Ker je v spisu ostalo neraziskano, ali je zapustnica že podpisala oporoko, katero je sestavila toženka, oporočni priči pa sta prisopili kasneje, oziroma ali so res izpolnjeni pogoji iz 64. člena ZD, je bilo treba sodbo razveljaviti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Sodišče v izvršilnem postopku ne preizkuša (ne)utemeljenosti terjatve po sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, če ji dolžnik nasprotuje, temveč le obrazloženost ugovora. Ugovor je obrazložen in s tem utemeljen, če dolžnika navajata obstoj obveznosti v drugačnem znesku kot upnika in za to tudi predlagata dokaze.
Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če sodišče prve stopnje ni zanesljivo ugotovilo vzroka za obdolženčevo nenadno skrenitev v levo, zaradi česar je prišlo do prometne nezgode, zato je potrebno takšno sodbo razveljaviti.
dedovanje na podlagi oporoke - volilo - legitimacija
Volilo je relativna pravica, ki obstoji v razmerju med honoratom in oneratom. Izpolnitev volila lahko zahteva samo volilojemnik in sicer samo od dediča, ki je po oporoki volilo dolžan izpolniti, ne pa od njegovih singularnih pravnih naslednikov.
ZPIZ-92 člen 152, 152/1, 152/1-3, 321, 321/2. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen 2, 2-11, 2-12.
invalidnina - seznam telesnih okvar - invalidsko zavarovanje
Določba 1. odst. 152. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 - 54/98) je samo splošne narave, zaradi česar je ni moč neposredno uporabiti. Prav zato zakon v 3. odst. istega člena določa, da vrste telesnih okvar, na podlagi katerih se pridobi pravica do invalidnine ter odstotke teh okvar, določi predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za delo, po poprejšnjem mnenju ustrezne strokovne organizacije. Ker ta akt doslej še ni bil izdan, je potrebno glede na določbo 2. odst. 321. čl. zakona kot pravno podlago uporabiti Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Ur. l. SFRJ, št. 38/83 in 66/89).
Iz izpiska prometa na računu upnika izhaja, da je bila sodna taksa za predlog za izvršbo plačana pravočasno, zato ni podlage za odločitev sodišča, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen.
Če doseganje tistih skupnih ciljev, zaradi katerih je bila družba z omejeno odgovornostjo ustanovljena, ni več mogoče, je utemeljen zahtevek družbenika, da sodišče odloči o prenehanju družbe, pri čemer ni pomembno, kateri od družbenikov je za takšno stanje odgovoren.
ZDSS člen 4, 30, 4, 30. ZPP člen 350, 350/2, 350, 350/2.
davek - zahtevek
Zahtevek za plačilo davkov in prispevkov je akcesorni zahtevek do glavnega zahtevka, ki se glasi na priznanje pokojninske in zavarovalne dobe. Če je podana stvarna pristojnost sodišča za sojenje o glavnem zahtevku, se sodišče v zvezi z akcesornim zahtevkom ne more izreči za stvarno nepristojno.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 231, 231/2, 239, 239/2, 246, 231, 231/2, 239, 239/2, 246, 231, 231/2, 239, 239/2, 246.
bolniški stalež - mnenje zdravniške komisije
Po določbi 2. odstavka 231. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 3/98) osebni zdravnik ne more ugotoviti pri zavarovancu začasne zadržanosti od dela zaradi iste bolezni oz. stanja, za katero je zdravniška komisija ugotovila, da ni več utemeljena, pred potekom 30 dni po tem, ko je zdravniška komisija podala mnenje. To lahko osebni zdravnik stori le, če gre za nenadno in nepričakovano poslabšanje zdravstvenega stanja zavarovanca. V tem primeru mora zdravnik napotiti zavarovanca na zdravniško komisijo. Če zdravniška komisija ne ugotovi razlogov za zadržanost z dela, velja ta ugotovitev za naprej. Za odločitev o upravičeni zadržanosti z dela je bistveno, ali je zavarovanka v spornem obdobju upoštevala navodilo osebne zdravnice, ki ji je do prejema mnenja zdravniše komisije odredila vrnitev na delo in ji staleža ni podaljšala, saj mnenje zdravniške komisije velja za naprej.
