Dejstvo, da je bil predlog za izvršbo vložen na podlagi neobstoječega IOP-ja, še ne narekuje zaključka, da je bil postopek izvršbe zlorabljen, če sicer terjatev, za katero je toženka v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine pridobila izvršilni naslov, dejansko obstoji po temelju in po višini.
V pravdi, ki poteka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, verodostojna listina izgubi pomen, kot ga ima v postopku izvršbe in ima dokazno moč kot ostali dokazi. Tako se v primeru, če se v pravdi izkaže, da listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, nima pravne narave verodostojne listine ali da sploh ne obstaja, še to ni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka, saj lahko tožnik temelj sporne terjatve in njeno višino dokaže tudi z drugimi dokazi.
Pritožba stroškovni odločitvi primarno neutemeljeno nasprotuje iz razloga, ker naj sodišče prve stopnje neupravičeno ne bi uporabilo kot podlago odločitve določbo četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP. Citirana določba ZFPPIPP pomeni izjemo od splošne ureditve, ki jo je treba razlagati ozko in se uporabi le v primerih, ko se stečajni upravitelj o terjatvi ne more izjaviti zaradi njene nepopolnosti in vsebinskih pomanjkljivosti in jo zaradi tega prereka. Čeprav drži, da izrecno (jezikovno) iz citirane določbe ne izhaja, da se nanaša samo na primer, ko iz navedenega razloga terjatev prereka stečajni upravitelj, ne pa tudi drugi upniki, je tudi sodišče druge stopnje mnenja, da je potrebno citirano določbo, ki predstavlja izjemo od načela uspeha v pravdnem postopku, tolmačiti restriktivno in da se po namenu izčrpa v primeru, ko se stečajni upravitelj, ki prvi preizkusi prijavljene terjatve, o terjatvi izreče.