ločitev zapuščine – ločitveni upniki – personalne meje pravnomočnosti sklepa o dedovanju
Zaradi neaktivnosti ločitvenih upnikov je tako prišlo do položaja, ko je zapuščinski postopek pravnomočno končan, sklep o ločitvi zapuščine pa zaradi pritožbe dediča še ni pravnomočen. Gre torej za primer, ko bi bilo potrebno o ločitvi zapuščine odločati po zaključenem zapuščinskem postopku, to pa ni mogoče. Po določilu 220. člena ZD pravnomočen sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, torej tudi ločitvene upnike, v kolikor jim ni dana pravica, da uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi. Ločitvenim upnikom v tem postopku ta pravica ni bila dana, zato jih veže pravnomočen sklep o dedovanju, na podlagi katerega je dedič podedoval vse zapustnikovo premoženje. S pravnomočnim sklepom o dedovanju se je dedičevo premoženje združilo z zapustnikovim in tako ločitev zapuščine ni več mogoča.
sposobnost biti stranka – smrt stranke – smrt stranke pred vložitvijo tožbe – vstop dedičev v pravdo – razširitev tožbe na novega toženca
Tožba zoper osebo, ki ob vložitvi tožbe ni več živa, je nedopustna. Dediči so s stališča identitete druge osebe, zato nepravilnosti ni mogoče sanirati s pozivanjem dedičev, da vstopijo v pravdo namesto prvotno tožene stranke.
Tožnici je delovno razmerje prenehalo zaradi upokojitve. Ker do prenehanja delovnega razmerja ni izrabila 24 dni letnega dopusta, je ob upoštevanju 166. člena ZDR in Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta o določenih vidikih organizacije delovnega časa z dne 4. 11. 2003 upravičena do denarnega nadomestila.
Če se upošteva, da je bilo prodanih stanovanj kar 132 jih zato tožena stranka objektivno ni mogla predati hkrati. Je okoliščina, ki gre v breme tožene stranke. Če bi mu predlagali, naj pride prevzeti stanovanje že prej, bi prišel takoj in plačal sočasno še preostanek kupnine. Zato tožnikovega pristanka na predlagani datum prevzema ni mogoče šteti kot pristanek na prenehanje dolžniške zamude ali celo odpoved pravici do uveljavljanja pogodbene kazni.
dodaten sklep o dedovanju - skupno premoženje - sporna dejstva - zapuščina - kasneje najdeno premoženje - tožba v pravdnem postopku
Pritožnik, ni izkazal, da bi v zapuščino po pokojnem spadal delež na stanovanju, saj se kupoprodajna pogodba glasi le na njegovo vdovo. Predpostavka za izdajo takega dodatnega sklepa pa je nedvomno zanesljiv izkaz dedičev, da tako premoženje obstoji. Moral bo uveljavljati svoj zahtevek z ustrezno tožbo neposredno v pravdnem postopku.
kolesarska dirka – poškodba udeleženca kolesarske dirke – odgovornost kolesarja – trčenje kolesa in avtomobila
Ker izven zaprtega dela kolesarskega maratona veljajo cestnoprometni predpisi, je bil kolesar le-te dolžan spoštovati in je zato, ker jih je kršil, odgovoren za nastalo škodo.
tožba za razveljavitev sodne poravnave – rok za razveljavitev sodne poravnave – prekluzivni rok – neuporaba pravila o zastaranju – pretrganje zastaranja – tožba, zavržena zaradi nepristojnosti ali iz drugega vzroka, ki se ne tiče same stvari
Rok za razveljavitev sodne poravnave je prekluzivni rok in zanj ni mogoče uporabiti določil o pretrganju zastaralnih rokov zaradi zavrženja tožbe zaradi nepristojnosti sodišča ali iz kakšnega drugega vzroka, ki se ne tiče same stvari. Tožnica, ki je v drugem postopku spremenila tožbo in tam zahtevala razveljavitev sodne poravnave, sprememba tožbe pa ni bila dopuščena, se zato v drugem postopku ne more sklicevati na pravočasnost tožbe ob upoštevanju določb o pretrganju zastaranja.
