• Najdi
  • <<
  • <
  • 12
  • od 36
  • >
  • >>
  • 221.
    VSL sklep I Cpg 1294/2016
    23.11.2016
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0085536
    ZIZ člen 270, 270/2, 270/3.
    predlog za izdajo začasne odredbe – zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – subjektivna nevarnost – prenos premoženja na bivšega zakonca – simulirani pravni posli – neznatna škoda – zmotna ugotovitev dejanskega stanja
    Tožena stranka je fizična oseba, zaradi česar tožeča stranka nima možnosti vpogleda v posamezne premoženjske transfere tožene stranke oziroma v njene bančne račune. Tožeča stranka ima iz tega razloga omejeno možnost seznanitve s sedanjimi ravnanji tožene stranke, lahko pa obstoj subjektivne nevarnosti izkazuje s preteklim ravnanjem tožene stranke.

    Stališče ustaljene sodne prakse, da je vsak poseg v tujo lastnino za lastnika škodljiv, velja le v primeru, če tožeča stranka ne dokaže drugače. Drži, da takšen poseg lastniku omejuje upravičenje, da s stvarjo razpolaga. Vendar pa v konkretnem primeru tožeča stranka zatrjuje, da je bilo na toženo stranko preneseno premoženje v skupni vrednosti 1.000.000,00 EUR ter da ima redne mesečne prihodke iz naslova preživnine v višini 1.600,00 EUR, kot tudi iz naslova lastne pokojnine, zaradi česar ji prepoved razpolaganja z določenim premoženjem, ki naj služi zavarovanju denarne terjatve v višini 88.000,00 EUR ne bo povzročilo škode.
  • 222.
    VSL sklep II Cp 1924/2016
    23.11.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0081626
    ZPP člen 394, 394-10.
    obnova postopka – nov dokaz
    Tožnica je v obnovitvenem postopku kot nov dokaz predložila fotografijo, ki naj bi prikazovala natančen položaj vozila neposredno po trčenju. Sodišče prve stopnje je predloženi dokaz ocenilo in pravilno zaključilo, da ne gre za tak dokaz, na podlagi katerega bi bila za tožnica lahko izdana ugodnejša odločba.
  • 223.
    VSC sklep II Ip 398/2016
    23.11.2016
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0004574
    ZIZ člen 178, 178/2, 178/4.
    ugotovitev vrednosti nepremičnine - namen cenitve
    Ni se mogoče strinjati s pritožbenimi navedbami, da namen izdelave cenitve ne more biti pomemben kriterij pri presoji prepričljivosti cenitve, saj je povsem realno pričakovati, da bo ocena vrednosti v primeru ocenjevanja za potrebe najetja kredita lahko tudi precej višja od cenitve, kot jo bo izdelal cenilec v primeru ocenjevanja zaradi prodaje na prisilni dražbi.
  • 224.
    VSL sodba in sklep II Cp 1380/2016
    23.11.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO – RAZLASTITEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0060435
    ZZK-1 člen 243. OZ člen 40, 40/2. ZRPPN člen 59. ZPP člen 44, 44/3.
    izbrisna tožba – razpolaganje z razlaščeno nepremičnino – pogodba namesto razlastitve – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera pridobitelja nepremičnin – nedopusten nagib – ničnost pogodbe – pritožba zoper sklep o ugotovitvi vrednosti spornega predmeta
    Tožnica je svojo solastninsko pravico na spornih nepremičninah pridobila na podlagi dveh pogodb namesto razlastitve, sklenjenih v letu 1992 z A. A. in prvo toženko. Čeprav tožnica ni poskrbela za vknjižbo, ki ima v tem primeru le publicitetni ali deklaratorni učinek, svoje pravice ni izgubila niti potem, ko so jo z vpisom v zemljiško knjigo prehiteli toženci. Tožnici je namreč uspelo izpodbiti domnevo njihove dobrovernosti.
  • 225.
    VSL sodba I Cp 2145/2016
    23.11.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
    VSL0084867
    OZ člen 131, 171, 179, 299, 299/1. ZOZP člen 20a. ZOdvT člen 12. ZOdvT tarifna številka 2200.
    denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – zamuda – soprispevek oškodovanca – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti – strah – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – odločitev o stroških postopka – nagrada za posel – načelo uspeha – ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini
    Določba 20.a člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu, ki določa, da zamuda zavarovalnice nastopi v treh mesecih od vložitve odškodninskega zahtevka, velja izključno za položaje, ko odgovornost zavarovalnice ni sporna in je škoda v celoti ocenjena, zavarovalnica pa v tem času ne predloži ponudbe. V vseh ostalih primerih, kamor spada tudi obravnavani, pa je glede vprašanja zamude zavarovalnice in pričetka teka zakonskih zamudnih obresti treba uporabiti 299. člen OZ.
  • 226.
    VSL sodba I Cp 1873/2016
    23.11.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0084936
    ZPP člen 115, 115/2. OZ člen 239, 369.
    izostanek z naroka – opravičljiv razlog – obveznost – ugovor zastaranja – pretrganje zastaranja – vložitev predloga za izvršbo – zastaralni rok pri pretrganju
    Zgolj dejstvo, da je bil toženec pod psihičnim pritiskom zaradi dveh obravnav in je moral zaradi tega pogosteje obiskovati sanitarije, za opravičljivost izostanka ne zadošča. Tu nikakor ne gre za stanje, ki bi tožencu onemogočalo prihod ter sodelovanje na naroku.
  • 227.
    VSL sodba I Cp 2104/2016
    23.11.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0084942
    ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
    prerekanje trditev - priznanje dejstev - dokazovanje - dejansko stanje
    V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da tožnikovi trditvi, da toženec uporablja poslovni prostor v tožnikovi lasti, toženec ni nasprotoval in je zato dejstvo štelo kot priznano.
  • 228.
    VSL sodba II Cp 2187/2016
    23.11.2016
    ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
    VSL0060416
    OZ člen 172, 172/1, 180, 180/1. ZMZPP člen 30, 30/1, 30/2.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi smrti bližnjega – smrt v prometni nesreči – smrt kolesarja – soprispevek kolesarja – otroci pokojnika – žena pokojnika – obstoj življenjske skupnosti – stroški pogreba – krajevno običajen pogreb – musliman – mednarodno zasebno pravo – uporaba tujega prava – nepogodbena odškodninska odgovornost – najtesnejša zveza s slovenskim pravom
    Za nepogodbeno odškodninsko odgovornost se uporabi pravo kraja, kjer je bilo dejanje storjeno. Če je za oškodovanca ugodnejše, se namesto tega uporabi pravo kraja, kjer je nastopila posledica, vendar le, če je povzročitelj kraj posledice mogel in moral predvideti. Če pravo, določeno po prvem odstavku tega člena, nima z razmerjem tesnejše zveze, pač pa je podana očitna zveza z nekim drugim pravom, se uporabi to pravo.

