ZVEtL člen 9, 13, 17, 18, 23, 23/1, 23/1-3, 25. ZPP člen 328.
vzpostavitev etažne lastnine – predlagatelj postopka – očitne pisne pomote – narok – kataster – kataster stavb – skupni del stavbe – posamezni del stavbe – domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine – uveljavljanje zahtevkov po vzpostavitvi etažne lastnine
Ker so udeleženci postopka v svoje predloge zajeli vse skupne in posamezne dele stavbe in si je vsak posamezen del stavbe lastil le eden od udeležencev, pa tudi solastninski deleži na skupnih delih stavbe niso bili sporni, se je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da ne razpiše naroka na kraju samem. Narok v postopku etažiranja po ZVEtL ni obligatoren, opravi se le, če je to smotrno. Glede na navedbe udeležencev in priložena dokazila dejansko stanje ni bilo sporno, zato bi bil razpis naroka v nasprotju z načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka.
Le če ugotovi, da vpis stavbe in posameznih delov v kataster stavb ne odraža v postopku ugotovljenega dejanskega stanja, sodišče zahteva izvedbo postopka za spremembo podatkov v katastru stavb. Predlagatelji vpisa v kataster ne izpodbijajo; nanj so se izrecno sklicevali in tudi v pritožbi ne zatrjujejo, da bi bilo dejansko stanje glede spornih dveh stanovanj spremenjeno. Zato ni zakonske podlage, da bi sodišče zahtevalo izvedbo postopka za spremembo podatkov v katastru stavb. Glede na domneve iz 9. člena ZVEtL v katastru stavb vpisani posebni del stavbe brez spremembe katastrskih vpisov v postopku po ZVEtL ne more postati skupni del stavbe. V primeru spora med udeleženci o tem, kateri deli nepremičnine predstavljajo skupne dele stavbe in kateri so posamezni deli stavbe se, če ni drugače izkazano s pravnomočno odločbo sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, domneva, da je skupni del stavbe samo pripadajoče zemljišče, posamezni etažni deli stavbe pa so samo tisti posamezni deli, ki so vpisani v katastru stavb.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – dogovor o prepustitvi solastniškega deleža – skupna gradnja – dogovor o skupni gradnji – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – nova stvar – vlaganja v nepremičnino – sodba presenečenja
Pritožbene navedbe, s katerimi tožnica izpodbija pravno presojo, ali je po obnovi in opravljenih vlaganjih v nepremičnine, nastala nova stvar, s čimer tožnica zatrjuje originarno pridobitev lastninske pravice, so neutemeljene že iz razloga, ker v primeru, ko gre za dogovorjeno gradnjo, na kar se sklicuje tožnica, določb ZTLR o originarni pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu ni moč uporabiti. Tudi sicer za novo stvar (v smislu gradnje na tujem svetu) ne gre v primeru povečanja hiše, drugačne razporeditve prostorov in/ali izboljšanja bivalnih razmer ob dejstvu, da objekt, četudi je bil skoraj v celoti obnovljen, ohranja prvotni bivalni pomen, kar pa je sodni izvedenec v ustnem mnenju potrdil, in sicer, da je bil objekt tudi prej namenjen bivanju.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084891
ZPP člen 1, 17, 17/2, 30.
podlage odškodninske odgovornosti – odškodninska odgovornost – nepravilna izvedba priklopa na javno kanalizacijo – protipravno ravnanje – stvarna pristojnost
Zatrjevani stroški, ki naj bi tožniku nastali v posledici očitanega protipravnega ravnanja toženke v različnih postopkih, predstavljajo z njegove strani zatrjevano škodo, katere povračilo zahteva od toženke. Gre torej za spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij, kot ga opredeljuje 1. člen ZPP. Za to vrsto spora pa je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
določitev preživnine – število prebivalcev v stanovanju – primerljiva najemnina za stanovanje – izogibanje davčni obveznosti – sum storitve kaznivega ravnanja – brezposelnost – dolžnost plačevanja preživnine v denarju – darilo
Toženec je dolžan plačevati preživnino v denarju (prvi odstavek 131.a člena ZZZDR), zato so nepomembne njegove trditve, da na drug način pokriva potrebe tožnikov oziroma, da jima kupuje razne potrebne stvari. Na ta način bi veljavno izpolnjeval svojo preživninsko obveznost le v primeru, če bi zakonita zastopnica tožnikov s tem soglašala, česar pa toženec ni zatrjeval.