Upnikove vloge z dne 06.03.2000 po vsebini ni moč obravnavati kot nov predlog za izvršbo, zato upniku ni moč naložiti plačila sodne takse za predlog za izvršbo.
sklep o izvršbi - zamudne obresti - izvršilni naslov
V skladu s prvim odstavkom 17. člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Če v izvršilnem naslovu dolžnikoma ni naloženo tudi plačilo zakonitih zamudnih obresti od pravdnih stroškov, upnik zanje nima izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi zoper njiju lahko predlagal izvršbo.
Če je ugovor zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo neutemeljen, o njem ne odloči sodišče prve stopnje, ampak ga pošlje sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
V postopku v sporu majhne vrednosti (začetem s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine) bi sodišče prve stopnje upnika (tožečo stranko) takrat, ko mu je vročilo ugovor dolžnika (tožene stranke), moralo opozoriti, da lahko navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze le še v eni pripravljalni vlogi, ki jo lahko vloži v osmih dneh. Ker tega ni storilo, je ravnalo nepravilno, ko dejstev in dokazov, navedenih v pripravljalni vlogi tožeče stranke, ni upoštevalo, ker naj bi bila vloga vložena prepozno.
Ker tožena stranka ob vložitvi pobotnega ugovora v znesku 157.346,10 SIT ni navedla, katere uveljavljane terjatve tožeče stranke s tem zneskom pobotuje, je bilo potrebno uporabiti 2. odst. 312. čl. ZOR, po katerem se obveznosti poravnavajo po vrstnem redu, kot je katera zapadla v izpolnitev.
ZPP člen 116, 116/1, 120, 120/2, 116, 116/1, 120, 120/2.
vrnitev v prejšnje stanje - razlog - narok - neupravičen razlog
Pravni standard upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje obsega vsak dogodek, ki je stranki preprečil opravo procesnega dejanja ter v posledici povzročil prekluzijo, in ga ni mogoče enačiti s pojmom višje sile, temveč ga je potrebno razlagati širše. Upoštevati je potrebno tudi osebne lastnosti stranke in druge okoliščine.
Pravna podlaga zahtevkov tožeče in tožene stranke sta gradnja na tujem zemljišču in kupna pogodba z dne 18.2.1964, s katero so stranke uredile vprašanje povrnitve vrednosti zemljišča in hkrati zemljiškoknjižne ureditve lastninske pravice.
Če podjetnik posameznik predlaga oprostitev plačila takse za pritožbo, ni mogoče šteti napovedi pritožbe za umaknjeno, preden ni odločeno o predlogu za oprostitev.
Sodišče določi višino predujma na podlagi lastne ocene predvidoma nastalih stroškov, kar je sodišče prve stopnje storilo in svojo oceno tudi primerno obrazložilo. Upnik s pritožbo ne izpodbija utemeljenosti ali višine posameznih konkretnih postavk predvidenih stroškov izvršbe, temveč pavšalno oporeka pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje. Upnikova dolžnost, da vnaprej založi predujem za stroške za opravo izvršbe, je jasno določena v zakonu (2. odst. 38. čl. ZIZ), zato so vsa pritožbena izvajanja o obremenitvi za upnika ter negotovosti uspeha rubeža pravno neupoštevna.
Predpostavka za izdajo vmesne sodbe je, da je tožbeni zahtevek sporen, tako po temelju kot po višini. Da je zahtevek sporen po temelju pomeni, da so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka po temelju.
Glede izgubljenega dobička že po sami njegovi naravi ni mogoče predložiti neposrednega dokaza. Dokazovati ga je mogoče le tako, da se predložijo dokazi o dobičku v obdobju, ki kar najbolj ustreza obdobju, v katerem naj bi bil zatrjevani dobiček ustvarjen, a ni bil.