    Kdor povzroči, da nekdo umre, mora povrniti običajne stroške za njegov pogreb (172. člen OZ). Z vidika prvega odstavka 172. člena OZ predstavljajo pravno priznano obliko premoženjske škode le tisti stroški, ki so objektivna nujnost pokojnikovih bližnjih. Stroški, ki nastanejo zaradi ohranitve lastne duševne integritete kot sestavnega dela lastnega žalovanja, ne predstavljajo pravno zavarovane premoženjske škode.
  • 229.
    VSL sklep II Cp 1949/2016
    23.11.2016
    ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0084891
    ZPP člen 1, 17, 17/2, 30.
    podlage odškodninske odgovornosti – odškodninska odgovornost – nepravilna izvedba priklopa na javno kanalizacijo – protipravno ravnanje – stvarna pristojnost
    Zatrjevani stroški, ki naj bi tožniku nastali v posledici očitanega protipravnega ravnanja toženke v različnih postopkih, predstavljajo z njegove strani zatrjevano škodo, katere povračilo zahteva od toženke. Gre torej za spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij, kot ga opredeljuje 1. člen ZPP. Za to vrsto spora pa je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
  • 230.
    VSL sodba IV Cp 2774/2016
    23.11.2016
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0081615
    ZZZDR člen 129, 131a. ZKP člen 145.
    določitev preživnine – število prebivalcev v stanovanju – primerljiva najemnina za stanovanje – izogibanje davčni obveznosti – sum storitve kaznivega ravnanja – brezposelnost – dolžnost plačevanja preživnine v denarju – darilo
    Toženec je dolžan plačevati preživnino v denarju (prvi odstavek 131.a člena ZZZDR), zato so nepomembne njegove trditve, da na drug način pokriva potrebe tožnikov oziroma, da jima kupuje razne potrebne stvari. Na ta način bi veljavno izpolnjeval svojo preživninsko obveznost le v primeru, če bi zakonita zastopnica tožnikov s tem soglašala, česar pa toženec ni zatrjeval.

