Ker je v spisu ostalo neraziskano, ali je zapustnica že podpisala oporoko, katero je sestavila toženka, oporočni priči pa sta prisopili kasneje, oziroma ali so res izpolnjeni pogoji iz 64. člena ZD, je bilo treba sodbo razveljaviti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Sodišče v izvršilnem postopku ne preizkuša (ne)utemeljenosti terjatve po sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, če ji dolžnik nasprotuje, temveč le obrazloženost ugovora. Ugovor je obrazložen in s tem utemeljen, če dolžnika navajata obstoj obveznosti v drugačnem znesku kot upnika in za to tudi predlagata dokaze.
Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če sodišče prve stopnje ni zanesljivo ugotovilo vzroka za obdolženčevo nenadno skrenitev v levo, zaradi česar je prišlo do prometne nezgode, zato je potrebno takšno sodbo razveljaviti.
dedovanje na podlagi oporoke - volilo - legitimacija
Volilo je relativna pravica, ki obstoji v razmerju med honoratom in oneratom. Izpolnitev volila lahko zahteva samo volilojemnik in sicer samo od dediča, ki je po oporoki volilo dolžan izpolniti, ne pa od njegovih singularnih pravnih naslednikov.
ZDSS člen 4, 30, 4, 30. ZPP člen 350, 350/2, 350, 350/2.
davek - zahtevek
Zahtevek za plačilo davkov in prispevkov je akcesorni zahtevek do glavnega zahtevka, ki se glasi na priznanje pokojninske in zavarovalne dobe. Če je podana stvarna pristojnost sodišča za sojenje o glavnem zahtevku, se sodišče v zvezi z akcesornim zahtevkom ne more izreči za stvarno nepristojno.
Če doseganje tistih skupnih ciljev, zaradi katerih je bila družba z omejeno odgovornostjo ustanovljena, ni več mogoče, je utemeljen zahtevek družbenika, da sodišče odloči o prenehanju družbe, pri čemer ni pomembno, kateri od družbenikov je za takšno stanje odgovoren.
ZPIZ-92 člen 152, 152/1, 152/1-3, 321, 321/2. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen 2, 2-11, 2-12.
invalidnina - seznam telesnih okvar - invalidsko zavarovanje
Določba 1. odst. 152. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 - 54/98) je samo splošne narave, zaradi česar je ni moč neposredno uporabiti. Prav zato zakon v 3. odst. istega člena določa, da vrste telesnih okvar, na podlagi katerih se pridobi pravica do invalidnine ter odstotke teh okvar, določi predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za delo, po poprejšnjem mnenju ustrezne strokovne organizacije. Ker ta akt doslej še ni bil izdan, je potrebno glede na določbo 2. odst. 321. čl. zakona kot pravno podlago uporabiti Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Ur. l. SFRJ, št. 38/83 in 66/89).
Iz izpiska prometa na računu upnika izhaja, da je bila sodna taksa za predlog za izvršbo plačana pravočasno, zato ni podlage za odločitev sodišča, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 231, 231/2, 239, 239/2, 246, 231, 231/2, 239, 239/2, 246, 231, 231/2, 239, 239/2, 246.
bolniški stalež - mnenje zdravniške komisije
Po določbi 2. odstavka 231. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 3/98) osebni zdravnik ne more ugotoviti pri zavarovancu začasne zadržanosti od dela zaradi iste bolezni oz. stanja, za katero je zdravniška komisija ugotovila, da ni več utemeljena, pred potekom 30 dni po tem, ko je zdravniška komisija podala mnenje. To lahko osebni zdravnik stori le, če gre za nenadno in nepričakovano poslabšanje zdravstvenega stanja zavarovanca. V tem primeru mora zdravnik napotiti zavarovanca na zdravniško komisijo. Če zdravniška komisija ne ugotovi razlogov za zadržanost z dela, velja ta ugotovitev za naprej. Za odločitev o upravičeni zadržanosti z dela je bistveno, ali je zavarovanka v spornem obdobju upoštevala navodilo osebne zdravnice, ki ji je do prejema mnenja zdravniše komisije odredila vrnitev na delo in ji staleža ni podaljšala, saj mnenje zdravniške komisije velja za naprej.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - spor majhne vrednosti - stroški pritožbe
Tudi v pritožbenem postopku mora sodišče upoštevati temeljni kriterij za odločitev o tem, kateri stroški naj se stranki povrnejo in mora upoštevati samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo le povzema svoja stališča iz postopka pred sodiščem prve stopnje, predvsem pa povzame ugotovitve izpodbijane sodbe, zato ni z ničemer pripomogla k odločitvi v obravnavani zadevi. Zaradi navedenega mora stroške pritožbenega postopka kriti tožeča stranka sama.
