Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če sodišče prve stopnje ni zanesljivo ugotovilo vzroka za obdolženčevo nenadno skrenitev v levo, zaradi česar je prišlo do prometne nezgode, zato je potrebno takšno sodbo razveljaviti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Sodišče v izvršilnem postopku ne preizkuša (ne)utemeljenosti terjatve po sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, če ji dolžnik nasprotuje, temveč le obrazloženost ugovora. Ugovor je obrazložen in s tem utemeljen, če dolžnika navajata obstoj obveznosti v drugačnem znesku kot upnika in za to tudi predlagata dokaze.
Ker je v spisu ostalo neraziskano, ali je zapustnica že podpisala oporoko, katero je sestavila toženka, oporočni priči pa sta prisopili kasneje, oziroma ali so res izpolnjeni pogoji iz 64. člena ZD, je bilo treba sodbo razveljaviti.
dedovanje na podlagi oporoke - volilo - legitimacija
Volilo je relativna pravica, ki obstoji v razmerju med honoratom in oneratom. Izpolnitev volila lahko zahteva samo volilojemnik in sicer samo od dediča, ki je po oporoki volilo dolžan izpolniti, ne pa od njegovih singularnih pravnih naslednikov.
Iz izpiska prometa na računu upnika izhaja, da je bila sodna taksa za predlog za izvršbo plačana pravočasno, zato ni podlage za odločitev sodišča, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen.
ZDSS člen 4, 30, 4, 30. ZPP člen 350, 350/2, 350, 350/2.
davek - zahtevek
Zahtevek za plačilo davkov in prispevkov je akcesorni zahtevek do glavnega zahtevka, ki se glasi na priznanje pokojninske in zavarovalne dobe. Če je podana stvarna pristojnost sodišča za sojenje o glavnem zahtevku, se sodišče v zvezi z akcesornim zahtevkom ne more izreči za stvarno nepristojno.
ZPIZ-92 člen 152, 152/1, 152/1-3, 321, 321/2. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen 2, 2-11, 2-12.
invalidnina - seznam telesnih okvar - invalidsko zavarovanje
Določba 1. odst. 152. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 - 54/98) je samo splošne narave, zaradi česar je ni moč neposredno uporabiti. Prav zato zakon v 3. odst. istega člena določa, da vrste telesnih okvar, na podlagi katerih se pridobi pravica do invalidnine ter odstotke teh okvar, določi predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za delo, po poprejšnjem mnenju ustrezne strokovne organizacije. Ker ta akt doslej še ni bil izdan, je potrebno glede na določbo 2. odst. 321. čl. zakona kot pravno podlago uporabiti Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Ur. l. SFRJ, št. 38/83 in 66/89).
Če doseganje tistih skupnih ciljev, zaradi katerih je bila družba z omejeno odgovornostjo ustanovljena, ni več mogoče, je utemeljen zahtevek družbenika, da sodišče odloči o prenehanju družbe, pri čemer ni pomembno, kateri od družbenikov je za takšno stanje odgovoren.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 231, 231/2, 239, 239/2, 246, 231, 231/2, 239, 239/2, 246, 231, 231/2, 239, 239/2, 246.
bolniški stalež - mnenje zdravniške komisije
Po določbi 2. odstavka 231. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 3/98) osebni zdravnik ne more ugotoviti pri zavarovancu začasne zadržanosti od dela zaradi iste bolezni oz. stanja, za katero je zdravniška komisija ugotovila, da ni več utemeljena, pred potekom 30 dni po tem, ko je zdravniška komisija podala mnenje. To lahko osebni zdravnik stori le, če gre za nenadno in nepričakovano poslabšanje zdravstvenega stanja zavarovanca. V tem primeru mora zdravnik napotiti zavarovanca na zdravniško komisijo. Če zdravniška komisija ne ugotovi razlogov za zadržanost z dela, velja ta ugotovitev za naprej. Za odločitev o upravičeni zadržanosti z dela je bistveno, ali je zavarovanka v spornem obdobju upoštevala navodilo osebne zdravnice, ki ji je do prejema mnenja zdravniše komisije odredila vrnitev na delo in ji staleža ni podaljšala, saj mnenje zdravniške komisije velja za naprej.
ZOR člen 122, 122/1, 122/2, 132, 132/3, 488, 488/1, 488/1-3, 122, 122/1, 122/2, 132, 132/3, 488, 488/1, 488/1-3.
jamčevanje za napake - učinki pogodbe - izpolnitev
Če je pogodba razdrta veljajo v skladu z določbo 3. odstavka 132. člena ZOR (če imata obe stranki pravico zahtevati vrnitev danega) za vzajemno vračanje pravila, ki veljajo za izpolnitev dvostranskih pogodb. Uporabiti je torej treba določbo 122. člena ZOR, po kateri nobena stranka ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti. Tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ugovora v tej smeri ni podala. Ker sodišče prve stopnje omenjeni ugovor upošteva le, kadar ga prizadeta stranka uveljavi in ne po uradni dolžnosti, je bila odločitev sodišča ob izdaji izpodbijane sodbe pravilna. Vendar pa je tožena stranka v pritožbi podala ugovor neizpolnitve; zatrjuje namreč, da ji je sodišče prve stopnje naložilo vrnitev prejetega; tožniku pa ni naložilo vrnitve tistega, kar je po razdrtju pogodbe obdržal sam. Takšen ugovor tožene stranke predstavlja novo dejstvo, ki ga v skladu z določbo prvega odstavka 352. člena ZPP/77 pritožnica lahko navaja.
