Ker je v spisu ostalo neraziskano, ali je zapustnica že podpisala oporoko, katero je sestavila toženka, oporočni priči pa sta prisopili kasneje, oziroma ali so res izpolnjeni pogoji iz 64. člena ZD, je bilo treba sodbo razveljaviti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Sodišče v izvršilnem postopku ne preizkuša (ne)utemeljenosti terjatve po sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, če ji dolžnik nasprotuje, temveč le obrazloženost ugovora. Ugovor je obrazložen in s tem utemeljen, če dolžnika navajata obstoj obveznosti v drugačnem znesku kot upnika in za to tudi predlagata dokaze.
Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če sodišče prve stopnje ni zanesljivo ugotovilo vzroka za obdolženčevo nenadno skrenitev v levo, zaradi česar je prišlo do prometne nezgode, zato je potrebno takšno sodbo razveljaviti.
dedovanje na podlagi oporoke - volilo - legitimacija
Volilo je relativna pravica, ki obstoji v razmerju med honoratom in oneratom. Izpolnitev volila lahko zahteva samo volilojemnik in sicer samo od dediča, ki je po oporoki volilo dolžan izpolniti, ne pa od njegovih singularnih pravnih naslednikov.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 231, 231/2, 239, 239/2, 246, 231, 231/2, 239, 239/2, 246, 231, 231/2, 239, 239/2, 246.
bolniški stalež - mnenje zdravniške komisije
Po določbi 2. odstavka 231. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 3/98) osebni zdravnik ne more ugotoviti pri zavarovancu začasne zadržanosti od dela zaradi iste bolezni oz. stanja, za katero je zdravniška komisija ugotovila, da ni več utemeljena, pred potekom 30 dni po tem, ko je zdravniška komisija podala mnenje. To lahko osebni zdravnik stori le, če gre za nenadno in nepričakovano poslabšanje zdravstvenega stanja zavarovanca. V tem primeru mora zdravnik napotiti zavarovanca na zdravniško komisijo. Če zdravniška komisija ne ugotovi razlogov za zadržanost z dela, velja ta ugotovitev za naprej. Za odločitev o upravičeni zadržanosti z dela je bistveno, ali je zavarovanka v spornem obdobju upoštevala navodilo osebne zdravnice, ki ji je do prejema mnenja zdravniše komisije odredila vrnitev na delo in ji staleža ni podaljšala, saj mnenje zdravniške komisije velja za naprej.
ZPIZ-92 člen 152, 152/1, 152/1-3, 321, 321/2. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen 2, 2-11, 2-12.
invalidnina - seznam telesnih okvar - invalidsko zavarovanje
Določba 1. odst. 152. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 - 54/98) je samo splošne narave, zaradi česar je ni moč neposredno uporabiti. Prav zato zakon v 3. odst. istega člena določa, da vrste telesnih okvar, na podlagi katerih se pridobi pravica do invalidnine ter odstotke teh okvar, določi predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za delo, po poprejšnjem mnenju ustrezne strokovne organizacije. Ker ta akt doslej še ni bil izdan, je potrebno glede na določbo 2. odst. 321. čl. zakona kot pravno podlago uporabiti Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Ur. l. SFRJ, št. 38/83 in 66/89).
Če doseganje tistih skupnih ciljev, zaradi katerih je bila družba z omejeno odgovornostjo ustanovljena, ni več mogoče, je utemeljen zahtevek družbenika, da sodišče odloči o prenehanju družbe, pri čemer ni pomembno, kateri od družbenikov je za takšno stanje odgovoren.
ZDSS člen 4, 30, 4, 30. ZPP člen 350, 350/2, 350, 350/2.
davek - zahtevek
Zahtevek za plačilo davkov in prispevkov je akcesorni zahtevek do glavnega zahtevka, ki se glasi na priznanje pokojninske in zavarovalne dobe. Če je podana stvarna pristojnost sodišča za sojenje o glavnem zahtevku, se sodišče v zvezi z akcesornim zahtevkom ne more izreči za stvarno nepristojno.
Iz izpiska prometa na računu upnika izhaja, da je bila sodna taksa za predlog za izvršbo plačana pravočasno, zato ni podlage za odločitev sodišča, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen.
Ker sta pravdni stranki v zavarovalnih pogojih določili način ugotavljanja škode, je za kasko škodo odločilna tista vrednost, izračunana na način, kot je določeno v zavarovalni pogodbi.
ZPSPP člen 23, 23/1, 24, 24/2, 27, 27/1, 23, 23/1, 24, 24/2, 27, 27/1. ZOR člen 568, 568.
najemna pogodba za poslovni prostor - najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe
Obveznost plačila najemnine ne ugasne, če najemnik najemne pogodbe za poslovni prostor ne prekine v skladu z določili Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. Prekine jo lahko v sporazumu z najemodajalcem, če do sporazuma ne pride, pa tako, da poslovni prostor vrne v takem stanju, kot ga je prejel, pri tem pa mora trpeti še odpovedni rok.
