Ni prišlo do zakonite subrogacije, zato na zavarovalnico vtoževana terjatev ni prešla. To pa pomeni, da je toženka zavezana plačati obveznost tožnici, ne pa zavarovalnici, ki je zahtevek za vnovčenje zavarovanja zavrnila.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075869
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 56. ZFPPIPP člen 212, 212/1, 212/4, 216, 216/1. ZPP člen 337, 337/1.
prisilna poravnava – nadaljevanje izvršilnega postopka po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi – delno plačilo terjatve – pritožbena novota – ugovorni razlog – utesnitev izvršbe
Trditve o delnem plačilu po svoji vsebini ne predstavljajo zatrjevanja dejstva, ki bi ga moralo upoštevati višje sodišče v pritožbenem postopku in ki bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve o utesnitvi izvršbe v skladu s pogoji prisilne poravnave kot posledice potrjene prisilne poravnave. Trditve o delnem prenehanju terjatve zaradi plačila predstavljajo ugovorni razlog, o ugovoru pa odloča sodišče prve stopnje.
ZFPPIPP člen 62, 62/1, 62/2, 65, 66, 71, 383, 383/2, 383/2-3, 392. ZPP člen 365, 365-1.
postopek osebnega stečaja – dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev – ugovor – dodatni sklep o preizkusu terjatev – nedovoljena pritožba
Ker se pritožnik ni poslužil predpisanega postopka ugovora zoper dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev, tega ne more nadomestiti s pritožbo zoper dodatni sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0085942
ZST-1 člen 31. ZPP člen 11, 44, 44/2. OZ člen 104.
stvarna pristojnost – vrednost spornega predmeta – sodna določitev vrednosti – zloraba procesnih pravic – vročitev vabila na narok – izpolnitev obveznosti
Zapor oz. pripor ne predstavljata višje sile, marveč gre za okoliščine na strani toženca. Četudi bi sodišče preverjalo, kje se toženec nahaja, to na končni izid postopka ne bi imelo vpliva. Vabilo na narok je bilo tožencu pravilno vročeno, odločitev, ali se mu bo odzval, pa je bila tudi na njem, saj ni zatrjeval, da mu je bila udeležba onemogočena.
Dejstvo, da se toženec nahaja v zaporu oz. priporu, samo po sebi še ne pomeni, da s pogodbo sprejete obveznosti ne more izpolniti.
priglasitev pravdnih stroškov – zahteva za povrnitev pravdnih stroškov – pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov postopka – zavrženje zahteve – postopek vzpostavitve etažne lastnine
Vsi roki, ki jih v zvezi s povrnitvijo stroškov določa ZPP, so zakonski, zato jih sodišče ne more podaljševati. Posledica poteka prekluzivnega roka pa je izguba pravice stranke, ki zahteva povračilo stroškov. Prepozno zahtevo mora sodišče zavreči kot nedovoljeno.
S prejemom sklepa o vzpostavitvi etažne lastnine sta bila predlagatelja seznanjena, da je postopek zaključen, zato bi morala v roku 15 dni zahtevati povračilo stroškov postopka, ki so v zvezi s tem delom predloga nastali.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080139
OZ člen 16. ZPP člen 354, 356.
kupoprodajna pogodba – predmet kupoprodajne pogodbe – stanovanje – nesporazum o predmetu obveznosti – nasprotje v razlogih sodbe – dodelitev zadeve drugemu sodniku
Pravno podlago za odločitev o primarnem tožbenem zahtevku predstavlja določba 16. člena OZ, v skladu s katero se šteje, da pogodba ni sklenjena, če sta stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti. Gre za primere, ko iz samih izjav strank sicer ni mogoče razbrati, da gre za različno naravo, predmet ali podlago, a se to izkaže kasneje pri izpolnjevanju tega, kar naj bi bilo dogovorjeno.
Sodišče ob odločanju o predlogu za dovolitev izvršbe zaradi izterjave sodnih penalov nima pravne podlage za upoštevanje morebitne nesorazmernosti med nedenarno obveznostjo dolžnice po izvršilnem naslovu in višino sodnih penalov, doseženo zaradi dalj časa trajajočega vztrajanja pri neizpolnitvi.
Zloraba pravic je lahko predmet odločanja v nadaljnjem postopku po dolžnikovem ugovoru.
