Pomen besedila določb klavzule št. 1 je tako jasen, da ne dopušča več različnih razlag, zato »skupnega namena« ni primerno iskati.
Osnovni namen zavarovanja je bil zavarovati odgovornost tistih oseb, ki so bile pri banki v funkciji direktorjev oziroma vodilnih oseb. Klavzula št. 1 je bila sklenjena hkrati z zavarovalno polico in je imela funkcijo dodatne določitve obsega zavarovalnega kritja, in sicer z izključitvijo poklicne odgovornosti. Še vedno pa je bil zavarovan širok spekter odgovornosti zavarovanih oseb izven področja poklicne odgovornosti. Klavzula št. 1 torej nikakor ni v nasprotju z osnovnim namenom ali predmetom zavarovanja, ergo ni nična na podlagi 86. člena OZ.
Kot sporne je treba razumeti le tiste določbe, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem so izoblikovane, objektivno vzeto omogočajo več različnih razlag, pri čemer zgolj subjektivno dojemanje strank pri tem ne igra nobene vloge.
Tožnik ni podal nikakršnih trditev glede konteksta, pogajanj oz. skupnega namena. Zato ni pogojev za uporabo določbe drugega odstavka 82. člena (a fortiori niti določbe 83. člena) OZ. Ker je izražena volja jasna in nedvoumna, bi bilo tudi materialno procesno vodstvo v smeri dopolnjevanja manjkajočih gornjih trditev nesmiselno in odveč.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12. ZPP člen 212, 337, 337/1.
pravna oseba – odlog plačila sodne takse – likvidnost – zaprt transakcijski račun – prenehanje poslovanja – trditvena podlaga – izjava o premoženjskem stanju – pritožbene novote
Trditve tožene stranke v predlogu za taksno oprostitev so bile omejene le na slabo likvidnostno stanje in izkaz negativnega poslovnega izida. Sodišče prve stopnje pa je po vpogledu izjave o premoženjskem stanju tožene stranke ugotovilo, da ima tožena stranka sredstva, ki znatno presegajo višino dolgovane sodne takse, ki jih bo v prihodnje lahko unovčila. Zato je sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo, da trditve tožene stranke v predlogu za taksno oprostitev ne omogočajo ugoditve predlogu za oprostitev plačila sodne takse, opravičujejo pa odlog plačila sodne takse.
Sodba zavzame prestrog standard glede trditvene podlage, ki jo je ponudila tožnica. Tožnica je v tožbi res trdila, da je do zdrsa prišlo zaradi mokre in spolzke stopnice, a to ne pomeni, da v dokaznem postopku ugotovljenega drugačnega možnega vzroka ni mogoče upoštevati, ker ga ni zatrjevala. Tožničine trditve (po prejetem izvedenskem mnenju), da je bila stopnica lahko drseča tudi zaradi odluščenja zgornjega sloja, niso prepozne.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – DENACIONALIZACIJA
VSL0085913
ZDen člen 72. ZIZ člen 270, 270/3.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost denarne terjatve – skrbnik za posebne primere – dedič denacionaliziranega premoženja – oteževanje uveljavitve terjatve – neznatna škoda
Tožnik je s stopnjo verjetnosti izkazal delovanje toženca v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve denarne terjatve. Kot skrbnik denacionaliziranega premoženja bi toženec moral poskrbeti za izplačilo eventualnim dedičem po pokojnici, vendar pa dedičev niti ni seznanil z vloženo tožbo, pa tudi ne o prejemu izplačane odškodnine.
Toženec bo s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo, saj gre v delu začasne odredbe tudi za nepremičnine, ki predstavljajo skupno premoženje pravdnih strank, s katerim toženec, brez soglasja tožnika, ne more razpolagati.
končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – ovire za končanje postopka – odškodninska tožba proti članom uprave – preizkus terjatev – hitrost postopka
Odškodninski zahtevek po 42. členu ZFPPIPP je upravičen uveljavljati vsak upnik, ki je v skladu z ZFPPIPP upravičen opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku nad družbo, v svojem imenu in na račun družbe kot stečajnega dolžnika.
Ker upnik tožbe ni vložil, se je sodišče prve stopnje pri obravnavi in zavrnitvi upnikovega ugovora zoper sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, v okoliščinah konkretnega primera (niti upravitelj niti noben upnik tožbe po petem odstavku 44. člena ZFPPIPP ni vložil niti leto in pol po začetku stečajnega postopka) pravilno oprlo na načelo hitrosti postopka.
Sodišče prve stopnje je ugovor zoper sklep o končanju stečajnega postopka materialnopravno pravilno zavrnilo, posledično pa pritožnik tudi neutemeljeno uveljavlja kršitve določb ZFPPIPP o preizkusu terjatev, saj preizkus terjatev, tudi če bi ga sodišče izvedlo, ne bi vplival na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.