ZPP člen 116, 116/1, 120, 120/2, 116, 116/1, 120, 120/2.
vrnitev v prejšnje stanje - razlog - narok - neupravičen razlog
Pravni standard upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje obsega vsak dogodek, ki je stranki preprečil opravo procesnega dejanja ter v posledici povzročil prekluzijo, in ga ni mogoče enačiti s pojmom višje sile, temveč ga je potrebno razlagati širše. Upoštevati je potrebno tudi osebne lastnosti stranke in druge okoliščine.
Pritrditi je stališču prvostopnega sodišča, da bi morala pritožnica v predlogu za obnovo postopka navesti tudi "okoliščine, iz katerih bi izhajalo, zakaj podatkov, ki so navedeni v dopisu družbe Igra d.o.o., od te družbe brez svoje krivde ni mogla pridobiti že med prejšnjim postopkom."
V kolikor se je sporna pot prej res uporabljala le za pešhojo in občasne vožnje s traktorjem, sedaj pa vsakodnevno vozi po tej trasi kamion s cisterno za odvoz mleka, potem to lahko pomeni nedopustno razširitev služnostne pravice, v kolikor je bila ta v priposestvovalni dobi ugotovljena le za pešhojo in občasne prevoze za gospodarske potrebe kmetije z osebnim vozilom oziroma traktorjem.
Uporaba določil, ki v posledici pogojujejo izdajo zamudne sodbe, ne pride v poštev, če je bila tožba vročena tožencu pred uveljavitvijo ZPP-99 (2. odstavek 499. člena ZPP-99). V takem primeru se pogoji za izdajo zamudne sodbe presojajo po določilih prej veljavnega Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90), ki v 332. členu pogojuje izdajo zamudne sodbe (poleg ostalih pogojev) s toženčevim nepristopom na prvi narok za glavno obravnavo oziroma, če na narok pristopi, z njegovo nepripravljenostjo spustiti se v obravnavanje, ali neoporekanjem tožbenemu zahtevku. Iz navedenega določila ZPP-77 izhaja med drugim tudi to, da obveznost podaje odgovora na tožbo nastopi na prvem naroku za glavno obravnavo, vse dotlej pa je odgovor na tožbo le toženčeva pravica (5. odstavek 285. člena ZPP-77).
Sodišče določi višino predujma na podlagi lastne ocene predvidoma nastalih stroškov, kar je sodišče prve stopnje storilo in svojo oceno tudi primerno obrazložilo. Upnik s pritožbo ne izpodbija utemeljenosti ali višine posameznih konkretnih postavk predvidenih stroškov izvršbe, temveč pavšalno oporeka pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje. Upnikova dolžnost, da vnaprej založi predujem za stroške za opravo izvršbe, je jasno določena v zakonu (2. odst. 38. čl. ZIZ), zato so vsa pritožbena izvajanja o obremenitvi za upnika ter negotovosti uspeha rubeža pravno neupoštevna.
ZOR člen 200, 917, 918, 200, 917, 918. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1, 7, 212, 337, 337/1.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - ničnost zavarovalne pogodbe - nova dejstva v pritožbi
Zaradi neizpolnitve kakšne od predpisanih ali dogovorjenih obveznosti zavarovanec ne izgubi pravice do odškodnine ali zavarovalne vsote (917. in 918. čl. ZOR). Na določilo zavarovalnih pogojev, po katerih naj bi se zaradi neizpolnitve obveznosti iz njih ob nastanku zavarovalnega primera štelo, da nesreče ni bilo ali pa, da je tožnica vozila pod vplivom alkohola, mamil ali narkotikov in prevaljujejo dokazno breme na tožnico, se tožena stranka prvič sklicuje v pritožbi. Pogodbeno pravo resda sodi v sklop in preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava, vendar pa se mora stranka nanj sklicevati, torej navesti ustrezna dejstva in predlagati dokaze zanje (7., 212. čl. ZPP). Tega pa tožena stranka vse do pritožbe ni storila. Tovrstne pritožbene trditve je zato treba šteti za nedovoljeno pritožbeno novoto (1. odst. 337. čl. ZPP). Odmera odškodnine oškodovanki (opravlja delo poslovne sekretarke) za zvin vratne hrbtenice.
Glede izgubljenega dobička že po sami njegovi naravi ni mogoče predložiti neposrednega dokaza. Dokazovati ga je mogoče le tako, da se predložijo dokazi o dobičku v obdobju, ki kar najbolj ustreza obdobju, v katerem naj bi bil zatrjevani dobiček ustvarjen, a ni bil.
Ker je tožeča stranka dokazala, da je tožena stranka s kupcem prišla v stik na podlagi njene intervencije, mora tožena stranka plačati dogovorjeno provizijo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - pritožba upnika
Upnik v pritožbi ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o utemeljenosti ugovora v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ, temveč prereka dolžnikove dejanske navedbe v ugovoru, o čemer pa izvršilno sodišče pri obravnavi ugovora ne odloča.