ZFPPIPP člen 261, 261/1. OZ člen 59, 261, 261/1, 319, 349, 349/1.
pridržna pravica - najemno razmerje
Čeprav si je tožeča stranka (po njenih navedbah v mesecu septembru 2010) v skladu z določbo prvega odstavka 261. člena OZ pridržala sporne opaže, ki jih je dotlej imela v posesti in najemu (najemodajalec je bila tožena stranka), pa to samo po sebi še ne pomeni, da je zaradi tega tedaj najemno razmerje med pravdnima strankama (in s tem dolžnost plačila najemnine za najete opaže v obdobju od junija 2010 do junija 2011) prenehalo veljati. Pravica do pridržanja premičnih stvari je namreč le sredstvo zavarovanja, ki ga enostransko uveljavlja upnik zapadle terjatve.
Ker tudi pravilno ugotovljeni dohodek na družinskega člana presega dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka, je utemeljen sklep, da zaradi plačila dolgovane sodne takse ne bo prišlo do občutnega zmanjšanja sredstev za njihovo preživljanje, kar je po 11. členu ZST-1 pogoj za taksno oprostitev.
Določba 18. člena ZOZP je jasna, kot tudi njen namen, ki je preprečiti, da bi bila v primeru izčrpanja zavarovalne vsote tožeča stranka kot posredni oškodovanec poplačana, neposredni oškodovanci pa bi ostali brez odškodnine.
V predmetni zadevi gre za situacijo, ko dajatveni zahtevek še ni zapadel, o izdaji vmesne sodbe pa ni sporazuma med strankama, zato sodišče ne more izdati vmesne sodbe na podlagi določbe 315. člena ZPP. Prav tako ni izpolnjen noben od pogojev iz 205. člena ZPP za prekinitev postopka (čakanje na zapadlost terjatev ni razlog za prekinitev postopka).
PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK0006898
ZGD-1 člen 50.
sodno imenovanje poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo - zadeve, o katerih sodišče odloča v nepravdnem postopku - pravni interes
Po določbi drugega odstavka 50. člena ZGD-1 lahko sodišče na predlog imenuje poslovodjo, če družba z omejeno odgovornostjo le-tega nima in sicer zaradi smrti, bolezni ali dolgotrajne nezmožnosti za delo ali v drugih nujnih primerih. Iz določbe jasno izhaja, da ne zadošča zgolj dejstvo, da družba poslovodje nima, temveč mora biti podan še eden od taksativno naštetih pogojev. Namen zakonodajalca torej ni bil, da dopusti sodno intervencijo v vseh primerih, temveč le, kadar je to nujno potrebno. Pri odločitvi, ali gre za nujen primer, je treba izhajati iz pristojnosti in nalog poslovodje. Nujen primer nastane takrat, kadar družbi, njenim družbenikom in upnikom in drugim, ki imajo pravni interes, grozi neka konkretna nevarnost ali škoda, ker poslovodstvo družbe ne deluje. Ali gre za nujen primer, je torej potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru, trditveno (in nato dokazno) breme pa je na predlagatelju.
ZDCOPMD člen 40b, 40b/3-2. Uredba št. 561/2006/ES člen 19, 29.
pristojnost prekrškovnega organa
Pritožnica pravilno opozarja, da je uredba št. 561/2006/ES zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah Evropske unije (29. člen uredbe). 19. člen prej navedene uredbe določa, da mora država članica omogočiti pristojnim organom, da naložijo kazen podjetju in/ali vozniku za kršitev te uredbe, ugotovljene na njenem ozemlju, za katero še ni bila naložena kazen, tudi če je bila kršitev storjena na ozemlju kake druge države članice ali tuje države. Pristojnost prekrškovnega organa je s tem podana.
Toženec (ZPIZ) pri odločbi o priznanju pokojnine in njeni odmeri odloči o sami pravici in njeni višini. Plače oziroma prejemki, od katerih so bili plačani prispevki, v okviru pokojninske osnove predstavljajo dejansko podlago za odločitev o pravici. To velja tudi za plačilo za opravljeno nadurno delo.