Ker tožena stranka ob vložitvi pobotnega ugovora v znesku 157.346,10 SIT ni navedla, katere uveljavljane terjatve tožeče stranke s tem zneskom pobotuje, je bilo potrebno uporabiti 2. odst. 312. čl. ZOR, po katerem se obveznosti poravnavajo po vrstnem redu, kot je katera zapadla v izpolnitev.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - pritožba upnika
Upnik v pritožbi ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o utemeljenosti ugovora v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ, temveč prereka dolžnikove dejanske navedbe v ugovoru, o čemer pa izvršilno sodišče pri obravnavi ugovora ne odloča.
V kolikor se je sporna pot prej res uporabljala le za pešhojo in občasne vožnje s traktorjem, sedaj pa vsakodnevno vozi po tej trasi kamion s cisterno za odvoz mleka, potem to lahko pomeni nedopustno razširitev služnostne pravice, v kolikor je bila ta v priposestvovalni dobi ugotovljena le za pešhojo in občasne prevoze za gospodarske potrebe kmetije z osebnim vozilom oziroma traktorjem.
ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/2, 56/3, 51, 51/2, 56, 56/2, 56/3. ZIZ člen 270, 270.
začasna odredba - razvezani zakonec
Posojilni pogodbi sta bili sklenjeni v času trajanja zakonske zveze strank tega postopka zavarovanja zaradi gradnje in opreme diskoteke. Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje (2. odst. 51. čl. ZZZDR). Za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, odgovarjata zakonca nerazdelno tako s skupnim kot tudi svojim posebnim premoženjem (2. odst. 56. čl. ZZZDR), zakonec, ki je ob poravnavi dolga plačal več, kot znaša njegov del dolga, pa ima pravico povračilo tega terjati od drugega zakonca (3. odst. 56. čl. ZZZDR). Navedeno pa kaže na verjetnost obstoja upnikove terjatve do dolžnice. Dejstva, ki jih v pritožbi navaja dolžnica (namen posojila in zgolj formalen obstoj zakonske zveze), presegajo namen postopka zavarovanja, v katerem za odločitev zadoščajo verjetno izkazana dejstva, in bodo predmet obravnavanja v tekočih pravdnih postopkih, v katerih bo morala biti terjatev upnika ugotovljena z višjo, za meritorno odločbo potrebno stopnjo resnice.
Sodišče določi višino predujma na podlagi lastne ocene predvidoma nastalih stroškov, kar je sodišče prve stopnje storilo in svojo oceno tudi primerno obrazložilo. Upnik s pritožbo ne izpodbija utemeljenosti ali višine posameznih konkretnih postavk predvidenih stroškov izvršbe, temveč pavšalno oporeka pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje. Upnikova dolžnost, da vnaprej založi predujem za stroške za opravo izvršbe, je jasno določena v zakonu (2. odst. 38. čl. ZIZ), zato so vsa pritožbena izvajanja o obremenitvi za upnika ter negotovosti uspeha rubeža pravno neupoštevna.
Poslovanje stečajnega upravitelja nadzoruje in mu daje navodila predsednik stečajnega senata (2. in 3. odst. 75. člena ZPPSL). V zvezi s predmetno pogodbo bi zato lahko dal stečajnemu upšravitelju navodilo, kako ravnati, predsednik stečajnega senata. Odločil bi z odredbo, o morebitnem ugovoru pa bi odločil stečajni senat. Zoper odločitev stečajnega senata ni pritožbe.
Od zneska, prisojenega kot odškodnina za nepremoženjsko škodo tečejo zakonite zamudne obresti od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje, ne pa že od izteka 14-dnevnega roka po vložitvi zahteve za plačilo odškodnine pred vložitvijo tožbe.
Toženec utemeljeno izpodbija prisojo odškodnine za drugotožničin strah za moža. ZOR namreč ne priznava denarne odškodnine za strah za drugega, ki vsebinsko predstavlja škodo zunanjega izvora, oziroma škodo posrednega oškodovanca. Poseg zoper neposrednega oškodovanca se lahko reflektira kot škoda na drugih le v primerih iz 201. čl. ZOR, torej kot duševne bolečine ožjih družinskih članov, če nekdo umre ali v primeru posebno težke invalidnosti, medtem ko 200. čl. ZOR ureja le škodo lastnega izvora. Drugotožnici bi torej šla denarna odškodnina za to obliko škode, le če bi utrpela strah zase, kar pa v tožbi niti ni bilo zatrjevano.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - spor majhne vrednosti - stroški pritožbe
Tudi v pritožbenem postopku mora sodišče upoštevati temeljni kriterij za odločitev o tem, kateri stroški naj se stranki povrnejo in mora upoštevati samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo le povzema svoja stališča iz postopka pred sodiščem prve stopnje, predvsem pa povzame ugotovitve izpodbijane sodbe, zato ni z ničemer pripomogla k odločitvi v obravnavani zadevi. Zaradi navedenega mora stroške pritožbenega postopka kriti tožeča stranka sama.