredstvo zoper odločitve sodišča, ki so bile predhodno v zvezi z določitvijo preizkusnega obdobja že izdane in so pravnomočne.

    Osmi odstavek 400. člena ZFPPIPP ni namenjen skrajšanju preizkusnega obdobja za čas od dveh let dalje, temveč le za čas od šestih mesecev do dveh let, in to le v primeru, če so izpolnjeni pogoji iz 1. in 2. točke tega člena. Na obdobje, krajše kot dve leti, se lahko preizkusna doba skrajša takrat, ko bi bila na podlagi meril iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP določena kot najkrajša (dve leti), nadalje pa še, da je le v izjemnih primerih mogoče dodatno skrajšati tudi predhodno določeno daljšo preizkusno dobo.

    Namen instituta odpusta obveznosti ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, temveč vrnitev takšnih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje.
  • 613.
    VSK Sodba I Cp 199/2016
    8.11.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSK00015461
    OZ člen 73, 73/3, 190, 346. ZDR člen 18, 18/3.
    individualna pogodba o zaposlitvi - zastopanje delodajalca - zastaranje terjatve iz naslova neupravičene obogatitve
    O zastopanju delodajalca je treba uporabiti določbo tretjega odstavka 18. člena tedaj veljavnega ZDR. Slednji res izrecno govori le o tem, kdo nastopa v imenu delodajalca pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo, vendar pa ga je treba razlagati tako, da ureja zastopanje delodajalca v razmerju do poslovodne osebe tudi sicer. To pa pomeni, da toženka kot direktorica delodajalca pri sklepanju pogodbe z dne 23.11.2007 ni bila upravičena zastopati delodajalca in (sama) s seboj (kot delojemalko) skleniti navedene pogodbe o izplačilu akontacije na obračun plače po individualni pogodbi. Ker tožeča stranka, kot edina družbenica toženkinega delodajalca te pogodbe ni odobrila, se šteje, da pogodba sploh ni bila sklenjena (tretji odstavek 73. člena OZ), kar pomeni, da je toženka za vtoževani znsek neupravičeno obogatena, saj ga je prejela brez pravne podlage in ga je zato dolžan vrniti (190.člen OZ).
  • 614.
    VSL sodba II Cpg 1228/2016
    8.11.2016
    ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0072593
    ZPP člen 204. ZZK -1 člen 13, 13/1, 13/2, 20a.
    stranska intervencija – obvestilo o pravdi – stavbna pravica – prenos stavbne pravice – plačilo nadomestila za stavbno pravico – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo – vsebina vpisa pravice – dolžnost plačila nadomestila za stavbno pravico novega imetnika
    Predlog tožene stranke, da v pravdo vstopi stranski intervenient, ima pravno naravo obvestila o pravdi v smislu določbe 204. člena ZPP. O utemeljenosti takega predloga sodišče ne odloča in ga tudi ne preverja, ampak ga le posreduje tistemu, ki mu je namenjeno.

    Ker nadomestilo za stavbno pravico ni predmet vpisa v zemljiško knjigo, se tožena stranka ne more uspešno sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo.

    Novi imetnik stavbne pravice glede vseh iz stavbne pravice izvirajočih upravičenj in obveznosti vstopi v položaj prejšnjega imetnika in ga ne glede na svoje želje ne more spremeniti. Tudi obveznost plačila nadomestila je obveznost vsakokratnega imetnika stavbne pravice in ne le pogodbene stranke lastnika nepremičnine oziroma prvotnega imetnika.
  • 615.
    VSL odločba IV Kp 16584/2013
    8.11.2016
    IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL0086162
    URS člen 18. ZIKS-1 člen 24, 24/1, 24/1-1, 25, 25/3, 82, 82/1, 82/1-2. KZ člen 115, 115/2.
    odložitev izvršitve kazni zapora – razlogi za odložitev izvršitve kazni – zdravljenje, ki ni bolnišnično zdravljenje – zagotovitev potrebne zdravstvene oskrbe – mnenje posebne zdravniške komisije – tek in pretrganje zastaranja izvršitve kazni
    Če se ugotovi, da Zavod za prestajanje kazni zapora zaradi zdravstvenega stanja obsojenca ne more zagotoviti kakovostne oskrbe, lahko sodišče na prošnjo obsojenca odloži izvršitev kazni zapora iz razloga iz 2. točke prvega odstavka 82. člena v zvezi s tretjim odstavkom 25. člena ZIKS-1 kot sui generis odložitvenim razlogom.
  • 616.
    VSL sodba II Kp 29129/2014
    8.11.2016
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL0086166
    KZ-1 člen 116, 116-1, 116-4, 211, 211/1, 307, 307/1, 307/2, 307/3, 307/5. ZKP člen 3, 3/2, 92, 92/2, 95, 95/2, 96, 96/1, 98, 98/2, 257, 258, 285c, 358, 358-1, 358-3, 364, 364/4, 370, 370/1, 370/1-1, 370/1-2, 370/1-3, 370/1-4, 370/2, 372, 372-5, 373, 394, 394/1.
    kazniva dejanja zoper javni red in mir – nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva – priznanje krivde – nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja – pravna opredelitev dejanja – stek kaznivih dejanj – izvršitev temeljne, privilegirane in kvalificirane oblike kaznivega dejanja – posamezno strelno orožje – manjša količina streliva – nevarnost za ljudi in premoženje – izrek kazenske sankcije – vrednotenje obteževalnih in olajševalnih okoliščin – kazniva dejanja zoper življenje in telo – umor – zahrbten način – koristoljubnost – premoženjski motiv – dokazna ocena – posredni dokazi (indici) – sklenjen krog indicev – gotovost oziroma prepričanje o krivdi – razumni dvom – in dubio pro reo – ogled kraja kaznivega dejanja – kontaminacija kraja – biološki sledovi – analiza DNK profilov – donorstvo in čas nastanka biološkega materiala – navzočnost na kraju dejanja – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – izvedensko delo forenzične stroke – postavitev novega izvedenca – kazniva dejanja zoper premoženje – goljufija – opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – lažnivo prikazovanje ali prikrivanje dejanskih okoliščin – preslepitev oškodovanca – civilnopravno razmerje – neizpolnitev pogodbe – oprostilna sodba – izrek – razlog za oprostitev obtožbe – odločba o stroških kazenskega postopka glede obsodilnega in oprostilnega dela sodbe – skupni stroški – delna ugoditev pritožbama – delna sprememba sodbe
    Naziranje sodišča prve stopnje, ki je obtoženčevo pridobitev in hrambo orožja ter eksploziva pravno opredelilo kot dve kaznivi dejanji po 307. členu KZ-1B v pravem steku, nima opore v materialnopravni teoriji ali judikaturi precedenčnega sodišča.