Če bi najemnina res znašala samo 120,00 EUR, A. A. ne bi imel nobenega razloga, da je odklonil odgovor na to vprašanje. Takšno ravnanje jasno kaže na izogibanje davčni obveznosti (ker gre za očiten sum storitve kaznivega dejanja, bi prvo sodišče moralo ustrezno reagirati v smislu 145. člena ZKP).
OZ člen 131, 131/2, 153, 153/2. Pravilnik o varstvu pri delu v gozdarstvu člen 3, 9.
odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – sečnja dreves v gozdu – razmočen in zelo strm teren – oprostitev odgovornosti
Poleg objektivnih meril (zelo strm in drseč teren ter dolžnost opravljanja dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi) so bila pri tožniku podana tudi subjektivna merila nevarne dejavnosti (nošenje motorne žage in osredotočenost tako na gozdna tla kot tudi na sodelavca, ki je v bližini podiral drevesa), kar nudi zadostno podlago za odločitev, da tožnikova hoja po gozdu predstavlja tveganje, ki je večje od običajnega.
Pri plačilu, ki je bilo opravljeno v izogib preteči izvršbi, se neupravičeno obogateni ne more sklicevati na 191. člen OZ, torej da je plačnik terjatev poravnal, čeprav je vedel, da tega ni dolžan.
Sodišče lahko stranke, interveniente, njihove zakonite zastopnike in pooblaščence kaznuje z denarno kaznijo, ali jim izreče druge ukrepe, če z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo po tem zakonu. V primeru ugotovitve ravnanj storjenih s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zakon ne predpisuje kot kumulativnega pogoja namena škodovati drugemu, saj se besedilo ne nadaljuje z besedno zvezo „in“, pač pa z „ali“.
V nasprotju z vestnostjo in poštenjem je prizadevanje doseči koristi družbi z neplačilom sodne takse in z vlaganjem predlogov za oprostitev plačila sodne takse, čeprav zakoniti zastopnik ve, da za pridobitev te pravice družba ne izpolnjuje pogojev. Na požrtvovalnost se brez vestnega in poštenega ravnanja pritožnik neutemeljeno sklicuje.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – litispendenca v pravdnem postopku – litispendenca v izvršilnem postopku – več izvršilnih naslovov – načelo stroge formalne legalitete
V izvršilnem postopku so pogoji za upoštevanje litispendence poleg istovetnosti strank tudi istovetnost zahtevka, istovetnost predlaganih izvršilnih sredstev in istovetnost predmetov. V pravdnem postopku je namen prepovedi litispendence v tem, da se prepreči, da bi upnik za terjatev, ki temelji na isti dejanski podlagi, zoper iste osebe pridobil več izvršilnih naslovov (oziroma, da bi prišlo do dvakratne odločitve o isti stvari), vendar pa ta možnost v dejanskih sodnih postopkih ni povsem izključena, zlasti, če stranke v postopkih, iz katerih izvršilni naslovi izvirajo, litispendence ne uveljavljajo. V danem primeru do takšne napake v pravdnem postopku ni prišlo, tudi če bi, pa je izvršilno sodišče vezano na (vsak) izvršilni naslov (načelo stroge formalne legalitete) in ga mora izvršiti tako, kot se glasi, ne da bi ob tem imelo pristojnost ugotavljati ali preverjati dejansko podlago in resničnost prisojene terjatve ter ali je bila terjatev upniku morebiti prisojena že s kakim drugim izvršilnim naslovom in s sklicevanjem na litispendenco takšno nepravilnost sanirati.
OZ člen 172, 172/1, 180, 180/1. ZMZPP člen 30, 30/1, 30/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi smrti bližnjega – smrt v prometni nesreči – smrt kolesarja – soprispevek kolesarja – otroci pokojnika – žena pokojnika – obstoj življenjske skupnosti – stroški pogreba – krajevno običajen pogreb – musliman – mednarodno zasebno pravo – uporaba tujega prava – nepogodbena odškodninska odgovornost – najtesnejša zveza s slovenskim pravom
Za nepogodbeno odškodninsko odgovornost se uporabi pravo kraja, kjer je bilo dejanje storjeno. Če je za oškodovanca ugodnejše, se namesto tega uporabi pravo kraja, kjer je nastopila posledica, vendar le, če je povzročitelj kraj posledice mogel in moral predvideti. Če pravo, določeno po prvem odstavku tega člena, nima z razmerjem tesnejše zveze, pač pa je podana očitna zveza z nekim drugim pravom, se uporabi to pravo.