Uredba Komisije (ES) št. 189/2006 z dne 2. februarja 2006 v zvezi s ponudbami za uvoz sirka v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 2094/2005 člen 18.
predlog za izvršbo na podlagi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov - izdaja potrdila o evropskem nalogu za izvršbo nespornih zahtevkov z uporabo standardnega obrazca - potrdilo o izvršljivosti - Uredba (ES) 1896/2006 - Uredba (ES) 805/2004
V konkretnem primeru je namreč upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21.4.2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov; torej na podlagi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov, ne pa na podlagi evropskega plačilnega naloga.
ZGD-1 člen 395, 395/1, 397, 397/1, 501, 501/1, 522.
družba z omejeno odgovornostjo - tožba na izpodbijanje sklepa skupščine - napoved družbenika o nameravani vložitvi tožbe
Sodišče je pri presoji razlogov za izključitev družbenika na podlagi sklepa skupščine vezano le na tiste stvarne razloge, ki so bili kot izključitveni razlogi podani v sklicu skupščine oz. na seji skupščine; torej tiste razloge, ki so jih imeli družbeniki na skupščini pred seboj v času, ko so odločali o izključitvi posameznega družbenika iz družbe. Obširni izključitveni razlogi, ki jih je tožena stranka navajala mimo teh razlogov šele v aktualnem pravdnem postopku, tudi po oceni pritožbenega sodišča ne morejo biti pravno upoštevni, saj gre v konkretnem primeru za presojo pravilnosti in zakonitosti skupščinskega sklepa (prvi odstavek 395. člena v zvezi s 522. členom ZGD-1), ne pa za izključitev družbenika s tožbo na podlagi tretjega odstavka 501. člena ZGD-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - OKOLJSKO PRAVO
VSK0004429
URS člen 15, 15/2, 72. OZ člen 133, 133/1, 133/3, 134. ZOR člen 156, 156/3, 156/4. ZVO-1 člen 3, 14, 15, 15/1.
povzročanje vznemirjenja s splošno koristno dovoljeno dejavnostjo – zgolj pravica do povrnitve škode, ki presega običajne meje – pojem splošno koristne dejavnosti – subsidiarnost opustitvenega zahtevka po prvem odstavku 133. člena OZ – primarnost zahtevka za preprečitev škodne nevarnosti oziroma vznemirjanja z drugimi ukrepi – načelo dopustnosti posegov v okolje – prepoved povzročanja čezmernih obremenitev – obremenitev, ki presega mejne vrednosti – zahtevek na prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic po 134. členu OZ – ustavna pravica do zdravega življenjskega okolja – zakonska določitev načina uresničevanja človekovih pravic
Četudi bi določilo 14. čl. ZVO-1 lahko upoštevali kot samostojno pravno podlago za vtoževani opustitveni zahtevek na prenehanje proizvodnje (glede na to, da v ZVO-1 ni nobenih omejitev glede tistih imetnikov, ki povzročajo škodno nevarnost ali vznemirjanje na podlagi dovoljene dejavnosti), ta v obravnavanem primeru ne pride v poštev, ker čezmerna obremenitev v smislu ZVO-1 ni bila ugotovljena.
umik tožbe - sporočilo o plačilu zneska - utesnitev zahtevka
Umik tožbe mora biti jasen in izrecen in na dejstvo, da bi lahko šlo za umik tožbe ne more sodišče sklepati samo na podlagi nekih okoliščin, kot je npr. sporočilo o plačilu zneska.
ZGD člen 159, 159/1, 159/2, 168, 416, 450, 450/1, 450/2, 451, 454, 490, 490/1. ZPP člen 286a, 286a/4.
tiha družba - prodaja poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo – sprememba družbene pogodbe - obličnost spremembe družbene pogodbe
Skladno z 2. odst. 159. člena ZGD zakon dopušča pogodbeno svobodo med nosilcem tihe družbe in tihim družbenikom o urejanju razmerij znotraj tihe družbe (2. odst. 159. člena ZGD). Ta pogodbena svoboda pa ne dopušča možnosti, da bi pogodbenika tihe družbe v njunem pogodbenem razmerju posegala v kapitalska upravičenja znotraj družbe, v kateri ima nosilec tihe družbe vložek, ki mu ga je s svojim kapitalom omogočil tihi družbenik. Urejanje teh razmerij je namreč pridržano zgolj družbenikom te družbe, med katere spada tudi nosilec tihe družbe, ne pa tudi tihi družbenik.