    V posledici odsotnosti neposrednih obremenilnih dokazov in t.i. sklenjenega kroga posrednih dokazov (indicev), da je obtoženec storil očitano kaznivo dejanje umora, ga je v dvomu ter ob upoštevanju pravila in dubio pro reo treba oprostiti obtožbe.

    Opis dejanja ne konkretizira (substancira) zakonskega znaka lažnega prikazovanja ali prikrivanja dejanskih okoliščin in posledično preslepitvenega namena obtoženca, ki mora biti pri kaznivem dejanju goljufije podan ob sklenitvi posla z oškodovancem.
  • 617.
    VSM sklep I Cp 816/2016
    8.11.2016
    MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM0023123
    Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 5, 7, 7-2.
    mednarodna sodna pristojnost - posebna pristojnost v zvezi z (kvazi)delikti - (ne)posredna škoda
    Sodišče je pravilno upoštevalo, da so za opredelitev pristojnosti po členu 7 točka II Uredbe, ki določa pravila o posebni pristojnosti v zvezi z delikti in kvazidelikti, za kraj nastanka škode odločilne le primarne škode (kraj kjer pride do neposrednega vpliva na pravno dobrino). Kraj prve, torej neposredne škode, je v Republiki Sloveniji, saj gre za kraj, kjer je prišlo do poplav in s tem neposrednega vpliva na pravno dobrino (v konkretnem primeru nepremičnina tožnika).
  • 618.
    VSL sodba in sklep VII Kp 6274/2011
    8.11.2016
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL0086167
    KZ-1 člen 211, 211/1.
    goljufija – opis kaznivega dejanja – zakonski znaki – lažnivo prikazovanje ali prikrivanje dejanskih okoliščin
    Lažnivo prikazovanje ali prikrivanje dejanskih okoliščin mora biti konkretizirano, zato sama trditev, da se je „obdolženka zlagala, da bo posojeni znesek vrnila v roku enega leta,“ ni zadostno za razmejitev med kazensko in civilno goljufijo.
  • 619.
    VSC sklep EPVDp 118/2016
    8.11.2016
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSC0004586
    ZP-1 člen 202d, 202d/6, 202e, 202e/2.
    preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - izpolnitev obveznosti - udeležba v rehabilitacijskem programu - vabljenje storilca
    Storilec je tisti, ki mora poskrbeti, da naložene obveznosti opravi uspešno znotraj preizkusne dobe oziroma v roku, ki ga naloži sodišče. V kolikor tega ne stori, mu je sodišče dolžno preklicati odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Le v izjemnih primerih, če bi bilo izkazano, da storilec iz objektivnih razlogov, torej iz razlogov, ki niso na njegovi strani, ni mogel opraviti naložene obveznosti, bi lahko sodišče postopalo drugače. Nepravilnosti pri poslovanju izvajalcev rehabilitacijskih programov v zvezi z vabljenjem storilca na udeležbo v edukacijskih delavnicah ne predstavljajo opravičljivega razloga za neudeležbo v delavnicah, saj neizpolnitev teh obveznosti ni posledica (zgolj) nepravilnosti pri poslovanju pristojnih organov, temveč (tudi) storilčeve malomarnosti in neskrbnosti pri izpolnjevanju obveznosti, ki mu jih je naložilo sodišče s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in tako ni mogoče šteti, da bi bili izkazani objektivni razlogi, zaradi katerih storilec ni mogel pravočasno izpolniti naložene obveznosti.
  • 620.
    VSL sklep Cst 662/2016
    8.11.2016
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0085522
    ZFPPIPP člen 400, 400/8.
    osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusno obdobje, ki je bilo prej določeno v trajanju več kot dve leti – skrajšanje preizkusnega obdobja – nova dejstva po izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti
    Na podlagi ugovora proti odpustu obveznosti zaradi skrajšanja preizkusnega obdobja je dopustno skrajšati tudi preizkusno obdobje, ki je bilo prej določeno v trajanju več kot dve leti, če so podane izjemne okoliščine iz 1. in 2. točke osmega odstavka 408. člena ZFPPIPP.
  • <<
  • <
  • 31
  • od 36
  • >
  • >>