V postopku v sporu majhne vrednosti (začetem s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine) bi sodišče prve stopnje upnika (tožečo stranko) takrat, ko mu je vročilo ugovor dolžnika (tožene stranke), moralo opozoriti, da lahko navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze le še v eni pripravljalni vlogi, ki jo lahko vloži v osmih dneh. Ker tega ni storilo, je ravnalo nepravilno, ko dejstev in dokazov, navedenih v pripravljalni vlogi tožeče stranke, ni upoštevalo, ker naj bi bila vloga vložena prepozno.
Sodišče določi višino predujma na podlagi lastne ocene predvidoma nastalih stroškov, kar je sodišče prve stopnje storilo in svojo oceno tudi primerno obrazložilo. Upnik s pritožbo ne izpodbija utemeljenosti ali višine posameznih konkretnih postavk predvidenih stroškov izvršbe, temveč pavšalno oporeka pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje. Upnikova dolžnost, da vnaprej založi predujem za stroške za opravo izvršbe, je jasno določena v zakonu (2. odst. 38. čl. ZIZ), zato so vsa pritožbena izvajanja o obremenitvi za upnika ter negotovosti uspeha rubeža pravno neupoštevna.
Okrožno sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča, ob predhodnem preizkusu tožbe, na ugovor tožene stranke, ki ga lahko poda najkasneje v odgovoru na tožbo, pa do razpisa glavne obravnave. Tožena stranka, ki je na tožbo odgovorila, ugovora nepristojnosti ni podala. Ker je z vročitvijo tožbe v odgovor faza predhodnega preizkusa tožbe končana, se okrožno sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za stvarno nepristojno.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor
V kolikor se bo v nadaljevanju postopka pokazalo, da na navedenem naslovu ni nobenih dolžnikovih rubljivih predmetov, tam rubeža sicer ne bo mogoče opraviti, vendar to ne vpliva na dovolitev izvršbe.
Toženec utemeljeno izpodbija prisojo odškodnine za drugotožničin strah za moža. ZOR namreč ne priznava denarne odškodnine za strah za drugega, ki vsebinsko predstavlja škodo zunanjega izvora, oziroma škodo posrednega oškodovanca. Poseg zoper neposrednega oškodovanca se lahko reflektira kot škoda na drugih le v primerih iz 201. čl. ZOR, torej kot duševne bolečine ožjih družinskih članov, če nekdo umre ali v primeru posebno težke invalidnosti, medtem ko 200. čl. ZOR ureja le škodo lastnega izvora. Drugotožnici bi torej šla denarna odškodnina za to obliko škode, le če bi utrpela strah zase, kar pa v tožbi niti ni bilo zatrjevano.
Od zneska, prisojenega kot odškodnina za nepremoženjsko škodo tečejo zakonite zamudne obresti od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje, ne pa že od izteka 14-dnevnega roka po vložitvi zahteve za plačilo odškodnine pred vložitvijo tožbe.
sklep o izvršbi - zamudne obresti - izvršilni naslov
V skladu s prvim odstavkom 17. člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Če v izvršilnem naslovu dolžnikoma ni naloženo tudi plačilo zakonitih zamudnih obresti od pravdnih stroškov, upnik zanje nima izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi zoper njiju lahko predlagal izvršbo.
ZPP člen 116, 116/1, 120, 120/2, 116, 116/1, 120, 120/2.
vrnitev v prejšnje stanje - razlog - narok - neupravičen razlog
Pravni standard upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje obsega vsak dogodek, ki je stranki preprečil opravo procesnega dejanja ter v posledici povzročil prekluzijo, in ga ni mogoče enačiti s pojmom višje sile, temveč ga je potrebno razlagati širše. Upoštevati je potrebno tudi osebne lastnosti stranke in druge okoliščine.
Predpostavka za izdajo vmesne sodbe je, da je tožbeni zahtevek sporen, tako po temelju kot po višini. Da je zahtevek sporen po temelju pomeni, da so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka po temelju.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - spor majhne vrednosti - stroški pritožbe
Tudi v pritožbenem postopku mora sodišče upoštevati temeljni kriterij za odločitev o tem, kateri stroški naj se stranki povrnejo in mora upoštevati samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo le povzema svoja stališča iz postopka pred sodiščem prve stopnje, predvsem pa povzame ugotovitve izpodbijane sodbe, zato ni z ničemer pripomogla k odločitvi v obravnavani zadevi. Zaradi navedenega mora stroške pritožbenega postopka kriti tožeča stranka sama.