    Če bi najemnina res znašala samo 120,00 EUR, A. A. ne bi imel nobenega razloga, da je odklonil odgovor na to vprašanje. Takšno ravnanje jasno kaže na izogibanje davčni obveznosti (ker gre za očiten sum storitve kaznivega dejanja, bi prvo sodišče moralo ustrezno reagirati v smislu 145. člena ZKP).
  • 231.
    VSM sklep II Kp 39959/2015
    22.11.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM0023191
    ZKP člen 214, 220, 223a, 375, 375/2, 390.
    praksa ustavnega sodišča - ustavnost in zakonitost postopka zasega listin in elektronskih naprav odvetnikom in odvetniški pisarni - sklep o vrnitvi zaseženih elektronskih naprav in listin - odločanje z odredbo glede na vsebino izreka - nedovoljenost pritožbe zoper odredbo - hišna preiskava - zaseg predmetov
    Če sodnik garant ugotovi, da listine zaradi varstva odvetniške zasebnosti ni dopustno zaseči, nemudoma odredi njeno vrnitev odvetniku in uničenje zapisnikov o odvzemu v ustreznem delu. Pritožbeno sodišče je zato mnenja, da bi sodnik garant moral glede na svojo odločitev izdati odredbo zoper katero ni pritožbe in ne sklep, saj ni ugotovil, da je zaseg listin dopusten, in ko bi v tem primeru lahko izdal sklep, ki mora biti obrazložen in zoper katerega imata pravico do pritožbe v roku treh dni od njegove vročitve le odvetnik in predstavnik OZS.
  • 232.
    VSL sodba I Cpg 679/2016
    22.11.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
    VSL0080800
    OZ člen 12, 111, 631. ZPP člen 181, 314. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 61, 65.
    gradbena pogodba - zahtevek podizvajalca - pogodbe FIDIC - odstop pogodbe - litispendenca - spornost terjatve - materialni pobot - uzance
    Po postavitvi zahtevka s strani podizvajalca in ob izpolnitvi drugih pogojev nastane obveznost naročnika do osebe, s katero ta ni v pogodbenem razmerju. Večinska pravna teorija in sodna praksa stojita na stališču, da takrat nastane zakonita cesija, kar pomeni, da od postavitve zahtevka s strani podizvajalca (naročniku), ob dodatnem pogoju, da so izpolnjeni vsi drugi pogoji iz 631. člena OZ, preide terjatev v obsegu podizvajalčeve obveznosti na podizvajalca. Od tega trenutka naprej naročnik ni več (le) pooblaščen, da plača podizvajalcu, ampak mu mora plačati. To na drugi strani pomeni, da od tega trenutka naprej naročnik obveznosti ne more več pravilno izpolniti tako, da jo izpolni izvajalcu.

    Sodišče prve stopnje je glede ugovora ugasle pravice opozorilo na litispendenco med obema postopkoma. Podani razlog sicer ni utemeljen, ker tožena stranka ni uveljavljala procesnega pobota temveč je uveljavljala materialni pobot.

    Zapadlost plačila mesečno izvedenih del, tudi del iz 37. začasne situacije, pogodbeno ni bila pogojevana z overjenimi izjavami podizvajalcev o izpolnitvi obveznosti izvajalca do le-teh. Praksa, vzpostavljena med strankama, nima regulativne funkcije, temveč razlagalno.

    Zato je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno materialnopravno stališče, da citirana 15.4.b točka FIDIC pritožnici ne daje upravičenja, da zadrži izplačilo že opravljenih gradbenih del in ne izpolni že zapadle obveznosti iz tega naslova, ker je v času po tem od pogodbe odstopila. Nasprotno bi bilo

