OZ člen 190, 190/1, 592, 592/1, 597, 597/1, 610, 610/1.
najemna pogodba - prodaja nepremičnine - odpoved nadaljevanju najema z novim lastnikom - plačevanje najemnine - višina najemnine - površina najetih prostorov - pogodbeno dogovorjena površina - dejanska površina - stvarna napaka - zahtevek za znižanje zakupnine - tožba na znižanje zakupnine - akontacija za obratovalne stroške - revalorizacija akontacije - neupravičena pridobitev - obogatitev na škodo upnika - zmanjšanje upnikovega premoženja - premoženjska pravica izven upnikove sfere - DDV na najemnino
Tožena stranka ima prav, da se po prodaji nepremičnine najem nadaljuje z novim lastnikom. V tej zadevi pa so bile okoliščine takšne, da je tožena stranka privolila v nadaljevanje najemne pogodbe s tožečo stranko in se odpovedala nadaljevanju najemne pogodbe z novim lastnikom. Razlogi za to so bili, da je tožena stranka vedela tako za prodajo nepremičnine kot tudi za dogovor tožeče stranke in novega lastnika, da naj se nadaljuje najemno razmerje med tožečo in toženo stranko. Odločilno pa je, da je ne glede na prvi odstavek 610. člena OZ, tožena stranka plačevala najemnino še naprej tožeči stranki kljub temu, da je vedela za prodajo. S takšnim ravnanjem je sklepčno pristala na to, da se odpove pravnim posledicam prenosa najemnega razmerja na novega lastnika po prvem odstavku 610. člena OZ. Posledica je bila, da še naprej velja najemna pogodba s tožečo stranko. Novi lastnik se je očitno s tem strinjal in se s tem odpovedal zahtevkom do tožene stranke. Pravni položaj tožene stranke se ni poslabšal, s tem pa je bil tudi dosežen namen prvega odstavka 610. člena OZ, čeprav se je njegovi uporabi tožena stranka odpovedala.
Besedilo samega prvega odstavka 597. člena OZ je tako jasno, da ne pušča nobenega dvoma: najemnik lahko zahteva znižanje zakupnine. Če nanj najemodajalec ne pristane, mora najemnik znižanje zahtevati s tožbo.
Zahtevek iz neupravičene obogatitve je podan le, če je bil dolžnik obogaten, in če se je obogatitev dogodila „na škodo“ upnika. To pomeni, da je moralo priti do zmanjšanja upnikovega premoženja v korist dolžnikovega premoženja. Če premoženjske pravice ni nikoli niti bilo v upnikovem premoženju, je dolžnikova obogatitev na škodo upnika sama po sebi nemogoča.
Zaključek o večji verjetnosti tožnikove trditve o sklenitvi posojilne pogodbe temelji na vsebini dveh listin, ki sta povezani s spornim poslom in ki sta ju podpisali obe pravdni stranki. Iz obeh listin izhaja posojilna podlaga posla.
motenje posesti – več motilnih ravnanj – združitev pravd – nadaljevano motilno ravnanje – rok za vložitev tožbe – prekluzivni rok
Pri nadaljevanem motilnem dejanju teče rok za vložitev tožbe, odkar je tožnik izvedel za prvo ravnanje in tistega, ki je motil posest. V skladu z 32. členom SPZ pravočasno vložena tožba za prvo motilno ravnanje zajema tudi nadaljnja motilna ravnanja. Vendar pa v obravnavani zadevi ne gre za takšno situacijo.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - predlog za ponovno ugotovitev vrednosti
Določba četrtega odstavka 178. člena ZIZ nalaga stranki, da v predlogu za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine verjetno izkaže, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti pa do dneva prodaje precej spremenila in v primeru, ko se stranka v takšnem predlogu sklicuje na novo predloženo cenilno mnenje, je dolžnost sodišča, da opravi primerjavo z mnenjem, na podlagi katerega je ugotovilo vrednost nepremičnine s pravnomočnim sklepom o ugotovitvi vrednosti nepremičnine.