O odmeri tožnikove starostne pokojnine je bilo že pravnomočno odločeno z odločbo. Procesne predpostavke za vsebinsko odločanje o ponovni zahtevi za odmero starostne pokojnine z upoštevanjem spornih nadur v pokojninsko osnovo tako niso izpolnjene, zato vsebinsko odločanje o odmeri starostne pokojnine ni dopustno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
V primeru, če delavec po vročeni izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi še opravlja delo, ni izpolnjen pogoj iz 109. člena ZDR-1, da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do poteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi v takšnem primeru nezakonita. Ker je sam direktor izpovedal, da je tožnik še opravljal delo in je predvideval, da ga bo opravljal še 1,5 meseca, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Kaznivo dejanje po 173. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) je mogoče storiti le z direktnim naklepom, torej tako, da se je storilec zavedal svojega ravnanja in ga tudi hotel storiti.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2, 89/3, 118, 118/1, 164. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – rok za podajo odpovedi – neizrabljen letni dopust
Razlog nesposobnosti, ki je tožnici očitan v izpodbijani odpovedi, je nastal najkasneje 25. 9. 2014 (glede posameznih očitkov iz odpovedi pa že prej), zato je v času podaje odpovedi 21. 4. 2015 že potekel šestmesečni rok iz tretjega odstavka 89. člena ZDR-1. Ker je izpodbijana odpoved nezakonita že zato, ker je bila podana prepozno, je izpodbijana odločitev o zahtevku za ugotovitev nezakonitosti odpovedi že iz tega razloga pravilna.
Sodišče prve stopnje je v zvezi z nadomestilom za neizrabljen letni dopust ugotovilo, da je imela tožnica v letu 2014 24 dni letnega dopusta, od katerih ji je neizrabljenih ostalo še 5 dni, v letu 2015 pa je imela 26 dni letnega dopusta, ki ga še ni izrabila. Ugotovilo je, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici vročena 4. 5. 2015 in da je istega dne poslala elektronsko sporočilo, v katerem je najavila izrabo preostalega letnega dopusta v času od 6. 5. 2015 do 26. 5. 2015, vendar odgovora ni prejela. Dne 27. 5. 2015 je tožnica nastopila bolniški stalež in bila v njem do izteka delovnega razmerja 31. 10. 2015. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožnica iz objektivnih razlogov ni izrabila preostalih 31 dni letnega dopusta in da ji zato pripada zahtevano nadomestilo.
ZST-1 člen 3, 3/1, 10, 10/1, 15, 15/2, 15/3, 34a.,. OZ-UPB1 člen 307.
postopek ugovora zoper plačilni nalog - sodni depozit - zavezanec za plačilo sodne takse
Glede samega postopka naložitve in izterjave plačila sodne takse pa ZST-1 v prvem odstavku 34. člena in v 34.a členu določa, da sodišče taksnemu zavezancu izroči in pošlje plačilni nalog z zakonsko določno opredeljeno vsebino, zoper katerega ima pozvani zavezanec pravno sredstvo ugovor.
Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu sklepa, ki ne izpolnjuje niti oblike, niti vsebine, kot jo določa prvi odstavek 34. člena ZST-1, nima pravne podlage.
Določbe ZNP, ki urejajo postopek sodnih depozitov, vprašanj, kdo nosi stroške tega postopka, posebej ne urejajo. Zato pa za sodne depozite v civilno pravnih razmerjih, kakršno je bilo tudi razmerje med predlagateljico kot dolžnico in nasprotnim udeležencem kot upnikom, katerega izpolnitev je bila po predlogu predlagateljice opravljena in dovoljena v predmetnem nepravdnem postopku, velja določba 307. člena OZ. Ta določa, da stroške veljavne in nepreklicane položitve plača upnik. Zato mora v nepravdnih postopkih zaradi sodnega depozita v zvezi s civilnopravnimi razmerji stroške sodnih taks, torej tudi tistih, ki bi jih bil dolžan plačati predlagatelj, če ne bi bil že po zakonu oproščen plačila sodnih taks, nositi upnik - nasprotni udeleženec.
