zavarovalna pogodba – AO plus zavarovanje – izguba zavarovalnih pravic – vožnja pod vplivom alkohola – dokazovanje
V okviru dolžnosti zavarovanca, da omogoči preiskavo alkoholiziranosti, je treba upoštevati in oceniti vse okoliščine ravnanja tožnika po prometni nezgodi. Če je bil tožnik v prometni nezgodi, v kateri ni bilo drugih udeležencev, res tako hudo telesno poškodovan, da je moral najprej poskrbeti za zdravstveno oskrbo, ne kaže, da je opustil dolžne aktivnosti in s tem kršil zavarovalno pogodbo.
stroški postopka – stroški zagovornika – potrebni izdatki in nagrada zagovornika – odvetniška tarifa
Pravica obdolženca, da najame zagovornika v kateremkoli kraju države, ne pomeni, da so povečani izdatki zagovornika s prihodom na sodišče vselej tudi potrebni izdatki. V obravnavanem primeru pa je potekal postopek v kraju stalnega prebivališča obdolženca, v Ljubljani, kjer je na izbiro veliko odvetnikov.
Tožeča stranka je v predlogu za izdajo začasne odredbe navedla, da njeno terjatev za pridobitev lastninske pravice ogroža nameravana gradnja na zemljišču, in predlagala, da naj se nevarnost odstrani s prepovedjo obremenitve, odtujitve in drugačnega razpolaganja z zemljiščem, ki naj se vpiše v zemljiško knjigo. S tako prepovedjo zatrjevana nevarnost nastanka škode ne bo preprečena.
javno dobro – nepremičnina v splošni rabi – lastninska pravica na grobu – stavbna pravica – pravica uporabe groba
Lastninska pravica na grobu ni mogoča in je pravni red ob pridobitvi pravice uporabe groba ni dopuščal. Torej je tudi grobnica kot zazidani del groba delila njegovo pravno usodo. To pa pomeni, da je bila skupaj s prostorom za grob (zemljiščem) izven pravnega prometa, stvar, ki ni bila v lasti ne pravnih ne fizičnih oseb. Pokopališka uprava je bila skladno z Zakonom o pokopališčih pristojna le za upravljanje z njim, ne pa za prodajo.
zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve – prisilna hospitalizacija – konkretna utemeljitev nevarnosti
Predvidevanje izvedenca, da so ob dani bolezenski simptomatiki možni in predvidljivi heteroagresivni izbruhi, in povzemanje takšnega predvidevanja v razlogih izpodbijanega sklepa brez vsake konkretne utemeljitve, ne zadošča za zaključek, da pritožnica ogroža svoje življenje oziroma huje ogroža svoje zdravje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO –CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063420
ZPP člen 8.
dokazovanje – neizdelan končni obračun – tožba na podlagi začasnih situacij
Neutemeljeno je stališče tožene stranke, da bi bil končni obračun lahko edino dokazno sredstvo za dokazovanje terjatev tožeče stranke in da iz razloga, ker ni bil, opravljena terjatev tožeči stranki ni dokazana, s tem pa se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno izvajalo druge ponujene dokaze v smeri ugotavljanja spornih dejstev.
Najemojemalec lahko (ob sklepanju najemne pogodbe s pogodbeno drugačno ureditvijo) izključi možnost uporabe določb ZOR o neupravičeni pridobitvi v zvezi z vlaganji v poslovni prostor, ki so omogočila njegovo uporabo (le-tega) za pogodbeno dogovorjen namen.
Dolžnost sodišča je, da pretehta vse pravno relevantne navedbe strank in na podlagi izvedenega kontradiktornega dokaznega postopka odloči o utemeljenosti zahtevka ter v obrazložitvi svoje odločitve seznani stranke z odločilnimi razlogi sprejete odločitve.
Če sodišče pride zaključka, da je tožeča stranka zamudila prekluzivni rok za vložitev tožbe po OZ, mora tožbeni zahtevek zavrniti, ne pa zavreči tožbo. Gre namreč za meritorno odločitev, ne pa predhodni preizkus tožbe po 274. čl. ZPP.
Določilo, da pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme iti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo, je treba razlagati v povezavi z načelom zaupanja v zemljiško knjigo in tako velja le v primeru pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice.