Pritožnika v pritožbi, s katero izpodbijata sklep prvostopenjskega sodišča z dne 26. 2. 2010, utemeljeno opozarjata, da sta bila s pravnim poukom, ki je bil podan ob izdaji sklepa z dne 2. 2. 2010 napotena, da se pritožba vloži v dveh izvodih. Če sta pritožnika ravnala skladno s podanim pravnim poukom iz sklepa z dne 2. 2. 2010, zaradi tega ne moreta trpeti škodljivih posledic v smislu zavrženja take pritožbe, čeprav ni bila predložena v zadostnem številu izvodov skladno s 106. členom ZPP.
preizkus terjatev - obrestovanje prijavljene terjatve po začetku stečajnega postopka – določna opredelitev prijavljene terjatve
V smislu določne opredelitve prijavljene terjatve mora zahtevek zato vsebovati znesek glavnice terjatve ter (v kolikor ga uveljavlja) določljiv obrestni zahtevek za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti (2. in 5. odst. 60. člena ZFPPIPP). Ker je predpostavka za pridobitev procesne legitimacije upnikov v stečajnem postopku obstoj terjatve na dan začetka stečajnega postopka, upniki niso dolžni kot del zahtevka za priznanje terjatve v postopku uveljavljati tudi obresti, ki od prijavljene terjatve tečejo od začetka stečajnega postopka dalje v smislu 256. člena ZFPPIPP.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-2a. ZZVZZ člen 13, 13/2, 13/2-2, 81, 81/1. ZPP člen 199, 201.
zavarovanje dokazov
Dokazni predlog za odreditev hrambe SMS in MMS sporočil mobilne telefonije ni pravno pomemben za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo, temveč je lahko pomemben le za ugotovitev vzroka začasne nezmožnosti za delo. Iz tega razloga je v sporu, v katerem delodajalec (tožnik) uveljavlja le ugotovitev začasne nezmožnosti za delo, predlog za zavarovanje tega dokaza, podan s strani zavarovanke (stranskega intervenienta na strani tožene stranke – zavoda) neutemeljen.
Ker je izplačevanje delne invalidske pokojnine pogojeno s pričetkom dela s skrajšanim delovnim časom od polnega na delu, ki ustreza zavarovančevi delovni zmožnosti, se tožnici, ki je bila do pričetka dela s skrajšanim delovnim časom v obvezno zavarovanje vključena kot samostojna podjetnica s polnim delovnim časom, delna invalidska pokojnina izplačuje od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom dalje, in ne od dneva priznanja pravice do delne invalidske pokojnine dalje, kot neutemeljeno uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
sklep o stroških postopka – revizija zoper odločitev o glavni stvari – nesuspenzivni učinek
Ker vložena revizija kot izredno pravno sredstvo nima suspenzivnega učinka in ker ZPP tudi nikjer drugje ne določa, da je vložena revizija zoper odločitev o glavni stvari ovira za odločitev o stroških postopka kot stranski terjatvi, v obravnavanem primeru vložena revizija zoper odločitev o glavni stvari tudi ni ovira za izdajo posebnega sklepa o stroških postopka in za odločanje pritožbenega sodišča o pritožbi zoper tak stroškovni sklep.
Ker tožnik ni imel sklenjene pisne pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto, na katerem je delal, iz odločbe o razporeditvi na to delovno mesto pa tudi ni mogoče sklepati, da bi prejemal enako plačo kot predhodnik na tem delovnem mestu, je tožnik upravičen do plače, kot mu je bila ustno določena oziroma odrejena računovodstvu tožene stranke za izplačilo.
ZDDO člen 72. ZJU člen 24. ZDR člen 206. ZOR člen 154, 376. OZ člen 131, 352.
zastaranje - reparacija - plača - prikrajšanje pri plači - dokončna in pravnomočna odločba
Čeprav je tožnica v sporu glede sklepa o razrešitvi z dne 1. 3. 1999 uspela, to nima neposrednega vpliva na veljavnost kasnejših odločb o razporeditvi oziroma o določitvi plače. Ker so te kasnejše odločbe postale dokončne in pravnomočne in je tožnica na njihovi podlagi prejemala plačo, do višje plače za to obdobje ni upravičena.