O zahtevku na plačilo glavnice v znesku 13.000,00 EUR je bilo pravnomočno odločeno v kazenskem postopku, zato je sodišče v pravdnem postopku lahko odločalo le še o plačilu zamudnih obresti od glavnice, na podlagi določila drugega odstavka 319. člena ZPP pa je moralo tožbo v delu, ki se nanaša na plačilo glavnice 13.000,00 EUR, zavreči.
pogodba o štipendiranju – odstop od pogodbe – tek zastaralnega roka – začetek teka zastaralnega roka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dokazna ocena – pomanjkanje razlogov
Sodba se ne opredeli, na podlagi katerih dokazov zaključuje, da tožena stranka po lastni volji ni nadaljevala študija, niti se ne opredeli do stališča tožene stranke, da pogodba preneha veljati, ko je vročena štipendistu odločba o prenehanju pravice do štipendiranja. Iz obrazložitve ni jasno, katera opustitev tožene stranke je bila podlaga za odstop od pogodbe tožeče stranke in na kakšni pravni podlagi je sodišče sprejelo zaključek, da je štipenditor pridobil pravico, da pogodbo razdre.
javna listina – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti – prosta presoja dokazov – vezanost pravdnega sodišča na odločbo o prekršku
Policijski zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti predstavlja javno listino in vsebuje dokazno pravilo o resničnosti njegove vsebine, saj je policijski zapisnik sestavil državni organ v mejah svoje pristojnosti.
Sodišče ni vezano na ugotovitve v odločbi o prekršku. Odločba sodnika za prekrške ima enako dokazno moč kot drugi izvedeni dokazi.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - podaljšanje zadržanja
Prisilno zdravljenje na podlagi določbe 39. člena ZDZdr je dopustno, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, pa je navedeno ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje in če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (npr. zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - sodba na podlagi pripoznave - sodba, ki nadomešča zemljiškoknjižno dovolilo - predkupna pravica občine na nepremičninah - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih
V obravnavani zadevi je podlaga predlaganemu vpisu sodba na podlagi pripoznave, ki nadomešča zemljiškoknjižno dovolilo. Gre torej za situacijo, ki jo obravnava tretji odstavek 38. člena ZZK-1. Zato v kolikor pri obravnavani nepremičnini obstaja predkupna pravica občine, kot trdi pritožba, bi predlagatelj moral v skladu s prej navedeno določbo 38. člena ZZK-1 zemljiškoknjižnemu predlogu predložiti tudi potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice, sicer predlagana vknjižba ni dopustna, saj niso izpolnjeni potrebni pogoji za dovolitev vpisa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK00008451
URS člen 23.. ZPP člen 14, 108, 108/1, 339, 339/2, 339/2-14.. ZGD-1 člen 4, 4/2, 5, 5/1, 523, 524, 525, 526.. OZ-UPB1 člen 131, 132, 179, 186, 186/1, 186/3.
povrnitev nepremoženjske škode - poskus umora - nepopolna tožba - nerazumljiva tožba - opredelitev oblik nepremoženjske škode - poziv k popravi tožbe - materialno procesno vodstvo - pravica do sodnega varstva - pravična denarna odškodnina - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - subjektiviteta enoosebne družbe - skupno delovanje več oseb pri povzročitvi škode - enotna odškodnina
Postopanje sodišča, ki je tožnike pozvalo na odpravo pomanjkljivosti v okviru materialno prrocesnega vodstva, je bilo pravno napačno. Če je namreč sodišče štelo, da je treba za vsako od oblik nepremoženjkske škode določno navesti višino vtoževane odškodnine, je v takem primeru vloga nerazumljiva, sodišče jo mora v smislu 108. člena ZPP vrniti tožnikom v popravo z opozorilom, da bo tožba v tem obsegu zavržena, če ne bo ustrezno dopolnjena.
končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – ovire za končanje postopka – odškodninska tožba proti članom uprave – preizkus terjatev – hitrost postopka
Odškodninski zahtevek po 42. členu ZFPPIPP je upravičen uveljavljati vsak upnik, ki je v skladu z ZFPPIPP upravičen opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku nad družbo, v svojem imenu in na račun družbe kot stečajnega dolžnika.
