uveljavljanje nujnega deleža v pritožbi – izjava dana do konca zapuščinskega postopka
Takšno (šele v pritožbi) uveljavljanje pravice do nujnega deleža je dopustno. V skladu s 220. čl. ZD lahko dedič dedno pravico uveljavlja vse do konca zapuščinskega postopka, saj ga veže pravnomočen sklep o dedovanju, če je v postopku sodeloval. Glede na določbo 165. čl. ZD mora sodišče ves čas postopka paziti, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo ter vzeti v presojo vsak (ustno ali pisno) podan predlog prizadetih oseb. Izjavo, ali sprejmejo dediščino ali pa se ji odpovedujejo, dediči lahko podajo do konca zapuščinskega postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju.
Najemojemalec lahko (ob sklepanju najemne pogodbe s pogodbeno drugačno ureditvijo) izključi možnost uporabe določb ZOR o neupravičeni pridobitvi v zvezi z vlaganji v poslovni prostor, ki so omogočila njegovo uporabo (le-tega) za pogodbeno dogovorjen namen.
Umik za ta postopek ni bil potreben. Za postopek pa je bila potrebna upnikova vloga z dne 07. 01. 2010, s katero je sodišču predložil potrdilo o plačani sodni taksi za novo izvršilno sredstvo.
predlog za sodno ureditev meje – nepopoln predlog – navedba lastnikov zemljišč, med katerimi je meja sporna
Pritožnikov predlog za sodno ureditev meje vsebuje zemljiškoknjižne podatke o zemljiščih, med katerimi je meja sporna, pa tudi razloge, zaradi katerih se predlaga ureditev meje v sodnem postopku. Predlagatelj pa ni navedel imen in priimkov ter prebivališča lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč. Predlog je nepopoln (čeprav je predlagatelj kot toženo stranko navedel geodetsko upravo). Sodišče je bistveno kršilo določbe postopka, ko predlagatelja ni pozvalo k dopolnitvi predloga, ampak je predlog zavrglo.
Sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka zoper dolžničini dedinji je procesne narave, z njim se odpravlja procesna ovira, ki je nastala v izvršilnem postopku zaradi dolžničine smrti. Ker je bila namreč dolžnica v postopku brez pooblaščenca, je bil postopek do izdaje izpodbijanega sklepa prekinjen, prekinjen postopek pa se po določbi prvega odstavka 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, nadaljuje z dediči.
sklep o dedovanju – vsebina sklepa o dedovanju – sporazum o delitvi zapuščine – delitev zapuščine
Ker sporazum o delitvi zapuščine ni obvezna sestavina sklepa o dedovanju in ker njegova vsebina ni rezultat sodne odločitve, pritožnica ne more uspešno izpodbijati sklepa o dedovanju z navedbo, da predlaga delitev zapuščine, kar je njena pravica.
ZGD-1 člen 337, 353. ZIZ člen 272, 272/2. ZPP člen 215.
začasna odredba – predkupna pravica – prednostna pravica do nakupa novih delnic – verjetnost obstoja terjatve – dokazno breme
Dosedanji delničarji so v skladu z zakonom omejeni s prednostno pravico nakupa novih delnic tako v razmerju do sodelničarjev, kot v razmerju do tretjih oseb. Neizkoriščene prednostne pravice posameznih delničarjev ne prirastejo avtomatično drugim delničarjem. Ti imajo prednostno pravico le v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu. Delnice, ki jih dotedanji delničarji ne vpišejo, pa lahko družba odproda javnosti, torej tretjim osebam .
Določb OZ o predkupni pravici ni mogoče dosledno uporabiti za primer predkupne pravice pri odsvojitvi poslovnih deležev po določbi 5. odstavka 481. člena ZGD.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0060605
ZZZDR člen 12. ZD člen 212.
zapuščinski postopek – priznanje dejstev – preklic priznanih dejstev – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – izvenzakonska skupnost
Priznanje dejstva lahko dediči prekličejo do konca zapuščinskega postopka. To ni dedna izjava, ki je nepreklicna.
Izvenzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki morata navzven veljati za moža in ženo, med njima mora biti čustvena navezanost, ekonomska skupnost in tudi intimnost.
javno dobro – nepremičnina v splošni rabi – lastninska pravica na grobu – stavbna pravica – pravica uporabe groba
Lastninska pravica na grobu ni mogoča in je pravni red ob pridobitvi pravice uporabe groba ni dopuščal. Torej je tudi grobnica kot zazidani del groba delila njegovo pravno usodo. To pa pomeni, da je bila skupaj s prostorom za grob (zemljiščem) izven pravnega prometa, stvar, ki ni bila v lasti ne pravnih ne fizičnih oseb. Pokopališka uprava je bila skladno z Zakonom o pokopališčih pristojna le za upravljanje z njim, ne pa za prodajo.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. OZ člen 72. ZPP člen 165, 165/3.
vezanost na izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis – učinek izvršljivosti – stroški pritožbe
Učinek neposredne izvršljivosti ima le tisti del notarskega zapisa, glede katerega sta stranki določili neposredno izvršljivost in v to njuno odločitev, izvršilno sodišče ne more posegati.
Pri odločanju o stroških postopka je odločilen končni uspeh glede sprejete odločitve v ponovljenem postopku in je povsem nepomembno, ali je stranka s pritožbo uspela in dosegla razveljavitev sklepa in ponovno odločanje.
ZOR člen 178, 208, 208/2, 376/1, 377, 380, 380/3, 380/6. KZ SRS člen 255, 255/4.
regres plačnika - regresni zahtevek – regresna pravda med zavarovalnicama – zastaranje regresnega zahtevka – ugovor zastaranja – zastaranje terjatve zavarovalnice proti tretjemu - zastaranje odškodninske terjatve – prikrajšanje mesečnega dohodka – škoda, povzročena s kaznivim dejanjem – zastaralni rok pri odškodninski terjatvi za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – sklepčnost ugovora zastaranja – solidarna odgovornost – delež dolžnika v regresnem razmerju – teža krivde in teža posledic – zakonske zamudne obresti
V konkretni zadevi gre za regresni zahtevek zavarovalnice proti tretji osebi, zato je treba uporabiti določbo 6. odstavka 380. člena ZOR, ki določa, da začne zastaranje terjatve, ki jo ima zavarovalnica proti tretjemu, teči takrat, ko začne proti temu teči zastaranje zavarovančeve terjatve, in se tudi konča v enakem roku. To pomeni, da je za presojo ugovora zastaranja tožnikove terjatve odločilno, kdaj je začelo teči zastaranje oškodovankine terjatve in kdaj se je končalo.
Sporni znesek nanaša na prikrajšanje oškodovankinega dohodka. Za presojo utemeljenosti ugovora zastaranja je v skladu z določbo 1. odstavka 376. člena ZOR odločilno, kdaj je oškodovanka izvedela za škodo. S tem v zvezi je sodišče prve stopnje presodilo, da je oškodovanka za svojo škodo izvedela 10. 12. 1990, ko ji je ZPIZ izdal odločbo o invalidski upokojitvi. To pa ne drži. Odločba o invalidski upokojitvi gotovo še ne izkazuje dejanskega prikrajšanja pri mesečnem dohodku. Prikrajšanje je mogoče ugotoviti šele po vsakokratnem prejemu konkretnega zneska pokojnine. To pa pomeni, da je oškodovanka za škodo lahko izvedela šele s prejemom posamezne mesečne pokojnine.
Določba glede teka zastaralnega roka v primerih, ko je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem (377. člen ZOR) pomeni pravno dobroto in se uporabi le v primeru, ko je to ugodneje za oškodovanca.
Iz določbe 2. odstavka 208. člena ZOR izhaja, da določi sodišče delež vsakega posameznega dolžnika glede na težo njegove krivde
in
težo posledic, ki so sledile iz njegovega delovanja. Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče pri določanju deleža vsakega sodolžnika upoštevalo
le težo krivde
, saj se je ukvarjalo le z vprašanjem, ali sta voznika ravnala z zadostno stopnjo skrbnosti. Pri tem je ugotovilo, da je delež krivde zavarovanca tožeče stranke 70 %, zavarovanke tožene stranke pa 30 %. Pri presoji deleža odgovornosti pa ni odločilna le teža krivde, temveč tudi teža posledic, ki so sledile iz delovanja posameznega dolžnika. V zvezi s slednjim je sodišče prve stopnje kot nesporno ugotovilo, da se je zavarovanec tožeče stranke zaletel v pred seboj stoječe vozilo in povzročil verižno trčenje pred seboj stoječih vozil. To pomeni, da je do posledic prišlo izključno zaradi delovanja zavarovanca tožeče stranke. Upoštevaje težo krivde in težo posledic, ki so iz delovanja zavarovanca tožeče stranke sledile, pritožbeno sodišče sodi, da je njegov delež 85 %. To pa na drugi strani pomeni, da znaša delež, ki odpade na zavarovanko tožene stranke, 15 %.
uporaba prava - jezik v postopku - prevod listine - dokazna listina v tujem jeziku - dolžnikov odgovor na odgovor upnika na ugovor - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Čeprav sodišče prve stopnje dolžnikovega odgovora na odgovor upnika na dolžnikov ugovor ni posredovalo upniku pred odločitvijo z izpodbijanim sklepom, s tem ni zagrešilo v pritožbi zatrjevane bistvene kršitve določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. To vlogo je namreč upniku vročilo obenem z izpodbijanim sklepom in tako je upnik imel možnost o njej se upoštevno izjasniti, kar je tudi storil, v tu obravnavani pritožbi.