Z uveljavitvijo SPZ sta dobroverni in zakoniti posestnik ter dobroverni posestnik po ZTLR izenačena z dobrovernim lastniškim posestnikom nepremičnine po SPZ, za katerega je določena desetletna priposestvovalna doba.
dedna izjava – izjava o odstopu dednega deleža - preklic dedne izjave - preklic izjave o odstopu dednega deleža
Izjava o odstopu dednega deleža je dedna izjava v smislu 138. člena ZD le v tistem delu, v katerem pomeni izjavo o sprejemu dediščine. V tem delu veljajo za razveljavitev te izjave pravila 2. odstavka 138. člena ZD. V preostalem delu gre pri odstopu dednega deleža sodediču za dvostranski pravni posel, za katerega razveljavitev ali preklic veljajo ustrezna pravila obligacijskega prava.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. OZ člen 72. ZPP člen 165, 165/3.
vezanost na izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis – učinek izvršljivosti – stroški pritožbe
Učinek neposredne izvršljivosti ima le tisti del notarskega zapisa, glede katerega sta stranki določili neposredno izvršljivost in v to njuno odločitev, izvršilno sodišče ne more posegati.
Pri odločanju o stroških postopka je odločilen končni uspeh glede sprejete odločitve v ponovljenem postopku in je povsem nepomembno, ali je stranka s pritožbo uspela in dosegla razveljavitev sklepa in ponovno odločanje.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059658
ZTLR člen 24. ZZZDR člen 51, 59, 225. ZPP člen 224, 318/1-3, 318/3.
zamudna sodba – nesklepčnost tožbe – gradnja na tujem svetu – skupno premoženje zakoncev
Tožnica je gradila na zemljišču, za katerega je bila (zaradi sklenjene darilne pogodbe) prepričana, da je njeno, lastnika (darovalca) pa se gradnji nista uprla. Glede na to, da je gradnja potekala v času trajanja zakonske skupnosti z darovalcem, pa spora ni mogoče presojati na podlagi določb ZTLR o gradnji na tujem svetu. Kadar gre za premoženjska razmerja med zakoncema, je treba prvenstveno uporabiti določbe ZZZDR, ki v razmerju do ZTLR predstavljajo lex specialis.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0060605
ZZZDR člen 12. ZD člen 212.
zapuščinski postopek – priznanje dejstev – preklic priznanih dejstev – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – izvenzakonska skupnost
Priznanje dejstva lahko dediči prekličejo do konca zapuščinskega postopka. To ni dedna izjava, ki je nepreklicna.
Izvenzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki morata navzven veljati za moža in ženo, med njima mora biti čustvena navezanost, ekonomska skupnost in tudi intimnost.
SPZ člen 43, 43/2, 49, 92, 99, 99/1, 269. ZKZ-1 člen 22, 243. ZTLR člen 33. ZOR člen 73.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – dobra vera – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – kmetijsko zemljišče – odobritev upravne enote – izročitev nepremičnine v posest – prepoved vznemirjanja
Presoja dobroverne posesti.
Priposestvovalec mora biti v opravičljivi zmoti glede svoje lastninske pravice. To pa je takrat, ko utemeljeno misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice.
ZOR člen 178, 208, 208/2, 376/1, 377, 380, 380/3, 380/6. KZ SRS člen 255, 255/4.
regres plačnika - regresni zahtevek – regresna pravda med zavarovalnicama – zastaranje regresnega zahtevka – ugovor zastaranja – zastaranje terjatve zavarovalnice proti tretjemu - zastaranje odškodninske terjatve – prikrajšanje mesečnega dohodka – škoda, povzročena s kaznivim dejanjem – zastaralni rok pri odškodninski terjatvi za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – sklepčnost ugovora zastaranja – solidarna odgovornost – delež dolžnika v regresnem razmerju – teža krivde in teža posledic – zakonske zamudne obresti
V konkretni zadevi gre za regresni zahtevek zavarovalnice proti tretji osebi, zato je treba uporabiti določbo 6. odstavka 380. člena ZOR, ki določa, da začne zastaranje terjatve, ki jo ima zavarovalnica proti tretjemu, teči takrat, ko začne proti temu teči zastaranje zavarovančeve terjatve, in se tudi konča v enakem roku. To pomeni, da je za presojo ugovora zastaranja tožnikove terjatve odločilno, kdaj je začelo teči zastaranje oškodovankine terjatve in kdaj se je končalo.