    contra factum proprium, saj je tožeča stranka v tem delu svojo obveznost po gradbeni pogodbi izpolnila, prav tako pa ni sporno, da je obveznost nastala in zapadla v plačila še pred učinkovanjem odstopa od pogodbe.
  • 233.
    VSL sklep I Cp 1973/2016
    22.11.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0060422
    ZPP člen 189, 189/1.
    litispendenca – visečnost pravde – negativna procesna predpostavka za dopustnost tožbe – identiteta spora
    Dejansko podlago tožbe pod opr. št. I P 688/2010, kot tudi pod opr. št. I P 1132/2014, predstavlja isti življenjski dogodek, ki temelji na trditvah, da je tožena stranka B. B. brez pooblastila A. A. dvignila z njenega bančnega računa 57.461,51 EUR in je zato za ta znesek neupravičeno obogatena. Prvo tožbo je vložila A. A., ki je med postopkom umrla, zato so njeni dediči, trije otroci, v trenutku njene smrti vstopili v pravdo. Spor je ohranil svojo obligacijsko pravno naravo in ni postal spor v zvezi z obsegom zapuščine, za kar se zavzema pritožba. Glede na zgoraj navedeno je tako v obeh pravdnih zadevah podana istovetnost pravdnih strank in istovetnost tožbenega zahtevka.
  • 234.
    VSK Sklep I Cp 284/2016
    22.11.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSK00002469
    ZPP člen 115.. OZ člen 270, 270/1, 1022, 1022/2.
    način izpolnitve obveznosti - izpolnitev v korist prevzemnika terjatve - subjektivna sprememba tožbe - zaslišanje stranke - poroštvena obveznost - priznana terjatev v stečajnem postopku
    Samo priznana in ne poplačana terjatev na obstoj porokove obveznosti do upnika (tožene stranke do tožeče) nima vpliva. Če bi bila terjatev v stečajnem postopku glavnega dolžnika družbe R. d.o.o. res že poplačana, kot sta zatrjevala toženca v postopku na prvi stopnji (navedbe v 6. točki vloge z dne 20.6.2014, listovna št. 93), bi to pomenilo, da je tožnica svojo terjatev dobila poplačano že od glavnega dolžnika. Obveznost bi torej prenehala (prvi odstavek 270. člena OZ), kar pomeni, da bi bila toženca prosta svoje obveznosti, saj s prenehanjem glavne obveznosti ugasne tudi (njuno) poroštvo. Enako velja tudi za solidarno obveznost.
  • 235.
    VSL sodba I Cpg 5/2016
    22.11.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0075386
    OZ člen 288.
    vračunavanje obresti in stroškov - dispozitivna narava zakonskih določb - izračun zakonskih zamudnih obresti - izračun v sodbi
    Določba 288. člena OZ je dispozitivne narave, kar pomeni, da se lahko upnik in dolžnik dogovorita za drugačen način vračunavanja.
  • 236.
    VSK sklep CDn 240/2016
    22.11.2016
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK0006862
    ZZK-1 člen 28, 114, 115, 115/1, 115/2.
    poočitev spremembe – zaznamba črne gradnje
    Poočitev je pomožni vpis, ki nima neposrednega učinka na pravice in pravna razmerja (glej 28. in 144. člen ZZK-1). Glede na določbo prvega in drugega odstavka 115. člena ZZK-1 se tedaj, ko se v katastru spremeni identifikacijski znak nepremičnine, ta sprememba poočiti v zemljiški knjigi na podlagi obvestila geodetske uprave,

    pri čemer je poočitev delitve nepremičnin dovoljena, če je predmet delitve zemljiška parcela ali posamezen del stavbe v etažni lastnini. Če je poočitev dovoljena, se v zemljiški knjigi izbrišejo nepremičnine, prenehajo zaradi delitve in vpišejo z delitvijo nastale nove nepremičnine, pri slednjih pa se vpiše enak pravni položaj, kot je vpisan pri izbrisanih nepremičninah in vse izvedene pravice in pravna dejstva iz četrtega odstavka 13.a člena ZZK-1, ki so bili vpisani pri osnovnem pravnem položaju izbrisanih nepremičnin (peti odstavek 115. čelna ZZK-1). Sodišče prve stopnje poočitve ni dovolilo zato, ker meni, da zaznamba nedovoljene gradnje pri zemljiški parceli, glede katere teče postopek, predstavlja oviro za predlagano poočitev. Pritožbeno sodišče tega razlogovanja ne sprejema. Zaznamba črne gradnje v primeru poočitve delitve nepremičnine se vpiše pri vseh novih, z delitvijo nastalih parcelah in s tega vidika poočitev pri pravnem položaju nepremičnin ne povzroči relevantnih sprememb.
  • 237.
    VSL sodba in sklep I Cpg 1317/2015
    22.11.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0079637
    ZOR člen 611, 641, 644. ZPP člen 253, 339, 339/1.
    projektantska pogodba - izpolnitev pogodbenih del - napake v projektu podizvajalca - odgovornost projektanta - podprojektant na zahtevo naročnika - zavrnitev dokaznih predlogov - neobrazloženost zavrnitve - zaslišanje izvedenca - pomanjkljivosti izvedenskega mnenja - pregled dokumentacije pri izdelavi mnenja - predložitev dokumentacije - opredeljevanje stranke do izvedenčevih zaključkov
    Že s tem, ko sploh ni jasno, katera dokumentacija je bila s strani izvedenke pregledana, je izvedensko mnenje tako pomanjkljivo, da se pritožnica o njem sploh ne more izjasniti. Pravilen postopek v zadevi bi bil, da bi sodišče prve stopnje tožeči stranki (ki je tudi sama izrazila pripravljenost predložiti dokumentacijo) naložilo, da vso dokumentacijo predloži v spis, nato pa bi bilo že iz tega jasno, kaj je bilo izvedenki sploh na razpolago, pritožnica pa bi dobila možnost, da se o izvedenkinih zaključkih kvalificirano izjasni. Že ne glede na dokazni predlog pritožnice glede predložitve dokumentacije bi zato sodišče prve stopnje moralo to zahtevati od tožeče stranke.

