sklep o stroških postopka – revizija zoper odločitev o glavni stvari – nesuspenzivni učinek
Ker vložena revizija kot izredno pravno sredstvo nima suspenzivnega učinka in ker ZPP tudi nikjer drugje ne določa, da je vložena revizija zoper odločitev o glavni stvari ovira za odločitev o stroških postopka kot stranski terjatvi, v obravnavanem primeru vložena revizija zoper odločitev o glavni stvari tudi ni ovira za izdajo posebnega sklepa o stroških postopka in za odločanje pritožbenega sodišča o pritožbi zoper tak stroškovni sklep.
Pri vračilu štipendije na podlagi sklenjene izvensodne poravnave, s katero je dogovorjeno obročno plačilo, gre za obročno odplačilo dolga, ki zastara v splošnem petletnem zastaralnem roku, ki začne teči prvi dan po dnevu, ko je imel tožnik (štipenditor) pravico terjati izpolnitev obveznosti.
ZPIZ-1 člen 4, 4/1, 4/1-a, 12, 157, 164, 249, ZUP člen 235, 235/1.
družinska pokojnina – izplačevanje pokojnine
Družinska pokojnina se osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevi dalje in največ šest mesecev za nazaj.
ZPP člen 343, 343/1, 351, 351/1, 366, 366/1. ZIZ člen 15, 16, 16/4.
nedovoljena pritožba
Ker osebi, navedeni kot podpisnici pritožbe, nista stranki tega izvršilnega postopka in se izpodbijani sklep nanju neposredno ne nanaša, prav tako pa nista zakoniti zastopnici in niti navedeni kot pooblaščenki upnika, njuna pritožba ni dovoljena in jo je potrebno zavreči.
ZPP člen 105, 339, 339/1, 354, 354/1, 365, 365/3, 366. ZIZ člen 15, 58, 58/4.
ugovor zoper sklep o izvršbi – popolnost ugovora – razumljivost ugovora - zavrženje
Za razumljivost in popolnost ugovora zoper sklep o izvršbi, kamor sodi tudi opredelitev sklepa, ki se z ugovorom izpodbija, ni nujna navedba datuma in opravilne številke sklepa, temveč je bistvena opredelitev podatkov, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, katero odločbo stranka izpodbija.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti – rok za podajo odpovedi
Rok za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu III. kategorije začne teči šele, ko delodajalec prejme mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova – razlogi za ugovor – prenehanje terjatve – materialnopravni pobot
Ugovor prenehanja terjatve zaradi materialnopravnega pobota je v izvršilnem postopku, ki teče na podlagi izvršilnega naslova možen le, če so izpolnjeni pogoji za pobot po Obligacijskem zakoniku.
Izvršilni postopek ni namenjen ugotavljanju obstoja sporne protiterjatve, temveč prisilni izvršitvi terjatve.
prijava terjatve v stečajnem postopku – poplačilo iz stečajne mase – konverzija nedenarnih terjatev v denarne terjatve - tožba na ugotovitev ničnosti znamke – razveljavitev znamke zaradi neuporabe – oblikovalna sodba
Namen prijave terjatve v stečajnem postopku je participacija upnika pri delitvi stečajne mase. Zato za tiste terjatve, ki ne bodo poplačane iz stečajne mase, določila ZFPPIPP o prijavljanju terjatev v stečajno maso ne veljajo. Iz teh razlogov je v 20. členu tega zakona definirana terjatev kot pravica upnika od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje, katerega predmet je dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev, kot nedenarna terjatev pa zahtevek na izpolnitev nedenarne terjatve ali izvedbo storitve. Vsi ti zahtevki so dajatveni zahtevki. Zahtevek na ničnost oziroma neveljavnost blagovnih znamk pa ne spada v nobeno od teh kategorij, saj se izreka z ugotovitveno oziroma oblikovalno sodbo. Zato za take terjatve določilo 1. odstavka 253. člena ZFPPIPP o konverziji nedenarnih terjatev v denarne ne velja.
Postopanje sodišča, ki ni odločilo o zavrnitvi tožničinih dokaznih predlogov (postavitev novega sodnega izvedenca), je v nasprotju z določbo 287. člena ZPP, ki sodišču nalaga obrazložene odločitve o vseh dokaznih predlogih strank. Vendar ta kršitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ker pogoji za postavitev novega sodnega izvedenca (pridobljeno izvedensko mnenje sodnega izvedenca je jasno, popolno in skladno s samim seboj ter razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, v zvezi s podanimi tožničinimi pripombami so dana pojasnila sodnega izvedenca), niso bili izpolnjeni.
preizkus terjatev - obrestovanje prijavljene terjatve po začetku stečajnega postopka – določna opredelitev prijavljene terjatve
V smislu določne opredelitve prijavljene terjatve mora zahtevek zato vsebovati znesek glavnice terjatve ter (v kolikor ga uveljavlja) določljiv obrestni zahtevek za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti (2. in 5. odst. 60. člena ZFPPIPP). Ker je predpostavka za pridobitev procesne legitimacije upnikov v stečajnem postopku obstoj terjatve na dan začetka stečajnega postopka, upniki niso dolžni kot del zahtevka za priznanje terjatve v postopku uveljavljati tudi obresti, ki od prijavljene terjatve tečejo od začetka stečajnega postopka dalje v smislu 256. člena ZFPPIPP.