Sklep o odpovedi delovnega razmerja - vojska – ocenjevanje zdravstvene sposobnosti – vojak - zdravstvena zmožnost za opravljanje dela
Tožnik po oceni zdravstvene komisije trajno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za vojaško službo, zato je potrebno o njegovih pravicah odločati pred ZPIZ. To predvideva 6. odstavek 88. člena ZObr, po katerem ima delavec, če preneha izpolnjevati pogoje za poklicno delo na obrambnem področju zaradi zdravstvenih razlogov, pravice po tem zakonu in splošnih predpisih. ZObr v 4. odstavku 99.a člena določa, da mora zdravstvena komisija v primeru, ko oceni, da je zmanjšana delovna sposobnost pripadnika stalne sestave taka, da pripadnik ni več sposoben opravljati vojaške službe, oziroma, da je upravičen do priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja, zadevo odstopiti pristojni enoti zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tega zdravstvena komisija ni storila. Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ne da bi bil v celoti izpeljan postopek, kot ga določa veljavna zakonodaja, zato je odpoved nezakonita.
Za uporabo prvega odstavka 158. člena ZPP so odločilne ugotovitve, da je bila tožba vročena fakulteti v odgovor, in je nanjo odgovorila, da je bila vabljena na prvi narok za glavno obravnavo, da so ji s tem v zvezi nastali stroški postopka, da je tožnik tožbo zoper fakulteto umaknil, kot izhaja iz pravnomočnega dela sklepa o ustavitvi postopka, ter da umik tožbe ni bil posledica izpolnitve zahtevka s strani fakultete. Ob tako ugotovljenem stanju so bile izpolnjene vse predpostavke iz prvega odstavka 158. člena ZPP za priznanje stroškov fakulteti, ki ni tožnikov delodajalec.
KZ-1 člen 135, 135/1, 192, 192/2, 296, 296/1. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – kaznivo dejanje grožnje – nasilništva – kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje
Do spornega dogodka je prišlo, ko so otroci iz vrtca obiskali muzej. Pri čakanju na vstop v razstavne prostore se je štiriletni otrok igral z zaščitnim pokrovčkom ključavnice na vratih, kar je tožnica (vzgojiteljica) ocenila kot nevarno za poškodbo prsta, zaradi česar ga je z rahlim trepljanjem po konicah prstov opozorila, da je roko odmaknil od vrat in ključavnice, pri čemer otrok zaradi tega ni bil žalosten, prizadet ali prestrašen. S tem ravnanjem tožnica ni kršila delovnih obveznosti niti ni ravnala v nasprotju s Kodeksom priporočenega obnašanja in ravnanja delavcev v delovnem razmerju v vrtcu, prav tako pa v njenem ravnanju ni znakov očitanih kaznivih dejanj grožnje, nasilništva in zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja (iz prvega odstavka 135. člena KZ-1, iz prvega odstavka 296. člena KZ-1 in iz drugega odstavka 192. člena KZ-1). Zato ni bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
denarna socialna pomoč - vrnitev neupravičeno prejetih javnih sredstev
Tožnik oziroma njegova družina je prejemala denarno socialno pomoč. Zaradi spremembe statusa učenca v dijaka je bila ugotovljena sprememba okoliščin, zaradi katere bilo o denarni socialni pomoči na novo odločeno tako, da je bila priznana denarna socialna pomoč v nižjem znesku in je razliko tožnik dolžan vrniti. Ob spremembi okoliščin je bila tožnikova hči polnoletna oseba, ki se je redno šolala in še ni dopolnila 26 let starosti. Ker jo je tožnik dolžan preživljati, je bila v predsodnem upravnem postopku utemeljeno šteta med družinske člane in je ni mogoče šteti kot samske osebe, čeprav je (po datumu nastanka spremenjenih okoliščin) prijavila samsko gospodinjstvo in z mamo sklenila sporazum o preživnini v obliki notarskega zapisa. Po 4. odstavku 10. člena ZUPJS, ki se uporablja od 1. 1. 2014, se ne glede na sporazum o preživljanju, ki ga imajo otroci, ki so jih vlagatelj ali njegov zakonec dolžni preživljati po zakonu, sklenjenega z obema staršema ali z enim od staršev, če je drugi umrl, ali je neznan, pri ugotavljanju materialnega položaja, upoštevajo člani družine, s katerimi otrok živi.