Z maksimalno hipoteko so bile zavarovane le terjatve, ki bi nastale na podlagi Pogodbe 2008 (oziroma pogodb, ki bi predstavljale podaljšanje te pogodbe). Bistvo maksimalne hipoteke je v tem, da se z njo zavarujejo terjatve, ki izvirajo iz določenega pravnega razmerja, katerih višina v trenutku ustanovitve maksimalne hipoteke še ni določena, vendar je treba upoštevati, da sta stranki s Sporazumom o ustanovitvi zastavne pravice z dne 8. 3. 2010, s katerim sta ustanovili maksimalno hipoteko, določili okvir, za katere terjatve velja zastavna pravica.
sodna taksa – obrazložen ugovor – sklep o ugovoru – določitev pristojnosti pravdnega sodišča – plačilni nalog – ugovor zoper plačilni nalog
S pritožbo upnik ni izpodbijal odločitve o obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi, temveč le odločitev o določitvi sodišča, ki bo zadevo po nesporni (in pravnomočni) ugotovitvi, da je bil ugovor obrazložen, obravnavalo v pravdnem postopku. Ne glede na to, da sta bili obe odločitvi, torej odločitev o ugovoru in določitev pristojnega pravdnega sodišča, sprejeti v istem sklepu, ni mogoče slediti stališču, da pritožba zgolj zoper odločitev o pristojnosti pravdnega sodišča predstavlja pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi v celoti. Posledično pritožba pravilno opozarja, da je sodna taksa po tar. št. 4031 ZST-1 odmerjena napačno in je treba uporabiti tar. št. 30010 ZST-1, ki določa sodno takso v višini 33,00 EUR za postopke o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste.
Tožnici ni mogoče odrekati pravice, da zahteva razvezo pogodbe o preužitku, čeprav je bila ta sestavni del dednega dogovora.
S tožbo za razveljavitev sodne poravnave iz 392. člena ZPP tožnica ne bi mogla doseči zahtevanega pravnega varstva, saj je predvidena za primere, ko je sodna poravnava bodisi materialnopravno neveljavna, ker je bila sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače, bodisi pri njenem sklepanju niso bile izpolnjene izrecno naštete procesne predpostavke. Tožnica v tej pravdi ne zatrjuje, da je pri sklenitvi pogodbe o preužitku prišlo do napak, pač pa zatrjuje napake pri njenem izpolnjevanju.
ZIZ člen 189, 189/7. ZKZ člen 18, 19, 22, 22/2. ZUP člen 224.
zaščitena kmetija – prodaja – soglasje upravne enote – sklep o domiku
Izvršilna sodišča so pri izdaji sklepa o domiku vezana na izrek odločbe upravne enote. Če ta morebiti ni pravilna, izvršilno sodišče ne more samo odločiti drugače. Gre za upravni postopek in predlagatelj mora morebitne nepravilnosti pri izdaji upravne odločbe uveljavljati v upravnem postopku.
preizkus terjatev – ločitvena pravica – izločitvena pravica – sočasno priznanje ločitvene in izločitvene pravice na isti stvari – premoženje stečajnega dolžnika – napotitev na pravdo – zmotna uporaba materialnega prava
Ločitvena pravica lahko po zakonu obstaja le na premoženju stečajnega dolžnika, ne pa tudi na premoženju, na katerem ima kdo drug lastninsko pravico. Že zato bi bilo edino logično, da bi upravitelj, ki je pritožnici priznal izločitveno pravico, prerekal ločitveno pravico DUTB na isti nepremičnini. Upniki stečajnega dolžnika pač ne morejo biti v stečajnem postopku poplačani iz premoženja, ki ni v lasti dolžnika.
ZZK-1 člen 86, 87, 88, 98. ZIZ člen 162, 163, 167, 170.
zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke - sklep o nadaljevanju izvršbe z rubežem, cenitvijo in prodajo služnostnih pravic - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
S sklepom, ki predstavlja v tem postopku ponujeno podlago za vpis, je bilo odločeno, da se izvršba, dovoljena s sklepom VL 155269/2015 z dne 11.12.2015, nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom in sicer z rubežem, cenitvijo in prodajo drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic – konkretno služnostnih pravic. Iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da gre za nepravo stvarno služnost, zemljiškoknjižni imetnik te pravice pa je dolžnik iz zgoraj navedenega izvršilnega postopka. Pravilna je presoja zemljiškoknjižnega sodišča, da konkretni sklep o izvršbi (v povezavi z zemljiškoknjižnimi pravili in določbami ZIZ) ne daje podlage za vpis zaznambe izvršbe (in vknjižbo hipoteke), kakršna sta predvidena, ko sodišče dovoli izvršbo na nepremičnino.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004586
ZP-1 člen 202d, 202d/6, 202e, 202e/2.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - izpolnitev obveznosti - udeležba v rehabilitacijskem programu - vabljenje storilca
Storilec je tisti, ki mora poskrbeti, da naložene obveznosti opravi uspešno znotraj preizkusne dobe oziroma v roku, ki ga naloži sodišče. V kolikor tega ne stori, mu je sodišče dolžno preklicati odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Le v izjemnih primerih, če bi bilo izkazano, da storilec iz objektivnih razlogov, torej iz razlogov, ki niso na njegovi strani, ni mogel opraviti naložene obveznosti, bi lahko sodišče postopalo drugače. Nepravilnosti pri poslovanju izvajalcev rehabilitacijskih programov v zvezi z vabljenjem storilca na udeležbo v edukacijskih delavnicah ne predstavljajo opravičljivega razloga za neudeležbo v delavnicah, saj neizpolnitev teh obveznosti ni posledica (zgolj) nepravilnosti pri poslovanju pristojnih organov, temveč (tudi) storilčeve malomarnosti in neskrbnosti pri izpolnjevanju obveznosti, ki mu jih je naložilo sodišče s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in tako ni mogoče šteti, da bi bili izkazani objektivni razlogi, zaradi katerih storilec ni mogel pravočasno izpolniti naložene obveznosti.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0072581
ZIZ člen 270, 270/2, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 273, 273/1, 273/1-2, 273/1-3, 273/1-4. ZGD-1 člen 592. ZPP člen 285.
zavarovanje nedenarne terjatve – vrste začasnih odredb – dopustna sredstva zavarovanja – zavarovanje terjatvene pravice – terjatev na vzpostavitev primernega zavarovanja – varstvo upnikov družb pri pripojitvi – obstoj nevarnosti otežene uveljavitve terjatve – objektivna nevarnost – trditveno breme – materialno procesno vodstvo
Predlog za zavarovanje nedenarne terjatve je bil z izvršilnim sredstvom denarne kazni neutemeljen že iz razloga, ker tako sredstvo zavarovanja pri predlagani začasni odredbi ni dopustno. Denarna kazen kot sredstvo zavarovanja je dopustna pri začasni odredbi iz 3. točke 273. člena ZIZ.
Terjatev iz 592. člena ZGD-1 je tako imenovana terjatvena pravica (terjatev na vzpostavitev primernega zavarovanja) in se razlikuje od kavzalne terjatve, to je terjatve, za katero je upnik zavarovanje sploh zahteval. Terjatvena pravica je po svoji pravni naravi nedenarna terjatev, dolžnik pa jo izpolni s tem, da zagotovi ustrezno zavarovanje (ustanovitev zastavne pravice na premoženju). Zanjo veljajo vsa splošna pravila, vključno z možnostjo zavarovanja z začasno odredbo, na način in pod pogoji iz ZIZ. Eden od pogojev za zavarovanje nedenarne terjatve je tudi, da bi bila njena uveljavitev kasneje onemogočena ali vsaj znatno otežena.
Nevarnost iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ je opredeljena objektivno, to pa pomeni, da razloge za ogroženo uveljavitev ni nujno iskati zgolj v dolžnikovem ravnanju, temveč lahko izhajajo iz katerega koli vzroka (dolžnikovega ravnanja, zunanjega vzroka ali celo iz stvari same). Bistvo objektivnosti je, da so možne različne poti (načini oziroma viri) ogrožanja uveljavitve nedenarne terjatve, ki same po sebi nujno ne izhajajo iz dolžnikovega ravnanja, lahko pa.
Zahteva po konkretizaciji predpostavke iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ daje zelo podobne rezultate kot presojanje istovrstnih dejanskih stanov po drugem odstavku 270. člena ZIZ. Zlasti takrat, ko že sam predlagatelj za obstoj tega zakonskega pogoja zatrjuje, da bo nevarnost podana zaradi nakazanih subjektivnih okoliščin na strani toženca.
Trditveno breme obstoja nevarnosti otežene uveljavitve terjatve je bilo vsekakor na tožnici, ta pa je to nevarnost utemeljevala predvsem s toženkinim subjektivnim ravnanjem, pri čemer so vse zatrjevane okoliščine stare, medtem ko trenutne (aktualne) razmere, vključno s toženkino zmožnostjo izpolnjevati dolgoročne in kratkoročne obveznosti (zmožnost servisiranja dolga), ne kažejo na to, da bo uveljavitev pritožničine nedenarne terjatve otežena.
