Ker je v spisu ostalo neraziskano, ali je zapustnica že podpisala oporoko, katero je sestavila toženka, oporočni priči pa sta prisopili kasneje, oziroma ali so res izpolnjeni pogoji iz 64. člena ZD, je bilo treba sodbo razveljaviti.
Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če sodišče prve stopnje ni zanesljivo ugotovilo vzroka za obdolženčevo nenadno skrenitev v levo, zaradi česar je prišlo do prometne nezgode, zato je potrebno takšno sodbo razveljaviti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Sodišče v izvršilnem postopku ne preizkuša (ne)utemeljenosti terjatve po sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, če ji dolžnik nasprotuje, temveč le obrazloženost ugovora. Ugovor je obrazložen in s tem utemeljen, če dolžnika navajata obstoj obveznosti v drugačnem znesku kot upnika in za to tudi predlagata dokaze.
dedovanje na podlagi oporoke - volilo - legitimacija
Volilo je relativna pravica, ki obstoji v razmerju med honoratom in oneratom. Izpolnitev volila lahko zahteva samo volilojemnik in sicer samo od dediča, ki je po oporoki volilo dolžan izpolniti, ne pa od njegovih singularnih pravnih naslednikov.
ZDSS člen 4, 30, 4, 30. ZPP člen 350, 350/2, 350, 350/2.
davek - zahtevek
Zahtevek za plačilo davkov in prispevkov je akcesorni zahtevek do glavnega zahtevka, ki se glasi na priznanje pokojninske in zavarovalne dobe. Če je podana stvarna pristojnost sodišča za sojenje o glavnem zahtevku, se sodišče v zvezi z akcesornim zahtevkom ne more izreči za stvarno nepristojno.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 231, 231/2, 239, 239/2, 246, 231, 231/2, 239, 239/2, 246, 231, 231/2, 239, 239/2, 246.
bolniški stalež - mnenje zdravniške komisije
Po določbi 2. odstavka 231. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 3/98) osebni zdravnik ne more ugotoviti pri zavarovancu začasne zadržanosti od dela zaradi iste bolezni oz. stanja, za katero je zdravniška komisija ugotovila, da ni več utemeljena, pred potekom 30 dni po tem, ko je zdravniška komisija podala mnenje. To lahko osebni zdravnik stori le, če gre za nenadno in nepričakovano poslabšanje zdravstvenega stanja zavarovanca. V tem primeru mora zdravnik napotiti zavarovanca na zdravniško komisijo. Če zdravniška komisija ne ugotovi razlogov za zadržanost z dela, velja ta ugotovitev za naprej. Za odločitev o upravičeni zadržanosti z dela je bistveno, ali je zavarovanka v spornem obdobju upoštevala navodilo osebne zdravnice, ki ji je do prejema mnenja zdravniše komisije odredila vrnitev na delo in ji staleža ni podaljšala, saj mnenje zdravniške komisije velja za naprej.
Iz izpiska prometa na računu upnika izhaja, da je bila sodna taksa za predlog za izvršbo plačana pravočasno, zato ni podlage za odločitev sodišča, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen.
Če doseganje tistih skupnih ciljev, zaradi katerih je bila družba z omejeno odgovornostjo ustanovljena, ni več mogoče, je utemeljen zahtevek družbenika, da sodišče odloči o prenehanju družbe, pri čemer ni pomembno, kateri od družbenikov je za takšno stanje odgovoren.
ZPIZ-92 člen 152, 152/1, 152/1-3, 321, 321/2. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen 2, 2-11, 2-12.
invalidnina - seznam telesnih okvar - invalidsko zavarovanje
Določba 1. odst. 152. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 - 54/98) je samo splošne narave, zaradi česar je ni moč neposredno uporabiti. Prav zato zakon v 3. odst. istega člena določa, da vrste telesnih okvar, na podlagi katerih se pridobi pravica do invalidnine ter odstotke teh okvar, določi predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za delo, po poprejšnjem mnenju ustrezne strokovne organizacije. Ker ta akt doslej še ni bil izdan, je potrebno glede na določbo 2. odst. 321. čl. zakona kot pravno podlago uporabiti Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Ur. l. SFRJ, št. 38/83 in 66/89).
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložitev ugovora
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je ugovor dolžnika obrazložen, saj je iz vsebine navedb jasno, da se dolžnik upira izpolnitvi upnikove terjatve in v dokaz zatrjevanih dejstev predlaga svoje zaslišanje.