Sporni znesek nanaša na prikrajšanje oškodovankinega dohodka. Za presojo utemeljenosti ugovora zastaranja je v skladu z določbo 1. odstavka 376. člena ZOR odločilno, kdaj je oškodovanka izvedela za škodo. S tem v zvezi je sodišče prve stopnje presodilo, da je oškodovanka za svojo škodo izvedela 10. 12. 1990, ko ji je ZPIZ izdal odločbo o invalidski upokojitvi. To pa ne drži. Odločba o invalidski upokojitvi gotovo še ne izkazuje dejanskega prikrajšanja pri mesečnem dohodku. Prikrajšanje je mogoče ugotoviti šele po vsakokratnem prejemu konkretnega zneska pokojnine. To pa pomeni, da je oškodovanka za škodo lahko izvedela šele s prejemom posamezne mesečne pokojnine.
Določba glede teka zastaralnega roka v primerih, ko je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem (377. člen ZOR) pomeni pravno dobroto in se uporabi le v primeru, ko je to ugodneje za oškodovanca.
Iz določbe 2. odstavka 208. člena ZOR izhaja, da določi sodišče delež vsakega posameznega dolžnika glede na težo njegove krivde
in
težo posledic, ki so sledile iz njegovega delovanja. Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče pri določanju deleža vsakega sodolžnika upoštevalo
le težo krivde
, saj se je ukvarjalo le z vprašanjem, ali sta voznika ravnala z zadostno stopnjo skrbnosti. Pri tem je ugotovilo, da je delež krivde zavarovanca tožeče stranke 70 %, zavarovanke tožene stranke pa 30 %. Pri presoji deleža odgovornosti pa ni odločilna le teža krivde, temveč tudi teža posledic, ki so sledile iz delovanja posameznega dolžnika. V zvezi s slednjim je sodišče prve stopnje kot nesporno ugotovilo, da se je zavarovanec tožeče stranke zaletel v pred seboj stoječe vozilo in povzročil verižno trčenje pred seboj stoječih vozil. To pomeni, da je do posledic prišlo izključno zaradi delovanja zavarovanca tožeče stranke. Upoštevaje težo krivde in težo posledic, ki so iz delovanja zavarovanca tožeče stranke sledile, pritožbeno sodišče sodi, da je njegov delež 85 %. To pa na drugi strani pomeni, da znaša delež, ki odpade na zavarovanko tožene stranke, 15 %.
ZGD-1 člen 337, 353. ZIZ člen 272, 272/2. ZPP člen 215.
začasna odredba – predkupna pravica – prednostna pravica do nakupa novih delnic – verjetnost obstoja terjatve – dokazno breme
Dosedanji delničarji so v skladu z zakonom omejeni s prednostno pravico nakupa novih delnic tako v razmerju do sodelničarjev, kot v razmerju do tretjih oseb. Neizkoriščene prednostne pravice posameznih delničarjev ne prirastejo avtomatično drugim delničarjem. Ti imajo prednostno pravico le v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu. Delnice, ki jih dotedanji delničarji ne vpišejo, pa lahko družba odproda javnosti, torej tretjim osebam .
Določb OZ o predkupni pravici ni mogoče dosledno uporabiti za primer predkupne pravice pri odsvojitvi poslovnih deležev po določbi 5. odstavka 481. člena ZGD.
Predlog za popis in cenitev zapustnikovega premičnega premoženja, ki bi se lahko nahajalo v hiši in stanovanju ene od dedinj, ni utemeljen zaradi nedoločnosti trditev za kakšno premično premoženje gre in na kateri podlagi je pri tretji osebi; odreditev vstopa v tuje stanovanje bi bila v nasprotju z 8. čl. Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki omejitev pravice do nedotakljivosti stanovanja (doma) dopušča samo v taksativno naštetih primerih.
Da bo sodba zemljiškoknjižno izvedljiva, mora zahtevek oziroma izrek sodbe vsebovati vse podatke, ki omogočajo zemljiškoknjižni vpis po določbah ZZK-1. Predmet izpodbijanega izreka sodbe je nedoločen del toženčeve parcele, ki ne vsebuje nove parcelne številke, niti drugih elementov, ki jih mora vsebovati katastrski elaborat. To pomeni, da mora tožeča stranka predlagati ustrezno izdelavo elaborata parcelacije in nato tožbeni zahtevek oblikovati tako, da bo določil, na kateri novi parceli je tožnik pridobil lastninsko pravico. Ne zadostuje zgolj točen opis spornega dela nepremičnine in sklicevanje na elaborat izvedenca geometra.