Ker je v spisu ostalo neraziskano, ali je zapustnica že podpisala oporoko, katero je sestavila toženka, oporočni priči pa sta prisopili kasneje, oziroma ali so res izpolnjeni pogoji iz 64. člena ZD, je bilo treba sodbo razveljaviti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Sodišče v izvršilnem postopku ne preizkuša (ne)utemeljenosti terjatve po sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, če ji dolžnik nasprotuje, temveč le obrazloženost ugovora. Ugovor je obrazložen in s tem utemeljen, če dolžnika navajata obstoj obveznosti v drugačnem znesku kot upnika in za to tudi predlagata dokaze.
Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če sodišče prve stopnje ni zanesljivo ugotovilo vzroka za obdolženčevo nenadno skrenitev v levo, zaradi česar je prišlo do prometne nezgode, zato je potrebno takšno sodbo razveljaviti.
dedovanje na podlagi oporoke - volilo - legitimacija
Volilo je relativna pravica, ki obstoji v razmerju med honoratom in oneratom. Izpolnitev volila lahko zahteva samo volilojemnik in sicer samo od dediča, ki je po oporoki volilo dolžan izpolniti, ne pa od njegovih singularnih pravnih naslednikov.
Če doseganje tistih skupnih ciljev, zaradi katerih je bila družba z omejeno odgovornostjo ustanovljena, ni več mogoče, je utemeljen zahtevek družbenika, da sodišče odloči o prenehanju družbe, pri čemer ni pomembno, kateri od družbenikov je za takšno stanje odgovoren.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 231, 231/2, 239, 239/2, 246, 231, 231/2, 239, 239/2, 246, 231, 231/2, 239, 239/2, 246.
bolniški stalež - mnenje zdravniške komisije
Po določbi 2. odstavka 231. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 3/98) osebni zdravnik ne more ugotoviti pri zavarovancu začasne zadržanosti od dela zaradi iste bolezni oz. stanja, za katero je zdravniška komisija ugotovila, da ni več utemeljena, pred potekom 30 dni po tem, ko je zdravniška komisija podala mnenje. To lahko osebni zdravnik stori le, če gre za nenadno in nepričakovano poslabšanje zdravstvenega stanja zavarovanca. V tem primeru mora zdravnik napotiti zavarovanca na zdravniško komisijo. Če zdravniška komisija ne ugotovi razlogov za zadržanost z dela, velja ta ugotovitev za naprej. Za odločitev o upravičeni zadržanosti z dela je bistveno, ali je zavarovanka v spornem obdobju upoštevala navodilo osebne zdravnice, ki ji je do prejema mnenja zdravniše komisije odredila vrnitev na delo in ji staleža ni podaljšala, saj mnenje zdravniške komisije velja za naprej.
ZDSS člen 4, 30, 4, 30. ZPP člen 350, 350/2, 350, 350/2.
davek - zahtevek
Zahtevek za plačilo davkov in prispevkov je akcesorni zahtevek do glavnega zahtevka, ki se glasi na priznanje pokojninske in zavarovalne dobe. Če je podana stvarna pristojnost sodišča za sojenje o glavnem zahtevku, se sodišče v zvezi z akcesornim zahtevkom ne more izreči za stvarno nepristojno.
Iz izpiska prometa na računu upnika izhaja, da je bila sodna taksa za predlog za izvršbo plačana pravočasno, zato ni podlage za odločitev sodišča, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen.
ZPIZ-92 člen 152, 152/1, 152/1-3, 321, 321/2. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen 2, 2-11, 2-12.
invalidnina - seznam telesnih okvar - invalidsko zavarovanje
Določba 1. odst. 152. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 - 54/98) je samo splošne narave, zaradi česar je ni moč neposredno uporabiti. Prav zato zakon v 3. odst. istega člena določa, da vrste telesnih okvar, na podlagi katerih se pridobi pravica do invalidnine ter odstotke teh okvar, določi predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za delo, po poprejšnjem mnenju ustrezne strokovne organizacije. Ker ta akt doslej še ni bil izdan, je potrebno glede na določbo 2. odst. 321. čl. zakona kot pravno podlago uporabiti Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Ur. l. SFRJ, št. 38/83 in 66/89).
V kolikor se je sporna pot prej res uporabljala le za pešhojo in občasne vožnje s traktorjem, sedaj pa vsakodnevno vozi po tej trasi kamion s cisterno za odvoz mleka, potem to lahko pomeni nedopustno razširitev služnostne pravice, v kolikor je bila ta v priposestvovalni dobi ugotovljena le za pešhojo in občasne prevoze za gospodarske potrebe kmetije z osebnim vozilom oziroma traktorjem.
zavarovanje - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - seznam zaostalih obveznosti dolžnika - ugovor
Po 2. točki 17. člena ZIZ je izvršilni naslov tudi seznam zaostalih obveznosti dolžnika s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda pristojni davčni organ. Zoper sklep o zavarovanju z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini, ki je izdan na podlagi takega seznama, je mogoče vložiti ugovor iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zakon pa jih primeroma navaja v 55. členu ZIZ. Temelja in višine obveznosti, kot je opredeljena v izvršilnem naslovu, pa izvršilno sodišče ne more preverjati, saj je na vsebino izvršilnega naslova vezano.