Ker je sporazum o delitvi zapuščine pogodba obligacijskega prava in ker ima, če je vnešen v izrek sklepa o dedovanju, učinek sodne poravnave, veljajo za njegovo izpodbijanje enaka določila, kot za izpodbijanje sodne poravnave.
V postopku v sporu majhne vrednosti (začetem s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine) bi sodišče prve stopnje upnika (tožečo stranko) takrat, ko mu je vročilo ugovor dolžnika (tožene stranke), moralo opozoriti, da lahko navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze le še v eni pripravljalni vlogi, ki jo lahko vloži v osmih dneh. Ker tega ni storilo, je ravnalo nepravilno, ko dejstev in dokazov, navedenih v pripravljalni vlogi tožeče stranke, ni upoštevalo, ker naj bi bila vloga vložena prepozno.
Poslovanje stečajnega upravitelja nadzoruje in mu daje navodila predsednik stečajnega senata (2. in 3. odst. 75. člena ZPPSL). V zvezi s predmetno pogodbo bi zato lahko dal stečajnemu upšravitelju navodilo, kako ravnati, predsednik stečajnega senata. Odločil bi z odredbo, o morebitnem ugovoru pa bi odločil stečajni senat. Zoper odločitev stečajnega senata ni pritožbe.
pogodba - razlaga pogodbe - razlaga nejasnih določil v pogodbi
Vprašanje, h kateremu dolgu je tožena stranka pristopila, nujno potrebno presojati skladno z interpretacijskim pravilom 2. odst. 99. člena ZOR, po katerem se pri razlagi spornih določil pogodbe ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, pač pa je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot to glede na okoliščine sklenjene pogodbe ustreza kavzi pogodbe. Teh okoliščin prvostopno sodišče ni presojalo v smislu ugotavljanja vsebine v dogovoru skupno izražene volje pravdnih strank. Pritrditi je zato pritožniku, da bi bil dogovor o poravnavi neobstoječe obveznosti glede na interpretacijo dogovora, kot jo je podalo prvostopno sodišče, povsem brezpredmeten in nepotreben.
ZPP člen 116, 116/1, 120, 120/2, 116, 116/1, 120, 120/2.
vrnitev v prejšnje stanje - razlog - narok - neupravičen razlog
Pravni standard upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje obsega vsak dogodek, ki je stranki preprečil opravo procesnega dejanja ter v posledici povzročil prekluzijo, in ga ni mogoče enačiti s pojmom višje sile, temveč ga je potrebno razlagati širše. Upoštevati je potrebno tudi osebne lastnosti stranke in druge okoliščine.
Dolžnik ima pravni interes za vložitev pritožbe le v primeru, kadar je izdana zanj neugodna odločba. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje zaradi utesnitve predloga za izvršbo odločilo, da se izvršba delno ustavi. Ugodnejšega sklepa dolžnik v tej fazi izvršilnega postopka ne more doseči, zato zanj izpodbijani sklep ne pomeni neugodne odločitve.
ZOR člen 122, 122/1, 122/2, 132, 132/3, 488, 488/1, 488/1-3, 122, 122/1, 122/2, 132, 132/3, 488, 488/1, 488/1-3.
jamčevanje za napake - učinki pogodbe - izpolnitev
Če je pogodba razdrta veljajo v skladu z določbo 3. odstavka 132. člena ZOR (če imata obe stranki pravico zahtevati vrnitev danega) za vzajemno vračanje pravila, ki veljajo za izpolnitev dvostranskih pogodb. Uporabiti je torej treba določbo 122. člena ZOR, po kateri nobena stranka ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti. Tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ugovora v tej smeri ni podala. Ker sodišče prve stopnje omenjeni ugovor upošteva le, kadar ga prizadeta stranka uveljavi in ne po uradni dolžnosti, je bila odločitev sodišča ob izdaji izpodbijane sodbe pravilna. Vendar pa je tožena stranka v pritožbi podala ugovor neizpolnitve; zatrjuje namreč, da ji je sodišče prve stopnje naložilo vrnitev prejetega; tožniku pa ni naložilo vrnitve tistega, kar je po razdrtju pogodbe obdržal sam. Takšen ugovor tožene stranke predstavlja novo dejstvo, ki ga v skladu z določbo prvega odstavka 352. člena ZPP/77 pritožnica lahko navaja.
Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem pristal na njegovo neposredno izvršljivost in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla.
Ker sta pravdni stranki v zavarovalnih pogojih določili način ugotavljanja škode, je za kasko škodo odločilna tista vrednost, izračunana na način, kot je določeno v zavarovalni pogodbi.