Ker upnik tožbe ni vložil, se je sodišče prve stopnje pri obravnavi in zavrnitvi upnikovega ugovora zoper sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, v okoliščinah konkretnega primera (niti upravitelj niti noben upnik tožbe po petem odstavku 44. člena ZFPPIPP ni vložil niti leto in pol po začetku stečajnega postopka) pravilno oprlo na načelo hitrosti postopka.
Sodišče prve stopnje je ugovor zoper sklep o končanju stečajnega postopka materialnopravno pravilno zavrnilo, posledično pa pritožnik tudi neutemeljeno uveljavlja kršitve določb ZFPPIPP o preizkusu terjatev, saj preizkus terjatev, tudi če bi ga sodišče izvedlo, ne bi vplival na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0085117
OZ člen 179, 182, 299. ZOZP člen 20a.
povrnitev škode – katastrofalna škoda – paraplegija – nepremoženjska škoda – višina odškodnine – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – duševne bolečine zaradi skaženosti – vštetje invalidnine v odškodnino
Vštetje invalidnine v odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je inštitut, ki sodi pod princip odškodninskega prava, da je treba tožniku všteti tiste prejemke, ki jih zaradi invalidnosti prejema (compensatio lucri cum damno).
zavarovalnina – popolna škoda – določila Splošnih pogojev o izračunu zavarovalnine – vrednotenje po sistemu Eurotax – dopolnilno izvedensko mnenje – nagrada izvedenca za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja – neizpolnitev naloženih nalog s strani sodišča – pridobitev pravice do nagrade
Izvedenec pridobi pravico do nagrade, ko delo opravi tako, kot mu je naloženo s sklepom sodišča. Že po sklepu sodišča prve stopnje z dne 29. 1. 2016 je bila naloga izvedenca (med drugim), da višino škode na vozilu tožeče stranke zaradi škodnega dogodka dne 16. 8. 2014 opredeli v skladu z določbo 1.a točke 16. člena Splošnih pogojev, vprašanje o izračunu po navedeni določbi je bilo izvedencu zastavljeno tudi v dopisu, s katerim je sodišče zahtevalo dopolnitev izvedeniškega mnenja. Obakrat je sodišče izvedenca opozorilo, da naj upošteva zavarovalno vrednost zavarovanega vozila na dan ugotavljanja višine škode, zmanjšano za izgubljeno vrednost zaradi amortizacije. Na navedeno vprašanje izvedenec v osnovnem izvedeniškem mnenju ni odgovoril in dela ni opravil, kot je zahtevalo sodišče, nanj pa ni odgovoril niti v dopolnitvi izvedeniškega mnenja.
Pritožba neutemeljeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je vrednotenje po sistemu EUROTAX v konkretnem primeru nepravilno, ker zanj ni opore v sklenjeni zavarovalni pogodbi in v Splošnih pogojih. Tožena stranka je v Splošnih pogojih določila, kako se izračuna dejanska vrednost zavarovane stvari in kako se ugotovi višina škode. Za ugotavljanje te je odločilna zavarovalna vrednost zavarovane stvari na dan ugotavljanja višine škode (torej pogodbena vrednost), zmanjšana za izgubljeno vrednost zaradi amortizacije.
Beljenje stropa na dvokraki A lestvi s pomočjo valjčka na teleskopski palici samo po sebi ne predstavlja nevarne dejavnosti, uporabljena brezhibno delujoča lesena dvokraka A lestev pa ne nevarne stvari.