Kdor povzroči, da nekdo umre, mora povrniti običajne stroške za njegov pogreb (172. člen OZ). Z vidika prvega odstavka 172. člena OZ predstavljajo pravno priznano obliko premoženjske škode le tisti stroški, ki so objektivna nujnost pokojnikovih bližnjih. Stroški, ki nastanejo zaradi ohranitve lastne duševne integritete kot sestavnega dela lastnega žalovanja, ne predstavljajo pravno zavarovane premoženjske škode.
izbris maksimalne hipoteke - ista oseba lastnik nepremičnine in imetnik hipoteke - potrebnost ustrezne listine za izbris
Ključno vprašanje v tem pritožbenem postopku je, ali je za izbris hipoteke v primeru, ko ista oseba postane lastnik nepremičnine in imetnik hipoteke, potrebna ustrezna listina, ali zadošča že golo dejstvo o lastništvu, ki je razvidno iz zemljiške knjige. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je potrebna ustrezna listina.
proizvodnja droge - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - naknadna prodaja - namen prodaje
Zmotno je prepričanje pritožbe, da takšno ravnanje obtoženca ne more biti kaznivo iz razloga, ker je obtoženec tam zaseženo prepovedano substanco (skupaj z aktivno bilko) proizvajal samo za lastno uporabo, ne pa za nadaljnjo prodajo ali promet in da naj bi šlo za majhno količino. Kot je že prvostopno sodišče pravilno obrazložilo v izpodbijani sodbi, je že proizvodnja droge oblika izvršitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, za katero pa se naknadna prodaja ali namen prodaje ne dokazuje oziroma se za izvršitev tega kaznivega dejanja ne zahteva.
načelo neposrednosti - posamična dejanja - zaslišanje izven glavne obravnave - strokovni sodelavec
Načelo neposrednosti bi bilo lahko kršeno le v primeru, če bi bila opravljena glavna obravnava pred dvema različnima sodnikoma (brez ponovne otvoritve). V konkretnem primeru pa so se izvajali dokazi posamično (kar je primerljivo tudi z opravo posameznih preiskovalnih dejanj v kazenskem postopku pred okrajnimi sodišči), zato je dokaze v skladu z določbo člena 54 Zakona o sodiščih (ZS) smela opraviti strokovna sodelavka, kajti iz navedene določbe jasno izhaja, da strokovni sodelavci v posameznih zadevah izven glavne obravnave zaslišujejo stranke, priče in izvedence, opravljajo zahtevnejše priprave za glavne obravnave, poročajo na sejah senatov, izdelujejo osnutke sodnih odločb, pod vodstvom sodnika pa vodijo tudi glavne obravnave, opravljajo pa tudi drugo delo, vselej po odredbi in pod vodstvom sodnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00002469
ZPP člen 115.. OZ člen 270, 270/1, 1022, 1022/2.
način izpolnitve obveznosti - izpolnitev v korist prevzemnika terjatve - subjektivna sprememba tožbe - zaslišanje stranke - poroštvena obveznost - priznana terjatev v stečajnem postopku
Samo priznana in ne poplačana terjatev na obstoj porokove obveznosti do upnika (tožene stranke do tožeče) nima vpliva. Če bi bila terjatev v stečajnem postopku glavnega dolžnika družbe R. d.o.o. res že poplačana, kot sta zatrjevala toženca v postopku na prvi stopnji (navedbe v 6. točki vloge z dne 20.6.2014, listovna št. 93), bi to pomenilo, da je tožnica svojo terjatev dobila poplačano že od glavnega dolžnika. Obveznost bi torej prenehala (prvi odstavek 270. člena OZ), kar pomeni, da bi bila toženca prosta svoje obveznosti, saj s prenehanjem glavne obveznosti ugasne tudi (njuno) poroštvo. Enako velja tudi za solidarno obveznost.