ZDDO člen 72. ZJU člen 24. ZDR člen 206. ZOR člen 154, 376. OZ člen 131, 352.
zastaranje - reparacija - plača - prikrajšanje pri plači - dokončna in pravnomočna odločba
Čeprav je tožnica v sporu glede sklepa o razrešitvi z dne 1. 3. 1999 uspela, to nima neposrednega vpliva na veljavnost kasnejših odločb o razporeditvi oziroma o določitvi plače. Ker so te kasnejše odločbe postale dokončne in pravnomočne in je tožnica na njihovi podlagi prejemala plačo, do višje plače za to obdobje ni upravičena.
ZGD člen 159, 159/1, 159/2, 168, 416, 450, 450/1, 450/2, 451, 454, 490, 490/1. ZPP člen 286a, 286a/4.
tiha družba - prodaja poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo – sprememba družbene pogodbe - obličnost spremembe družbene pogodbe
Skladno z 2. odst. 159. člena ZGD zakon dopušča pogodbeno svobodo med nosilcem tihe družbe in tihim družbenikom o urejanju razmerij znotraj tihe družbe (2. odst. 159. člena ZGD). Ta pogodbena svoboda pa ne dopušča možnosti, da bi pogodbenika tihe družbe v njunem pogodbenem razmerju posegala v kapitalska upravičenja znotraj družbe, v kateri ima nosilec tihe družbe vložek, ki mu ga je s svojim kapitalom omogočil tihi družbenik. Urejanje teh razmerij je namreč pridržano zgolj družbenikom te družbe, med katere spada tudi nosilec tihe družbe, ne pa tudi tihi družbenik.
življenjsko zavarovanje – odkupna vrednost police – zastavni upnik – zastava življenjskega zavarovanja
V konkretnem primeru je bila polica življenjskega zavarovanja sklenjena za obdobje 25 let, kar pomeni, da je zavarovanka na podlagi sklenjene pogodbe pridobila upravičenje do izplačila zavarovalne vsote po izteku navedenega obdobja, če se zavarovalni rizik (smrt zavarovanke) v tem času ne bi zgodil. Ker gre v tem primeru tako za pogodbo, ki preneha tudi ob doživetju zavarovanke dogovorjene časovne dobe, zato ne gre za primer, ki ga ureja 954. člen ZOR v smislu enostranskega upravičenja sklenitelja življenjskega zavarovanja za odkup zavarovalne police.
Po svoji pravni naravi pomeni zastava police življenjskega zavarovanja zastavo terjatve, ki iz te police izhaja. Dokler terjatev, ki je ponujena v zavarovanje, še ni zapadla, zastavni upnik kljub izpolnitvi pogoja za uveljavljanje zastavne pravice, kot izhaja iz zastavne pogodbe (neplačilo obveznosti zastavnega dolžnika), svoje zastavne pravice ne more uspešno uveljavljati od dolžnika zastavljene terjatve.
Ker je izplačevanje delne invalidske pokojnine pogojeno s pričetkom dela s skrajšanim delovnim časom od polnega na delu, ki ustreza zavarovančevi delovni zmožnosti, se tožnici, ki je bila do pričetka dela s skrajšanim delovnim časom v obvezno zavarovanje vključena kot samostojna podjetnica s polnim delovnim časom, delna invalidska pokojnina izplačuje od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom dalje, in ne od dneva priznanja pravice do delne invalidske pokojnine dalje, kot neutemeljeno uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
ZDR člen 126, 127, 142. ZOFVI člen 119, 121, 121/1, 121/1-1, 121/1-4, 124. ZPDJVZ člen 12, 12/1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 44.
javni uslužbenec – plača – količnik za obračun plače – dodatki – vzgoja in izobraževanje – delo v povečanem obsegu
Tožnica je bila za polni delovni čas zaposlena kot učiteljica strokovnih predmetov, na delovnem mestu predavateljice pa je opravljala delo v povečanem obsegu. Za to delo se je količnik za obračun plače določil na podlagi 1. odst. 12. čl. ZPDJVZ, tako da so se učne ure vrednotile enako kot učne ure, opravljene med polnim delovnim časom, le da brez dodatkov za delovno dobo, mentorstvo in fizične obremenitve. Z upoštevanjem teh dodatkov se vrednotijo le učne ure, ki so opravljene med polnim delovnim časom.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-2a. ZZVZZ člen 13, 13/2, 13/2-2, 81, 81/1. ZPP člen 199, 201.
zavarovanje dokazov
Dokazni predlog za odreditev hrambe SMS in MMS sporočil mobilne telefonije ni pravno pomemben za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo, temveč je lahko pomemben le za ugotovitev vzroka začasne nezmožnosti za delo. Iz tega razloga je v sporu, v katerem delodajalec (tožnik) uveljavlja le ugotovitev začasne nezmožnosti za delo, predlog za zavarovanje tega dokaza, podan s strani zavarovanke (stranskega intervenienta na strani tožene stranke – zavoda) neutemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STATUSNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0061915
ZGD-1 člen 8, 545, 545/1, 547. OZ člen 433. ZMZPP člen 2, 12, 12/1, 12/2, 17.
koncern – obvladujoča družba - kvalificirani dejanski koncern - prevzem premoženjske celote - ugotavljanje vsebine tujega prava - uporaba prava glede pravnega položaja pravne osebe – teorija inkorporacije – navezne okoliščine – kriterij najtesnejše zveze
ZGD ne izpostavlja avtomatične odgovornosti obvladujoče družbe za obveznosti odvisne družbe, saj je odvisna družba kljub temu pravno samostojna družba.
Navedbe tožeče stranke, da se je toženec po prenehanju delovnega razmerja zaposlil pri novem delodajalcu, h kateremu je prenesel metodologijo dela, so nebistvene za odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule, saj je bila slednja omejena le na prepoved izkoriščanja pridobljenih poslovnih znanj in poslovnih zvez pri novem delodajalcu.