V primerih, ko bi stvar ali dejavnost, ki ni nevarna, takšna postala zaradi nedopustnih ravnanj ali opustitev imetnika stvari, je treba njeno odgovornost presojati po pravilih o krivdni odgovornosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0085929
ZOdv člen 4, 11. Kodeks odvetniške poklicne etike člen 41, 43, 44, 45. OZ člen 5, 6, 6/2, 15, 74, 86, 86/1, 87, 766. ZOdvT člen 21.
mandatna pogodba – sklenitev pogodbe – soglasje volj – sporazum o bistvenih sestavinah – ničnost – odgovornost odvetnika – načelo vestnosti in poštenja – profesionalna skrbnost – morala – pooblastilo – vložitev tožbe brez pooblastila – pasivna legitimacija – zavrnitev dokaznih predlogov
Odvetnik je dolžan stranko – kolikor je to mogoče – vnaprej seznaniti s potekom postopka in stroški postopka, nato pa jo redno obveščati o dogajanju in jo poučiti o dejanskem stanju in o pravnih vprašanjih ter ji tako omogočiti vsebinsko odločitev v lastni zadevi.
Toženka je v nasprotju s pravili stroke izkoristila tožnikovo stisko in slabo zdravstveno (duševno) stanje. Ni ravnala v tožnikovem interesu, ampak je samovoljno vložila tožbe in z napovedjo enormno velikih vrednosti sporov zasledovala svoj finančni interes – visoko plačilo odvetniških storitev, s tem pa tožniku povzročila velike stroške sodnih taks. Gre za protizakonito in nemoralno ravnanje, saj obstaja splošen družbeni konsenz o nesprejemljivosti ravnanja odvetnika, ki v nasprotju s svojo poklicno vlogo skrbnika strankinih interesov, zlorabi zaupanje stranke, zasleduje svoje interese, stranki povzroča stroške. Odvetnikovo vlaganje tožb na tak način – brez pooblastila, z nerazumno visokimi vrednostmi spora, večje število tožb, kot bi bilo potrebno – je nemoralno.
V skladu z 273. členom ZIZ sme sodišče izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Očitno je tožeča stranka menila, da bo dosegla namen zavarovanja z golo prepovedjo izvršitve sklepa skupščine o prodaji deležev. Sodišče ji ne more dati več pravic, kot jih je predlagala, s tem, da dodatno vpiše še prepoved v sodni register in zagotovi začasni odredbi publicitetni učinek erga omnes. Tako kot v izvršbi na poslovni delež, če sklep o izvršbi ne odreja prepovedi razpolaganja, registrsko sodišče ob vpisu zaznambe sklepa o izvršbi v sodni register ne sme vpisati še prepovedi razpolaganja ali obremenitve.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085916
ZPP člen 411, 421, 421/4. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2.
varstvo in vzgoja otrok – bolezen matere – sposobnost poskrbeti za varstvo in vzgojo otroka – začasna odredba
Res je, da je toženka zbolela, kot nesporno ugotavlja sodišče prve stopnje, vendar pa sama bolezen še ne pomeni, da toženka za otroka ne more oziroma ni sposobna ustrezno poskrbeti.
STEČAJNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL0079627
ZSVarPre člen 12. ZZZDR člen 123. ZFPPIPP člen 400, 400/8.
začetek postopka odpusta obveznosti - predlog za skrajšanje preizkusnega obdobja - pogoji za skrajšanje - izgledi za pridobitev premoženja večje vrednosti - dolžnost preživljanja - preživnina - lastni dohodek upravičenca
Ker se preživnina v skladu z 12. členom ZSVarPre upošteva kot lastni dohodek upravičenca, je navedeno lahko odločilno za presojo, ali dejansko ni možnosti za oblikovanje stečajne mase.
vpis hipoteke na podlagi sklepa o zavarovanju - presoja pogojev za vpis - načelo formalnosti - vročanje predloga za vpis nasprotnim udeležencem - pravica do izjave
1. Sodišče je v zemljiškoknjižnem postopku omejeno le na presojo zakonskih pogojev za predlagani vpis in se ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti teka postopka zavarovanja in samega sklepa o zavarovanju, ki predstavlja podlago za vpis.
2. Glede na naravo tega postopka pritožnica tudi ne more uspeti z očitki, da ni bila vabljena na sodišče. Pravico do izjave je imela glede na določbe ZZK-1 možnost uresničiti z vložitvijo ugovora in obravnavane pritožbe.