ZPP člen 30, 30/1, 47, 47/1, 481, 481/1, 481/1-1, 481/1-2. ZIZ člen 280.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – izvršitelj – stvarna pristojnost – krajevna pristojnost
Tožena stranka je sicer gospodarska družba, tožnik, ki je izvršitelj, pa ni samostojni podjetnik. Skladno z določilom 280. člena ZIZ je samozaposleni, ki službo izvršitelja opravlja kot samostojno zasebno dejavnost. To pa ne zadošča za uporabo pravil o gospodarskih sporih tudi zanj.
pogodba o štipendiranju – odstop od pogodbe – tek zastaralnega roka – začetek teka zastaralnega roka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dokazna ocena – pomanjkanje razlogov
Sodba se ne opredeli, na podlagi katerih dokazov zaključuje, da tožena stranka po lastni volji ni nadaljevala študija, niti se ne opredeli do stališča tožene stranke, da pogodba preneha veljati, ko je vročena štipendistu odločba o prenehanju pravice do štipendiranja. Iz obrazložitve ni jasno, katera opustitev tožene stranke je bila podlaga za odstop od pogodbe tožeče stranke in na kakšni pravni podlagi je sodišče sprejelo zaključek, da je štipenditor pridobil pravico, da pogodbo razdre.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - predlog za ponovno ugotovitev vrednosti
Določba četrtega odstavka 178. člena ZIZ nalaga stranki, da v predlogu za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine verjetno izkaže, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti pa do dneva prodaje precej spremenila in v primeru, ko se stranka v takšnem predlogu sklicuje na novo predloženo cenilno mnenje, je dolžnost sodišča, da opravi primerjavo z mnenjem, na podlagi katerega je ugotovilo vrednost nepremičnine s pravnomočnim sklepom o ugotovitvi vrednosti nepremičnine.
javna listina – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti – prosta presoja dokazov – vezanost pravdnega sodišča na odločbo o prekršku
Policijski zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti predstavlja javno listino in vsebuje dokazno pravilo o resničnosti njegove vsebine, saj je policijski zapisnik sestavil državni organ v mejah svoje pristojnosti.
Sodišče ni vezano na ugotovitve v odločbi o prekršku. Odločba sodnika za prekrške ima enako dokazno moč kot drugi izvedeni dokazi.
družba z omejeno odgovornostjo - skupno zastopanje - pooblastilo odvetniku - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe
Iz sodnega registra izhaja, da sta direktor družbe T. d.o.o., F. C. in A.T. Pri obeh navedenih direktorjih pa je kot način zastopanja navedeno: skupno. Tak način zastopanja torej omejuje upravičenje posameznega zastopnika za (samostojno) zastopanje, kar pomeni, da bi morala poblastilo za pritožbo oz. pritožbo (so)podpisati tudi oba direktorja, da bi imela obravnavana pritožba pravno veljaven učinek.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – sklepčnost tožbe – ugotovitev lastninske pravice
Nesklepčnost tožbe je podana, če tožeča stranka navede v tožbi dejstva, ki se ne ujemajo s tožbenim predlogom. Tožnik je v tožbeni trditveni podlagi navajal, da je sporne nepremičnine kupil od toženčevih pravnih prednikov že sredi 80-ih let prejšnjega stoletja in jih vse od leta 1986 dalje kontinuirano koristil ter jih kot dobroverni lastniški posestnik imel v posesti. Vse davčne obveznosti je poravnal pri davčnem uradu. Ker je tožnik zatrjeval, da je sporne parcele pridobil na podlagi priposestvovanja, torej na originaren način, je pravilno tudi uveljavljal sodno varstvo z ugotovitveno tožbo.
STEČAJNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL0079627
ZSVarPre člen 12. ZZZDR člen 123. ZFPPIPP člen 400, 400/8.
začetek postopka odpusta obveznosti - predlog za skrajšanje preizkusnega obdobja - pogoji za skrajšanje - izgledi za pridobitev premoženja večje vrednosti - dolžnost preživljanja - preživnina - lastni dohodek upravičenca
Ker se preživnina v skladu z 12. členom ZSVarPre upošteva kot lastni dohodek upravičenca, je navedeno lahko odločilno za presojo, ali dejansko ni možnosti za oblikovanje stečajne mase.
upravičeni predlagatelj - vpis v korist tretje osebe - kršitev pravice do izjave - nevročitev odgovora na ugovor nasprotnemu udeležencu.
1. Po določbi 128. člena ZZK-1 je upravičeni predlagatelj vsakdo, ki ima pravni interes, da se opravi vpis v zemljiško knjigo. Če predlagatelj zahteva vpis v korist druge osebe, mora ta pravni interes izkazati.
