ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Sodišče v izvršilnem postopku ne preizkuša (ne)utemeljenosti terjatve po sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, če ji dolžnik nasprotuje, temveč le obrazloženost ugovora. Ugovor je obrazložen in s tem utemeljen, če dolžnika navajata obstoj obveznosti v drugačnem znesku kot upnika in za to tudi predlagata dokaze.
Ker je v spisu ostalo neraziskano, ali je zapustnica že podpisala oporoko, katero je sestavila toženka, oporočni priči pa sta prisopili kasneje, oziroma ali so res izpolnjeni pogoji iz 64. člena ZD, je bilo treba sodbo razveljaviti.
Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če sodišče prve stopnje ni zanesljivo ugotovilo vzroka za obdolženčevo nenadno skrenitev v levo, zaradi česar je prišlo do prometne nezgode, zato je potrebno takšno sodbo razveljaviti.
dedovanje na podlagi oporoke - volilo - legitimacija
Volilo je relativna pravica, ki obstoji v razmerju med honoratom in oneratom. Izpolnitev volila lahko zahteva samo volilojemnik in sicer samo od dediča, ki je po oporoki volilo dolžan izpolniti, ne pa od njegovih singularnih pravnih naslednikov.
ZPIZ-92 člen 152, 152/1, 152/1-3, 321, 321/2. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen 2, 2-11, 2-12.
invalidnina - seznam telesnih okvar - invalidsko zavarovanje
Določba 1. odst. 152. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 - 54/98) je samo splošne narave, zaradi česar je ni moč neposredno uporabiti. Prav zato zakon v 3. odst. istega člena določa, da vrste telesnih okvar, na podlagi katerih se pridobi pravica do invalidnine ter odstotke teh okvar, določi predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za delo, po poprejšnjem mnenju ustrezne strokovne organizacije. Ker ta akt doslej še ni bil izdan, je potrebno glede na določbo 2. odst. 321. čl. zakona kot pravno podlago uporabiti Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Ur. l. SFRJ, št. 38/83 in 66/89).
Če doseganje tistih skupnih ciljev, zaradi katerih je bila družba z omejeno odgovornostjo ustanovljena, ni več mogoče, je utemeljen zahtevek družbenika, da sodišče odloči o prenehanju družbe, pri čemer ni pomembno, kateri od družbenikov je za takšno stanje odgovoren.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 231, 231/2, 239, 239/2, 246, 231, 231/2, 239, 239/2, 246, 231, 231/2, 239, 239/2, 246.
bolniški stalež - mnenje zdravniške komisije
Po določbi 2. odstavka 231. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 3/98) osebni zdravnik ne more ugotoviti pri zavarovancu začasne zadržanosti od dela zaradi iste bolezni oz. stanja, za katero je zdravniška komisija ugotovila, da ni več utemeljena, pred potekom 30 dni po tem, ko je zdravniška komisija podala mnenje. To lahko osebni zdravnik stori le, če gre za nenadno in nepričakovano poslabšanje zdravstvenega stanja zavarovanca. V tem primeru mora zdravnik napotiti zavarovanca na zdravniško komisijo. Če zdravniška komisija ne ugotovi razlogov za zadržanost z dela, velja ta ugotovitev za naprej. Za odločitev o upravičeni zadržanosti z dela je bistveno, ali je zavarovanka v spornem obdobju upoštevala navodilo osebne zdravnice, ki ji je do prejema mnenja zdravniše komisije odredila vrnitev na delo in ji staleža ni podaljšala, saj mnenje zdravniške komisije velja za naprej.
ZDSS člen 4, 30, 4, 30. ZPP člen 350, 350/2, 350, 350/2.
davek - zahtevek
Zahtevek za plačilo davkov in prispevkov je akcesorni zahtevek do glavnega zahtevka, ki se glasi na priznanje pokojninske in zavarovalne dobe. Če je podana stvarna pristojnost sodišča za sojenje o glavnem zahtevku, se sodišče v zvezi z akcesornim zahtevkom ne more izreči za stvarno nepristojno.
Iz izpiska prometa na računu upnika izhaja, da je bila sodna taksa za predlog za izvršbo plačana pravočasno, zato ni podlage za odločitev sodišča, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen.
Od zneska, prisojenega kot odškodnina za nepremoženjsko škodo tečejo zakonite zamudne obresti od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje, ne pa že od izteka 14-dnevnega roka po vložitvi zahteve za plačilo odškodnine pred vložitvijo tožbe.
ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/2, 56/3, 51, 51/2, 56, 56/2, 56/3. ZIZ člen 270, 270.
začasna odredba - razvezani zakonec
Posojilni pogodbi sta bili sklenjeni v času trajanja zakonske zveze strank tega postopka zavarovanja zaradi gradnje in opreme diskoteke. Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje (2. odst. 51. čl. ZZZDR). Za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, odgovarjata zakonca nerazdelno tako s skupnim kot tudi svojim posebnim premoženjem (2. odst. 56. čl. ZZZDR), zakonec, ki je ob poravnavi dolga plačal več, kot znaša njegov del dolga, pa ima pravico povračilo tega terjati od drugega zakonca (3. odst. 56. čl. ZZZDR). Navedeno pa kaže na verjetnost obstoja upnikove terjatve do dolžnice. Dejstva, ki jih v pritožbi navaja dolžnica (namen posojila in zgolj formalen obstoj zakonske zveze), presegajo namen postopka zavarovanja, v katerem za odločitev zadoščajo verjetno izkazana dejstva, in bodo predmet obravnavanja v tekočih pravdnih postopkih, v katerih bo morala biti terjatev upnika ugotovljena z višjo, za meritorno odločbo potrebno stopnjo resnice.
pogodba - razlaga pogodbe - razlaga nejasnih določil v pogodbi
Vprašanje, h kateremu dolgu je tožena stranka pristopila, nujno potrebno presojati skladno z interpretacijskim pravilom 2. odst. 99. člena ZOR, po katerem se pri razlagi spornih določil pogodbe ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, pač pa je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot to glede na okoliščine sklenjene pogodbe ustreza kavzi pogodbe. Teh okoliščin prvostopno sodišče ni presojalo v smislu ugotavljanja vsebine v dogovoru skupno izražene volje pravdnih strank. Pritrditi je zato pritožniku, da bi bil dogovor o poravnavi neobstoječe obveznosti glede na interpretacijo dogovora, kot jo je podalo prvostopno sodišče, povsem brezpredmeten in nepotreben.
Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem pristal na njegovo neposredno izvršljivost in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla.
Ker je tožeča stranka dokazala, da je tožena stranka s kupcem prišla v stik na podlagi njene intervencije, mora tožena stranka plačati dogovorjeno provizijo.
Če podjetnik posameznik predlaga oprostitev plačila takse za pritožbo, ni mogoče šteti napovedi pritožbe za umaknjeno, preden ni odločeno o predlogu za oprostitev.
Pritrditi je stališču prvostopnega sodišča, da bi morala pritožnica v predlogu za obnovo postopka navesti tudi "okoliščine, iz katerih bi izhajalo, zakaj podatkov, ki so navedeni v dopisu družbe Igra d.o.o., od te družbe brez svoje krivde ni mogla pridobiti že med prejšnjim postopkom."
Uporaba določil, ki v posledici pogojujejo izdajo zamudne sodbe, ne pride v poštev, če je bila tožba vročena tožencu pred uveljavitvijo ZPP-99 (2. odstavek 499. člena ZPP-99). V takem primeru se pogoji za izdajo zamudne sodbe presojajo po določilih prej veljavnega Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90), ki v 332. členu pogojuje izdajo zamudne sodbe (poleg ostalih pogojev) s toženčevim nepristopom na prvi narok za glavno obravnavo oziroma, če na narok pristopi, z njegovo nepripravljenostjo spustiti se v obravnavanje, ali neoporekanjem tožbenemu zahtevku. Iz navedenega določila ZPP-77 izhaja med drugim tudi to, da obveznost podaje odgovora na tožbo nastopi na prvem naroku za glavno obravnavo, vse dotlej pa je odgovor na tožbo le toženčeva pravica (5. odstavek 285. člena ZPP-77).
Predpostavka za izdajo vmesne sodbe je, da je tožbeni zahtevek sporen, tako po temelju kot po višini. Da je zahtevek sporen po temelju pomeni, da so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka po temelju.
Sodišče določi višino predujma na podlagi lastne ocene predvidoma nastalih stroškov, kar je sodišče prve stopnje storilo in svojo oceno tudi primerno obrazložilo. Upnik s pritožbo ne izpodbija utemeljenosti ali višine posameznih konkretnih postavk predvidenih stroškov izvršbe, temveč pavšalno oporeka pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje. Upnikova dolžnost, da vnaprej založi predujem za stroške za opravo izvršbe, je jasno določena v zakonu (2. odst. 38. čl. ZIZ), zato so vsa pritožbena izvajanja o obremenitvi za upnika ter negotovosti uspeha rubeža pravno neupoštevna.