Sodišče določi višino predujma na podlagi lastne ocene predvidoma nastalih stroškov, kar je sodišče prve stopnje storilo in svojo oceno tudi primerno obrazložilo. Upnik s pritožbo ne izpodbija utemeljenosti ali višine posameznih konkretnih postavk predvidenih stroškov izvršbe, temveč pavšalno oporeka pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje. Upnikova dolžnost, da vnaprej založi predujem za stroške za opravo izvršbe, je jasno določena v zakonu (2. odst. 38. čl. ZIZ), zato so vsa pritožbena izvajanja o obremenitvi za upnika ter negotovosti uspeha rubeža pravno neupoštevna.
ZOR člen 200, 917, 918, 200, 917, 918. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1, 7, 212, 337, 337/1.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - ničnost zavarovalne pogodbe - nova dejstva v pritožbi
Zaradi neizpolnitve kakšne od predpisanih ali dogovorjenih obveznosti zavarovanec ne izgubi pravice do odškodnine ali zavarovalne vsote (917. in 918. čl. ZOR). Na določilo zavarovalnih pogojev, po katerih naj bi se zaradi neizpolnitve obveznosti iz njih ob nastanku zavarovalnega primera štelo, da nesreče ni bilo ali pa, da je tožnica vozila pod vplivom alkohola, mamil ali narkotikov in prevaljujejo dokazno breme na tožnico, se tožena stranka prvič sklicuje v pritožbi. Pogodbeno pravo resda sodi v sklop in preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava, vendar pa se mora stranka nanj sklicevati, torej navesti ustrezna dejstva in predlagati dokaze zanje (7., 212. čl. ZPP). Tega pa tožena stranka vse do pritožbe ni storila. Tovrstne pritožbene trditve je zato treba šteti za nedovoljeno pritožbeno novoto (1. odst. 337. čl. ZPP). Odmera odškodnine oškodovanki (opravlja delo poslovne sekretarke) za zvin vratne hrbtenice.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - spor majhne vrednosti - stroški pritožbe
Tudi v pritožbenem postopku mora sodišče upoštevati temeljni kriterij za odločitev o tem, kateri stroški naj se stranki povrnejo in mora upoštevati samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo le povzema svoja stališča iz postopka pred sodiščem prve stopnje, predvsem pa povzame ugotovitve izpodbijane sodbe, zato ni z ničemer pripomogla k odločitvi v obravnavani zadevi. Zaradi navedenega mora stroške pritožbenega postopka kriti tožeča stranka sama.
ZPSPP člen 23, 23/1, 24, 24/2, 27, 27/1, 23, 23/1, 24, 24/2, 27, 27/1. ZOR člen 568, 568.
najemna pogodba za poslovni prostor - najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe
Obveznost plačila najemnine ne ugasne, če najemnik najemne pogodbe za poslovni prostor ne prekine v skladu z določili Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. Prekine jo lahko v sporazumu z najemodajalcem, če do sporazuma ne pride, pa tako, da poslovni prostor vrne v takem stanju, kot ga je prejel, pri tem pa mora trpeti še odpovedni rok.
Ker tožena stranka ob vložitvi pobotnega ugovora v znesku 157.346,10 SIT ni navedla, katere uveljavljane terjatve tožeče stranke s tem zneskom pobotuje, je bilo potrebno uporabiti 2. odst. 312. čl. ZOR, po katerem se obveznosti poravnavajo po vrstnem redu, kot je katera zapadla v izpolnitev.
Če je ugovor zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo neutemeljen, o njem ne odloči sodišče prve stopnje, ampak ga pošlje sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Le z navedbo, da bodo njegove trditve znale potrditi priče, katerih imena bo dolžnik sporočil naknadno, dolžnik ni zadostil zahtevi iz drugega odstavka 53. člena ZIZ, saj bi moral priče navesti poimensko. Njegov ugovor je zato neobrazložen in s tem neutemeljen.
Okrožno sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča, ob predhodnem preizkusu tožbe, na ugovor tožene stranke, ki ga lahko poda najkasneje v odgovoru na tožbo, pa do razpisa glavne obravnave. Tožena stranka, ki je na tožbo odgovorila, ugovora nepristojnosti ni podala. Ker je z vročitvijo tožbe v odgovor faza predhodnega preizkusa tožbe končana, se okrožno sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za stvarno nepristojno.