2. Res sodišče prve stopnje odgovora na ugovor nasprotnemu udeležencu ni vročilo, vendar je vsebino odgovora na ugovor povzelo v razloge sklepa, pritožnik pa je imel možnost na navedbe predlagateljice odgovoriti v pritožbi, česar pa ni storil. Njegova pravica do izjave zato ni bila kršena, le izkoristil je ni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0084943
OZ člen 131, 131/1. ZGD-1 člen 38a.
podlage odškodninske odgovornosti – odškodninska odgovornost direktorja družbe – protipravnost ravnanja – dokazovanje – dejansko stanje – odprava nasprotja interesov
Tožeča stranka ni dokazala, da jo je toženka kot njena direktorica oškodovala, ko je sklenila pogodbo s svojim možem: ni dokazala, da bi bilo oglaševanje mogoče izvesti ceneje, to, da je bila storitev dejansko opravljena in oglaševanje v skladu s pogodbo zagotovljeno, pa niti ni bilo sporno.
Ni potrebno, da bi terjatev obstajala že v trenutku, ko je bilo dejanje storjeno v škodo upniku. Upnik namreč lahko izpodbija pravno dejanje dolžnika, ki je nastalo pred zapadlostjo terjatve ali po njej.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084937
ZDen člen 27, 27/1, 72, 72/2. OZ člen 346, 365. ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 339, 339/2, 339/2-8.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe – nadomestilo – višina nadomestila – nečista denarna terjatev – izvedensko mnenje – dejansko stanje – pravica do izjave – pripombe na izvedensko mnenje – zavrnitev zahteve za izločitev izvedenca – pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev izvedenca – ugovor zastaranja – pretrganje zastaranja – vložitev tožbe – sprememba tožbe – neprava sprememba tožbe – čas, ki je potreben za zastaranje
Pri obrazloženem ugovoru stranke mora sodišče na ugovore odgovoriti, če tega zaradi pomanjkljivega strokovnega znanja ne more, mora zahtevati dopolnitev mnenja oziroma izvedenca dodatno zaslišati, ob zakonsko izpolnjenih pogojih pa poiskati odgovor s pomočjo novega izvedenca.
načelo vrstnega reda odločanja o vpisih - zaznamba izvršbe - izbris zaznambe izvršbe
Okoliščina, da je pritožnik uspel s svojim ugovorom v izvršilnem postopku ne vpliva na pravilnost odločitve. Zemljiškoknjižno sodišče namreč odloča o vpisih v skladu z načelom vrstnega reda. Izbris zaznambe izvršbe bo lahko opravilo šele tedaj, ko bo prejelo obvestilo izvršilnega sodišča, da je bil sklep o izvršbi razveljavljen, obvestilu pa bo moral biti sklep priložen.
V skladu z 273. členom ZIZ sme sodišče izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Očitno je tožeča stranka menila, da bo dosegla namen zavarovanja z golo prepovedjo izvršitve sklepa skupščine o prodaji deležev. Sodišče ji ne more dati več pravic, kot jih je predlagala, s tem, da dodatno vpiše še prepoved v sodni register in zagotovi začasni odredbi publicitetni učinek erga omnes. Tako kot v izvršbi na poslovni delež, če sklep o izvršbi ne odreja prepovedi razpolaganja, registrsko sodišče ob vpisu zaznambe sklepa o izvršbi v sodni register ne sme vpisati še prepovedi razpolaganja ali obremenitve.
darilna pogodba - poslovna sposobnost - pristnost podpisa - dokazni predlog - dokazovanje z izvedencem grafologom - grafolog - stanje nerazsodnosti
Pritožba z izpostavljanjem posameznih zapisov v medicinski dokumentaciji in še to iz obdobja precej pred sklenitvijo obravnavne pogodbe oz. po sklenitvi te pogodbe, ne more omajati prepričljivega zaključka sodišča o neokrnjeni poslovni volji darovalca v času sklenitve pogodbe oz. prepričati pritožbenega sodišča, da je bil darovalec ravno v času podpisa darilne pogodbe v stanju nerazsodnosti. Za odločitev v tej zadevi, pa je pomembno le darovalčevo psihično stanje v času podpisa darilne pogodbe.
Kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe je bila obravnavana darilna pogodba predmet sodne overitve, saj vsebuje na zadnji strani overitveno klavzulo. Glede na dejstvo, da je podpise overil pristojni organ, ki mu med postopkom na prvi stopnji tožnika nista očitala nobenih nepravilnosti pri overjanju ali zatrjevala kaj drugega, kar bi korektnost tega opravila postavilo pod vprašaj, zgolj s trditvijo o ponarejenem podpisu enega od pogodbenikov in predlaganim dokazom (postavitev izvedenca grafologa) tožnika ne bi mogla ovreči pristnosti pogodbe.