OZ člen 172, 172/1, 180, 180/1. ZMZPP člen 30, 30/1, 30/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi smrti bližnjega – smrt v prometni nesreči – smrt kolesarja – soprispevek kolesarja – otroci pokojnika – žena pokojnika – obstoj življenjske skupnosti – stroški pogreba – krajevno običajen pogreb – musliman – mednarodno zasebno pravo – uporaba tujega prava – nepogodbena odškodninska odgovornost – najtesnejša zveza s slovenskim pravom
Za nepogodbeno odškodninsko odgovornost se uporabi pravo kraja, kjer je bilo dejanje storjeno. Če je za oškodovanca ugodnejše, se namesto tega uporabi pravo kraja, kjer je nastopila posledica, vendar le, če je povzročitelj kraj posledice mogel in moral predvideti. Če pravo, določeno po prvem odstavku tega člena, nima z razmerjem tesnejše zveze, pač pa je podana očitna zveza z nekim drugim pravom, se uporabi to pravo.
Kdor povzroči, da nekdo umre, mora povrniti običajne stroške za njegov pogreb (172. člen OZ). Z vidika prvega odstavka 172. člena OZ predstavljajo pravno priznano obliko premoženjske škode le tisti stroški, ki so objektivna nujnost pokojnikovih bližnjih. Stroški, ki nastanejo zaradi ohranitve lastne duševne integritete kot sestavnega dela lastnega žalovanja, ne predstavljajo pravno zavarovane premoženjske škode.
začasna odredba – zamenjava osnovne šole – regulacijska začasna odredba – izvrševanje roditeljske pravice
Bistveno v obravnavani zadevi je, da tožnica ni izkazala nujnosti predlaganega ukrepa prešolanja zaradi ogroženosti otroka. Glavni razlog za prešolanje naj bi bila A. želja, kar pa ne zadosti prej izpostavljenim kriterijem. V ta okvir tudi ne sodi v pritožbi zatrjevana kršitev A. pravic do obiskovanja šole, ki jo želi obiskovati.
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 83. ZZVZZ člen 63. ZPP člen 453, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pogodba – splošni dogovor – Zavod za zdravstveno zavarovanje RS – kršitev obveznosti iz splošnega dogovora – odsotnost zobozdravnika iz ambulante med ordinacijskim časom – razlaga pogodb – jezikovna razlaga – razlaga v korist šibkejše stranke – pogodbena kazen – netipična pogodbena kazen – odškodnina – odstop od sodne prakse – nedovoljene pritožbene novote
Določba sicer v drugem stavku omenja „pogodbeno kazen“, za katero po splošnih pravilih OZ ni potreben nastanek škode. Vendar pri povzetem dogovoru nikakor ne more iti za tipično pogodbeno kazen. Sodna praksa namreč kazen, ki je dogovorjena za posebne primere kršitev pogodbe, razlaga kot „sui generis“ pogodbeno kazen. Kadar stranki takšno sankcijo dogovorita, se pogoji za obstoj utemeljenosti zahtevka za njeno plačilo presojajo na podlagi pogodbeno dogovorjenih kriterijev oziroma pogojev, določenih v sami pogodbi (ne po določilih OZ o pogodbeni kazni).
Zaradi načina sprejemanja splošnega dogovora, kot to izhaja iz 63. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ko o spornih vprašanjih odloča Vlada), ne slednja, ne tožena stranka sama, realno nista v enakopravnem položaju z nasprotno stranko (torej Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Ministrstvom za zdravstvo) oziroma imata šibkejši položaj.
OZ člen 131, 131/2, 153, 153/2. Pravilnik o varstvu pri delu v gozdarstvu člen 3, 9.
odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – sečnja dreves v gozdu – razmočen in zelo strm teren – oprostitev odgovornosti
Poleg objektivnih meril (zelo strm in drseč teren ter dolžnost opravljanja dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi) so bila pri tožniku podana tudi subjektivna merila nevarne dejavnosti (nošenje motorne žage in osredotočenost tako na gozdna tla kot tudi na sodelavca, ki je v bližini podiral drevesa), kar nudi zadostno podlago za odločitev, da tožnikova hoja po gozdu predstavlja tveganje, ki je večje od običajnega.
Pri plačilu, ki je bilo opravljeno v izogib preteči izvršbi, se neupravičeno obogateni ne more sklicevati na 191. člen OZ, torej da je plačnik terjatev poravnal, čeprav je vedel, da tega ni dolžan.
nedenarna terjatev – vrnitev delavca na delo – reintegracija – nenadomestno dejanje – rok za izpolnitev – oprava izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi
Skladno s prvim odstavkom 46. člena ZIZ se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače, pri izvršbi glede obveznosti, ki jih lahko izpolni samo dolžnik (kamor po 232. členu ZIZ sodi tudi vrnitev delavca na delo), pa taka izjema ni določena.