ZDR -1 člen 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 204, 204/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – kaznivo dejanje tatvine – rok za podajo odpovedi
V obravnavanem primeru, ko je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja tatvine, je mogoče o ugotovitvi razloga za odpoved govoriti šele takrat, ko delodajalec ugotovi tudi obstoj dejstev, ki omogočajo zaključek, da ima kršitev vse znake tega kaznivega dejanja in ne že takrat, ko se seznani s storilčevim ravnanjem.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Tožnik je toženo stranko o tem, da je na voljo za delo, obvestil s pošiljanjem bolniškega lista, o izteku bolniškega staleža pa je bila obveščena tudi s strani ZZZS. Navedeno zadostuje za izpolnitev tožnikove obvestilne dolžnosti do delodajalca.
varstvo in vzgoja otrok - stiki - neformalni razgovor z otrokom
Sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu s členom 410 Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker ni pridobilo izjave mladoletnih otrok. Po določbi člena 410 ZPP, kadar sodišče odloča o vzgoji in varstvu otrok ter o stikih otrok s starši in drugimi osebami, mora otroka, ki je sposoben razumeti pomen postopka ali posledic odločitve, na primeren način obvestiti o uvedbi postopka in njegovi pravici, da izrazi svoje mnenje. Glede na starost otroka in druge okoliščine sodnik otroka povabi na neformalni razgovor na sodišču ali zunaj sodišča, s posredovanjem centra za socialno delo delo ali šolskega svetovalnega delavca.
Med strankama je sporno, ali je toženka dolžna tožniku povrniti stroške prevoza na delo in z dela v višini cene mesečne vozovnice javnega prevoza ali v višini cene dnevne vozovnice. Pravilno je prvostopno sodišče ugotovilo, da je v spornem obdobju toženko zavezoval ZDR, Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti in Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugim dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo in da nobeden od teh predpisov ne daje pravne podlage, da naj bi bil delodajalec dolžan delavcu plačati povračilo stroškov za prihod na delo in z dela le v višini cene mesečne vozovnice javnega prevoza. Niti ni določena obveznost, da bi se povrnil le strošek najcenejšega javnega prevoza. Vendar pa zaradi tega materialnopravno ni pravilen zaključek, da delavcu pripada povračilo v višini cene dnevne vozovnice. Tožnik ni upravičen do povračila višjega zneska od zneska dejanskih stroškov. Kolikšni so bili tožnikovi dejanski stroški pa prvostopno sodišče ni ugotavljalo.
podjemna pogodba - pravica do plačila - prevzem in potrditev del - grajanje obsega in kvalitete opravljenih del
V primeru, ko naročnik morebitnih napak glede obsega in kvalitete izvedenih del ne graja, se šteje, da je bilo delo potrjeno in izrecna potrditev ni bila nujna (ni bila pogoj) za nastop obveznosti naročnika izvršiti plačilo.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS0017017
ZUP člen 103, 104, 205, 106, 240.
starostna pokojnina - vrnitev v prejšnje stanje - opravičeni razlogi
Vrnitev v prejšnje stanje se dovoli stranki, ki je iz opravičenih razlogov zamudila rok ali narok ali kakšno drugo dejanje postopka in ga zaradi tega ne more več opraviti. Razloge, zaradi katerih ni mogla pravočasno opraviti zamujenega dejanja mora verjetno izkazati. Tožnik ni z verjetnostjo izkazal, da zaradi zdravstvenih razlogov (bil naj bi nezmožen premikanja) ni mogel pravočasno vložiti pritožbe zoper odločbo o odmeri starostne pokojnine, zato je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno zavrnjen, zamujena pritožba pa zavržena.