Ker je tožnik zahteval vračilo predmetov, katerih lastnik je, v delu pa njihovo denarno protivrednost, je bilo na njem dokazno breme, da dokaže, da je lastnik stvari ter da so stvari, katerih vrnitev zahteva v naravi, v posesti tožene stranke in da jih ta protipravno zadržuje.
Dejansko podlago tožbe pod opr. št. I P 688/2010, kot tudi pod opr. št. I P 1132/2014, predstavlja isti življenjski dogodek, ki temelji na trditvah, da je tožena stranka B. B. brez pooblastila A. A. dvignila z njenega bančnega računa 57.461,51 EUR in je zato za ta znesek neupravičeno obogatena. Prvo tožbo je vložila A. A., ki je med postopkom umrla, zato so njeni dediči, trije otroci, v trenutku njene smrti vstopili v pravdo. Spor je ohranil svojo obligacijsko pravno naravo in ni postal spor v zvezi z obsegom zapuščine, za kar se zavzema pritožba. Glede na zgoraj navedeno je tako v obeh pravdnih zadevah podana istovetnost pravdnih strank in istovetnost tožbenega zahtevka.
kraj storitve prekrška - cestni promet - vožnja pod vplivom alkohola
Zakon prepoveduje vožnjo vozila pod vplivom alkohola v cestnem prometu, cestni promet pa je promet vozil, peščev in drugih udeležencev cestnega prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet. Zato opredelitev storitve kraja storitve prekrška zgolj s splošno navedbo imena naselja L. ne omogoča zadostne konkretizacije kraja storitve prekrška, na podlagi katere bi bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, da je obdolženec bil udeležen z motornim vozilom v cestnem prometu.
vznemirjanje lastninske pravice - zamakanje v posamezni etažni del zaradi nevzdrževanja drugega posameznega etažnega dela - vzrok zamakanja - prerekanje pasivne legitimacije - poslovni prostor (terasa) kot samostojna funkcionalna enota - povrnitev nastale škode - pritožbeno sklicevanje na navedbe v postopku na prvi stopnji
Stvar dokazne ocene je razlaga izvedeniškega mnenja, katerega je sodišče prve stopnje opravilo v skladu s 8. členom ZPP in zaključilo, da je stavba št. 42 v izključni lasti tožene stranke in je v nadaljnji obrazložitvi pojasnilo, kaj bi tožena stranka morala narediti, v kolikor bi želela, da bi ta skupni gradbeni element - streha oz. terasa tudi pravno gledano (in ne le z vidika gradbene stroke, ki obravnava teraso kot element, ki služi strehi celotnega pritličnega dela) predstavljal skupni prostor v solasti etažnih lastnikov.
Poočitev je pomožni vpis, ki nima neposrednega učinka na pravice in pravna razmerja (glej 28. in 144. člen ZZK-1). Glede na določbo prvega in drugega odstavka 115. člena ZZK-1 se tedaj, ko se v katastru spremeni identifikacijski znak nepremičnine, ta sprememba poočiti v zemljiški knjigi na podlagi obvestila geodetske uprave,
pri čemer je poočitev delitve nepremičnin dovoljena, če je predmet delitve zemljiška parcela ali posamezen del stavbe v etažni lastnini. Če je poočitev dovoljena, se v zemljiški knjigi izbrišejo nepremičnine, prenehajo zaradi delitve in vpišejo z delitvijo nastale nove nepremičnine, pri slednjih pa se vpiše enak pravni položaj, kot je vpisan pri izbrisanih nepremičninah in vse izvedene pravice in pravna dejstva iz četrtega odstavka 13.a člena ZZK-1, ki so bili vpisani pri osnovnem pravnem položaju izbrisanih nepremičnin (peti odstavek 115. čelna ZZK-1). Sodišče prve stopnje poočitve ni dovolilo zato, ker meni, da zaznamba nedovoljene gradnje pri zemljiški parceli, glede katere teče postopek, predstavlja oviro za predlagano poočitev. Pritožbeno sodišče tega razlogovanja ne sprejema. Zaznamba črne gradnje v primeru poočitve delitve nepremičnine se vpiše pri vseh novih, z delitvijo nastalih parcelah in s tega vidika poočitev pri pravnem položaju nepremičnin ne povzroči relevantnih sprememb.