Očitno je sodišču prve stopnje, ki je izpodbijani sklep izdalo, jezik, v katerem je izvršilni naslov, poznan, nedvomno pa je poznan tudi upniku. Torej uporaba izvršilnega naslova kot dokazne listine v tujem jeziku na pravilnost in zakonitost odločitve sodišča prve stopnje ni vplivala, niti upniku ni bila kratena pravica seznaniti se z dokazom v njemu znanem jeziku. Da upnik jezik, v katerem je izvršilni naslov, obvlada, potrjuje dejstvo, ko izvršilni naslov komentira tudi v pritožbi in niti sam ne oporeka, da ga ne bi obvladal.
Če pride med zdravljenjem, za katerega je dal bolnik privolitev, do zapletov, zaradi katerih se zdravljenje podaljša ali tudi do nesrečnih posledic, ni zdravnikove odgovornosti, ker je z osveščeno privolitvijo „prevaljena“ na bolnikova ramena. Če pa zdravnik v okviru pojasnilne dolžnosti ni opozoril bolnika na morebitne zaplete in nesrečne posledice in ta ni dal privolitve v tako zdravljenje, do prevalitve odgovornosti ne pride. Zato je podana zdravnikova odgovornost za zaplete in nesrečne posledice tudi, če je sicer zdravljenje potekalo strokovno neoporečno.
Na domnevno privolitev bi se bilo mogoče sklicevati v primeru situacij, ko bolnikovega soglasja za poseg ni mogoče pridobiti takoj, bolniku pa grozi življenjska nevarnost ali težka poškodba njegovega zdravja (npr. če se med operacijo izkaže, da je potrebno storiti kaj drugega, kot je bilo z bolnikom dogovorjeno). V takšnem primeru se pomanjkanje soglasja, ki bi ga bolnik dal, če bi vedel za medicinsko nujnost razširjenega posega, odpravi na podlagi hipotetične volje.
ZZK-1 člen 87, 88, 148, 148/1, 148/1-3, 150, 150/1. ZGD-1 člen 3.
zaznamba izvršbe – učinek zaznambe izvršbe – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti – zemljiškoknjižni postopek – odločanje o vpisih v zemljiško knjigo – pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižni lastnik – dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige
Če je dolžnik, ki izhaja iz sklepa o izvršbi, ena in ista oseba kot oseba, ki je zemljiškoknjižni solastnik nepremičnin, ki so predmet izvršbe, je vpis zoper njega po stanju zemljiške knjige dovoljen.
URS člen 33, 67. ZUN člen 73, 75, 75/4, 76c. ZZK-1 člen 49, 49/4, 53, 53/2.
zaznamba črne gradnje
Določilo 76.c člena ZUN, ki se nanaša na prepoved vpisov in spremembe v zemljiški knjigi, ne ločuje posameznih vrst vpisov. Ta prepoved tako učinkuje za vse vpise (tudi za predlagano predznambo, ki naj bi se vpisala v korist predlagateljeve bivše žene) in spremembe v zemljiški knjigi, kjer je takšna zaznamba.
Dolžnik neupravičenost odmere stroškov izvršitelju in naložitev jih njemu v breme utemeljuje z razlogom, ker naj bi bila v tem izvršilnem postopku izterjevana terjatev že poplačana. Dejansko torej napada (izpodbija) sklep o izvršbi, česar pa ne more več uspešno početi v pritožbi zoper tu obravnavani izpodbijani sklep.
Z dnem poteka roka za sprejem ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča je bila pogodba sklenjena s sprejemnikom z najboljšim vrstnim redom pod odložnim pogojem, da posel naknadno odobri upravna enota.
Iz primerjave položaja komanditista v komanditni družbi, ki ga določa ZGD in kriterijev ustavne odločbe, ki kažejo na pasivnost družbenika izhaja, da komanditist v komanditni družbi že po samem zakonu nima položaja aktivnega družbenika. Zato drugi dolžnik trditev o svoji pasivnosti ni dolžan dokazovati in je breme izpodbijanja domneve njegove pasivnosti na strani upnika.