Rok za izpolnitev (rok za poziv delavcu nazaj na delo) prične teči že z vročitvijo sklepa o izvršbi in ne šele z njegovo pravnomočnostjo, kar je skladno s splošnim načelom o nesuspenzivnosti pravnih sredstev v izvršbi.
Dolžnikova obveznost pozvati upnika nazaj na delo neločljivo vsebuje tudi njegovo obveznost, da upnika prijavi nazaj v sistem zavarovanj. Reintegracija namreč v delovnem pravu pomeni, da z njo delavec pridobi vse pravice, kot da mu delovno razmerje ne bi prenehalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0084936
ZPP člen 115, 115/2. OZ člen 239, 369.
izostanek z naroka – opravičljiv razlog – obveznost – ugovor zastaranja – pretrganje zastaranja – vložitev predloga za izvršbo – zastaralni rok pri pretrganju
Zgolj dejstvo, da je bil toženec pod psihičnim pritiskom zaradi dveh obravnav in je moral zaradi tega pogosteje obiskovati sanitarije, za opravičljivost izostanka ne zadošča. Tu nikakor ne gre za stanje, ki bi tožencu onemogočalo prihod ter sodelovanje na naroku.
Za izvedbo postopka delitve solastne nepremičnine bo sodišče prve stopnje moralo predhodno odpraviti navedeno oviro, tako da bo stanovanjska stavba, ki se deli s prodajo, predstavljala zemljiško parcelo kot prostorsko odmerjen del zemeljske površine (18. člen SPZ).
odškodninska odgovornost države - protipravnost ravnanja upravnega organa - izbris iz registra stalnega prebivalstva - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - omejitev odškodnine - pravična denarna odškodnina
Ker tožnik ne uveljavlja odškodnine le zaradi nedopustnega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, ampak tudi zaradi očitno napačne odločitve o zavrnitvi vloge za državljanstvo, za prisojo odškodnine ne veljajo omejitve posebnega zakona, ki ureja pravico do denarne odškodnine (in drugih oblik pravičnega zadoščenja) z namenom poprave kršitev temeljnih pravic osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva.
prerekanje trditev - priznanje dejstev - dokazovanje - dejansko stanje
V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da tožnikovi trditvi, da toženec uporablja poslovni prostor v tožnikovi lasti, toženec ni nasprotoval in je zato dejstvo štelo kot priznano.
Ko gre za dokazni predlog, ki ga ni mogoče izvesti, kar se da ugotoviti tudi iz sodbe, pomanjkljiva obrazložitev zavrnitve tega dokaznega predloga ne predstavlja očitane postopkovne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
praksa ustavnega sodišča - ustavnost in zakonitost postopka zasega listin in elektronskih naprav odvetnikom in odvetniški pisarni - sklep o vrnitvi zaseženih elektronskih naprav in listin - odločanje z odredbo glede na vsebino izreka - nedovoljenost pritožbe zoper odredbo - hišna preiskava - zaseg predmetov
Če sodnik garant ugotovi, da listine zaradi varstva odvetniške zasebnosti ni dopustno zaseči, nemudoma odredi njeno vrnitev odvetniku in uničenje zapisnikov o odvzemu v ustreznem delu. Pritožbeno sodišče je zato mnenja, da bi sodnik garant moral glede na svojo odločitev izdati odredbo zoper katero ni pritožbe in ne sklep, saj ni ugotovil, da je zaseg listin dopusten, in ko bi v tem primeru lahko izdal sklep, ki mora biti obrazložen in zoper katerega imata pravico do pritožbe v roku treh dni od njegove vročitve le odvetnik in predstavnik OZS.
Čeprav drži, da niti v pravnem pouku sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, niti v zakonu ni predpisano, kako naj storilec ravna v primeru, če mu v 15-dnevnem roku za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne uspe pridobiti zdravniškega spričevala o kontrolnem zdravstvenem pregledu, je tudi po stališču pritožbenega sodišča bilo od storilca pričakovati, da bo zaradi varstva svojih interesov pravočasno vložil (sicer nepopoln) predlog, v katerem bo sodišču pojasnil okoliščine v zvezi s pridobitvijo zdravniškega spričevala ob kontrolnem zdravstvenem pregledu. Ravnanje storilca, ko si je to situacijo razlagal po svoje in štel, da zadošča, da v 15-dnevnem roku prične s postopkom pridobitve zdravniškega spričevala o kontrolnem zdravstvenem pregledu, je nepravilno in ne opravičuje zamude roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je prekluziven.