Materialno procesno vodstvo je procesno dejanje sodišča, katerega namen je prispevati k zgradbi končne sodbe. Je tipičen institut pravdnega postopka in se v postopku zavarovanja z začasno odredbo uporablja le smiselno.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072593
ZPP člen 204. ZZK -1 člen 13, 13/1, 13/2, 20a.
stranska intervencija – obvestilo o pravdi – stavbna pravica – prenos stavbne pravice – plačilo nadomestila za stavbno pravico – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo – vsebina vpisa pravice – dolžnost plačila nadomestila za stavbno pravico novega imetnika
Predlog tožene stranke, da v pravdo vstopi stranski intervenient, ima pravno naravo obvestila o pravdi v smislu določbe 204. člena ZPP. O utemeljenosti takega predloga sodišče ne odloča in ga tudi ne preverja, ampak ga le posreduje tistemu, ki mu je namenjeno.
Ker nadomestilo za stavbno pravico ni predmet vpisa v zemljiško knjigo, se tožena stranka ne more uspešno sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
Novi imetnik stavbne pravice glede vseh iz stavbne pravice izvirajočih upravičenj in obveznosti vstopi v položaj prejšnjega imetnika in ga ne glede na svoje želje ne more spremeniti. Tudi obveznost plačila nadomestila je obveznost vsakokratnega imetnika stavbne pravice in ne le pogodbene stranke lastnika nepremičnine oziroma prvotnega imetnika.
stroški kazenskega postopka - stroški vročanja po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku - stroški nastali po krivdi
Sodišče druge stopnje je namreč zaključilo, da je prvostopenjsko sodišče bistveno kršilo določbo drugega odstavka 94. člena ZKP, ko je o krivdnih stroških obsojenca, ki je bil k plačilu vseh stroškov kazenskega postopka zavezan že s pravnomočno sodbo z dne 26. 8. 2014, opr. št. I K 2185/2012, odločalo še s posebnim sklepom.
postopek odpusta obveznosti – namen instituta odpusta obveznosti – preizkusno obdobje – skrajšanje preizkusnega obdobja – ugovor proti odpustu obveznosti
Ugovor proti odpustu obveznosti, v katerem lahko sedaj dolžnik uveljavlja, da je preizkusno obdobje predolgo, ni pravno sredstvo zoper odločitve sodišča, ki so bile predhodno v zvezi z določitvijo preizkusnega obdobja že izdane in so pravnomočne.
Osmi odstavek 400. člena ZFPPIPP ni namenjen skrajšanju preizkusnega obdobja za čas od dveh let dalje, temveč le za čas od šestih mesecev do dveh let, in to le v primeru, če so izpolnjeni pogoji iz 1. in 2. točke tega člena. Na obdobje, krajše kot dve leti, se lahko preizkusna doba skrajša takrat, ko bi bila na podlagi meril iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP določena kot najkrajša (dve leti), nadalje pa še, da je le v izjemnih primerih mogoče dodatno skrajšati tudi predhodno določeno daljšo preizkusno dobo.
Namen instituta odpusta obveznosti ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, temveč vrnitev takšnih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK00015461
OZ člen 73, 73/3, 190, 346. ZDR člen 18, 18/3.
individualna pogodba o zaposlitvi - zastopanje delodajalca - zastaranje terjatve iz naslova neupravičene obogatitve
O zastopanju delodajalca je treba uporabiti določbo tretjega odstavka 18. člena tedaj veljavnega ZDR. Slednji res izrecno govori le o tem, kdo nastopa v imenu delodajalca pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo, vendar pa ga je treba razlagati tako, da ureja zastopanje delodajalca v razmerju do poslovodne osebe tudi sicer. To pa pomeni, da toženka kot direktorica delodajalca pri sklepanju pogodbe z dne 23.11.2007 ni bila upravičena zastopati delodajalca in (sama) s seboj (kot delojemalko) skleniti navedene pogodbe o izplačilu akontacije na obračun plače po individualni pogodbi. Ker tožeča stranka, kot edina družbenica toženkinega delodajalca te pogodbe ni odobrila, se šteje, da pogodba sploh ni bila sklenjena (tretji odstavek 73. člena OZ), kar pomeni, da je toženka za vtoževani znsek neupravičeno obogatena, saj ga je prejela brez pravne podlage in ga je zato dolžan vrniti (190.člen OZ).
STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023080
ZNP člen 126. ZPP člen 151, 151/1. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/3. ZZZDR člen 59.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deleža na skupnem premoženju - ugovor posebnega premoženja - ugovor višjega deleža na skupnem premoženju - zavezanec za plačilo sodne takse - nastanek taksne obveznosti
Delež iz naslova skupnega premoženja mora biti torej konkretiziran in posledično dokazan, če gre za višji delež od zakonsko domnevanega polovičnega