    Projektantsko pogodbo je s tožečo stranko podpisala zgolj drugotožena stranka. Na podlagi pogodbe je zgolj ona tista, ki je tožeči stranki zavezana k pravilni izpolnitvi pogodbenih del - izdelavi projektov. Če je do napak prišlo v projektu njenega podizvajalca, je to stvar drugotožene stranke, ki je tudi očitno dopuščala, da je eden od njih tožeči stranki neposredno izročal projekte, ne da bi jih sama pred tem pregledala. Višje sodišče sicer razume, da je bilo projektantsko delo zelo obsežno in je razumljivo, da si je drugotožena stranka pri tem pomagala s podizvajalci (podprojektanti), vendar pa je to ne razbremeni njene odgovornosti do naročnika. Tudi če je bil K. njen podprojektant na zahtevo tožeče stranke, je drugotožena stranka na to pristala in sklenila projektantsko pogodbo, po kateri je sama v celoti odgovorna za pravilnost projektov. Vso možnost je imela, da bi zavrnila sklenitev pogodbe pod takimi pogoji.
  • 238.
    VSK sodba I Cp 380/2016
    22.11.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK0007111
    ZDR-1 člen 57, 57/1, 61, 61/2, 61/3, 179. ZVZD-1 člen 5, 25.
    vmesna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - razmerje med neposrednim delodajalcem in uporabnikom
    Presoja razmerja med neposrednim delodajalcem in uporabnikom.
  • 239.
    VSL sodba I Cpg 791/2016
    22.11.2016
    POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0079633
    OZ člen 83, 169, 243, 243/3, 1024, 1024/2.
    leasing - predčasna odpoved pogodbe o leasingu - pozitivni pogodbeni interes - izračun višine odškodnine - preostala vrednost predmeta leasinga - nesklepčnost tožbe - načelo popolne odškodnine - razlaga splošnih pogojev - neprodaja predmetov leasinga - dosežena tržna vrednost - poroštvo - dolžnikova pripoznava upnikove terjatve - porokovi ugovori
    Pri odškodnini, s katero leasingodajalec zaradi predčasne odpovedi pogodbe o leasingu zahteva povračilo pozitivnega pogodbenega interesa, je odločilno, ali je bila vsota nezapadlih obrokov leasinga diskontirana na čas prenehanja pogodbe o leasingu in ali je bila skladno s tretjim odstavkom 243. člena Obligacijskega zakonika od tega zneska odšteta preostala vrednost predmeta leasinga. Gre namreč za kriterija, ki dajeta garancijo, da odškodnina ne presega dejanske škode.

    V konkretnem primeru ni bila sporna metoda izračuna preostale vrednosti predmetov leasinga (torej ali bo to prodajna cena oziroma kupnina ali kako drugače ocenjena vrednost), temveč (kot sta to utemeljeno opozarjali toženki in kar je nesporno) da tožnica pri izračunu odškodnine ni upoštevala nobene vrednosti predmetov leasinga. Takšen zahtevek pa je v nasprotju s formulo izračuna višine odškodnine v 11.3 točki Splošnih pogojev, kot tudi načelom popolne odškodnine.

    Neprodaja predmetov leasinga ne more biti pravno dopusten razlog, da bi bila upravičena do odškodnine, ki bi presegala njeno dejansko škodo. Pomeni kvečjemu, da je tožnica odškodninski zahtevek vložila preuranjeno.
  • 240.
    VSC sklep PRp 184/2016
    22.11.2016
    PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSC0004572
    ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-2, 105, 105/1.
    kraj storitve prekrška - cestni promet - vožnja pod vplivom alkohola
    Zakon prepoveduje vožnjo vozila pod vplivom alkohola v cestnem prometu, cestni promet pa je promet vozil, peščev in drugih udeležencev cestnega prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet. Zato opredelitev storitve kraja storitve prekrška zgolj s splošno navedbo imena naselja L. ne omogoča zadostne konkretizacije kraja storitve prekrška, na podlagi katere bi bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, da je obdolženec bil udeležen z motornim vozilom v cestnem prometu.
  • <<
  • <
  • 12
  • od 36
  • >
  • >>