načelo neposrednosti - posamična dejanja - zaslišanje izven glavne obravnave - strokovni sodelavec
Načelo neposrednosti bi bilo lahko kršeno le v primeru, če bi bila opravljena glavna obravnava pred dvema različnima sodnikoma (brez ponovne otvoritve). V konkretnem primeru pa so se izvajali dokazi posamično (kar je primerljivo tudi z opravo posameznih preiskovalnih dejanj v kazenskem postopku pred okrajnimi sodišči), zato je dokaze v skladu z določbo člena 54 Zakona o sodiščih (ZS) smela opraviti strokovna sodelavka, kajti iz navedene določbe jasno izhaja, da strokovni sodelavci v posameznih zadevah izven glavne obravnave zaslišujejo stranke, priče in izvedence, opravljajo zahtevnejše priprave za glavne obravnave, poročajo na sejah senatov, izdelujejo osnutke sodnih odločb, pod vodstvom sodnika pa vodijo tudi glavne obravnave, opravljajo pa tudi drugo delo, vselej po odredbi in pod vodstvom sodnika.
Upravnik oziroma v konkretnem primeru skupnost lastnikov mora v primeru, če obveznosti do tretje osebe niso poravnane v celoti za vse etažne lastnike tretji osebi na njeno zahtevo v roku osmih delovnih dni od prejema posredovati podatke o etažnem lastniku, ki ni plačal svojega dela obveznosti potrebne za vložitev tožbe. Pri tem ne gre zgolj za podatke o imenu etažnega lastnika ter višini njegovega dolga, ampak za vse podatke, ki so potrebni za utemeljitev zahtevka, med drugim tudi njegove višine.
odlog izvršbe na predlog tretjega - položitev varščine
V fazi odločanja o predlogu za odlog izvršbe sodišče preizkuša le še, ali tretji svojo pravico izkazuje z dovolj visoko stopnjo verjetnosti, to je s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana, da mu zato ni treba izkazati obstoja nenadomestljive ali težko nadomestljive škode ali ne.
Trditveno in dokazno breme, da niso podani pogoji za položitev varščine po tretjem odstavku 73. člena ZIZ, je na tretjem.
Višje sodišče pritožbi ne sledi niti v delu, v katerem sodišču prve stopnje očita (relativno) bistveno kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnik kršitev vidi v tem, da sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem finančne stroke, pri čemer spregleda, da je v postopku na prvi stopnji navedeni dokaz predlagal zaradi ugotovitve vknjižbe dolga pri toženi stranki (čemur sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo, saj to za odločitev ni bistvenega pomena), ne pa za ugotovitev dejstev, ki jih navaja v pritožbi.
vznemirjanje lastninske pravice - zamakanje v posamezni etažni del zaradi nevzdrževanja drugega posameznega etažnega dela - vzrok zamakanja - prerekanje pasivne legitimacije - poslovni prostor (terasa) kot samostojna funkcionalna enota - povrnitev nastale škode - pritožbeno sklicevanje na navedbe v postopku na prvi stopnji
Stvar dokazne ocene je razlaga izvedeniškega mnenja, katerega je sodišče prve stopnje opravilo v skladu s 8. členom ZPP in zaključilo, da je stavba št. 42 v izključni lasti tožene stranke in je v nadaljnji obrazložitvi pojasnilo, kaj bi tožena stranka morala narediti, v kolikor bi želela, da bi ta skupni gradbeni element - streha oz. terasa tudi pravno gledano (in ne le z vidika gradbene stroke, ki obravnava teraso kot element, ki služi strehi celotnega pritličnega dela) predstavljal skupni prostor v solasti etažnih lastnikov.
predlog za obnovo postopka - sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka - sklep sodišča druge stopnje - revizija zoper sklep sodišča druge stopnje - izčrpanje pravice do pritožbe
Prvi odstavek 384. člena ZPP določa, da stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. To velja tudi za sklep o zavrnitvi - ali zavrženju - predloga za obnovo postopka, saj ima tak sklep pravno naravo zaključka obnovitvenega postopka.
Pogoj iz prvega odstavka 384. člena ZPP v tem postopku ni izpolnjen. Višje sodišče je namreč o predlogu prve tožene stranke za obnovo postopka odločalo v položaju prvostopenjskega sodišča in je v pravnem pouku sklepa, s katerim je predlog prve tožene stranke zavrglo, prvo toženo stranko tudi poučilo o možnosti pritožbe na Vrhovno sodišče. S sklepom sodišča druge stopnje tako obnovitveni postopek ni bil pravnomočno končan v tem smislu, da ga ni bilo mogoče več izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi. Povedano drugače, revizije ne more vložiti stranka, ki pred tem ni izčrpala pravice do pritožbe.