rok za plačilo globe – zamuda s plačilom posameznega obroka – uklonilni zapor
Uklonilni zapor je sredstvo, s katerim naj se storilca, ki deloma ali v celoti ne plača globe v določenem roku, prisili k plačilu tako, da se mu določi uklonilni zapor.
Če se upošteva, da je bilo prodanih stanovanj kar 132 jih zato tožena stranka objektivno ni mogla predati hkrati. Je okoliščina, ki gre v breme tožene stranke. Če bi mu predlagali, naj pride prevzeti stanovanje že prej, bi prišel takoj in plačal sočasno še preostanek kupnine. Zato tožnikovega pristanka na predlagani datum prevzema ni mogoče šteti kot pristanek na prenehanje dolžniške zamude ali celo odpoved pravici do uveljavljanja pogodbene kazni.
dodaten sklep o dedovanju - skupno premoženje - sporna dejstva - zapuščina - kasneje najdeno premoženje - tožba v pravdnem postopku
Pritožnik, ni izkazal, da bi v zapuščino po pokojnem spadal delež na stanovanju, saj se kupoprodajna pogodba glasi le na njegovo vdovo. Predpostavka za izdajo takega dodatnega sklepa pa je nedvomno zanesljiv izkaz dedičev, da tako premoženje obstoji. Moral bo uveljavljati svoj zahtevek z ustrezno tožbo neposredno v pravdnem postopku.
ZGD člen 30. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Grosuplje člen 5, 5/2. Pravilnik o načinu odvoza in odstranjevanju komunalnih odpadkov na območju občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica člen 3, 3/1.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - zavrženje predloga - objektivna in subjektivna identiteta predloga za izvršbo - samostojna procesna legitimacija stečajnega upravitelja - dvojna funkcija stečajnega upravitelja - stečajni upravitelj kot poseben procesni organ
Znotraj stečajnega postopka pa ima stečajni upravitelj položaj posebnega procesnega organa, ki je po zakonu zadolžen za oblikovanje stečajne mase, za kar je dolžan skrbeti kot dober gospodar. Kot tak neposredno opravlja večino procesnih in drugih dejanj, ki so potrebna za zagotovitev sodnega varstva pravice upnikov do poplačila, kamor sodi tudi vnovčenje stvari dolžnika, ki spadajo v stečajno maso.
Ker je pritožnica vabilo na narok prejela kljub temu, da na naslovu, kamor ji je bil vročen, nima prijavljenega stalnega prebivališča, se na kršitev pravil o vročanju ne more več sklicevati.
kolesarska dirka – poškodba udeleženca kolesarske dirke – odgovornost kolesarja – trčenje kolesa in avtomobila
Ker izven zaprtega dela kolesarskega maratona veljajo cestnoprometni predpisi, je bil kolesar le-te dolžan spoštovati in je zato, ker jih je kršil, odgovoren za nastalo škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - OKOLJSKO PRAVO
VSK0004429
URS člen 15, 15/2, 72. OZ člen 133, 133/1, 133/3, 134. ZOR člen 156, 156/3, 156/4. ZVO-1 člen 3, 14, 15, 15/1.
povzročanje vznemirjenja s splošno koristno dovoljeno dejavnostjo – zgolj pravica do povrnitve škode, ki presega običajne meje – pojem splošno koristne dejavnosti – subsidiarnost opustitvenega zahtevka po prvem odstavku 133. člena OZ – primarnost zahtevka za preprečitev škodne nevarnosti oziroma vznemirjanja z drugimi ukrepi – načelo dopustnosti posegov v okolje – prepoved povzročanja čezmernih obremenitev – obremenitev, ki presega mejne vrednosti – zahtevek na prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic po 134. členu OZ – ustavna pravica do zdravega življenjskega okolja – zakonska določitev načina uresničevanja človekovih pravic
Četudi bi določilo 14. čl. ZVO-1 lahko upoštevali kot samostojno pravno podlago za vtoževani opustitveni zahtevek na prenehanje proizvodnje (glede na to, da v ZVO-1 ni nobenih omejitev glede tistih imetnikov, ki povzročajo škodno nevarnost ali vznemirjanje na podlagi dovoljene dejavnosti), ta v obravnavanem primeru ne pride v poštev, ker čezmerna obremenitev v smislu ZVO-1 ni bila ugotovljena.
tožba za razveljavitev sodne poravnave – rok za razveljavitev sodne poravnave – prekluzivni rok – neuporaba pravila o zastaranju – pretrganje zastaranja – tožba, zavržena zaradi nepristojnosti ali iz drugega vzroka, ki se ne tiče same stvari
Rok za razveljavitev sodne poravnave je prekluzivni rok in zanj ni mogoče uporabiti določil o pretrganju zastaralnih rokov zaradi zavrženja tožbe zaradi nepristojnosti sodišča ali iz kakšnega drugega vzroka, ki se ne tiče same stvari. Tožnica, ki je v drugem postopku spremenila tožbo in tam zahtevala razveljavitev sodne poravnave, sprememba tožbe pa ni bila dopuščena, se zato v drugem postopku ne more sklicevati na pravočasnost tožbe ob upoštevanju določb o pretrganju zastaranja.
Uredba Komisije (ES) št. 189/2006 z dne 2. februarja 2006 v zvezi s ponudbami za uvoz sirka v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 2094/2005 člen 18.
predlog za izvršbo na podlagi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov - izdaja potrdila o evropskem nalogu za izvršbo nespornih zahtevkov z uporabo standardnega obrazca - potrdilo o izvršljivosti - Uredba (ES) 1896/2006 - Uredba (ES) 805/2004
V konkretnem primeru je namreč upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21.4.2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov; torej na podlagi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov, ne pa na podlagi evropskega plačilnega naloga.
umik tožbe - sporočilo o plačilu zneska - utesnitev zahtevka
Umik tožbe mora biti jasen in izrecen in na dejstvo, da bi lahko šlo za umik tožbe ne more sodišče sklepati samo na podlagi nekih okoliščin, kot je npr. sporočilo o plačilu zneska.
ZGD-1 člen 395, 395/1, 397, 397/1, 501, 501/1, 522.
družba z omejeno odgovornostjo - tožba na izpodbijanje sklepa skupščine - napoved družbenika o nameravani vložitvi tožbe
Sodišče je pri presoji razlogov za izključitev družbenika na podlagi sklepa skupščine vezano le na tiste stvarne razloge, ki so bili kot izključitveni razlogi podani v sklicu skupščine oz. na seji skupščine; torej tiste razloge, ki so jih imeli družbeniki na skupščini pred seboj v času, ko so odločali o izključitvi posameznega družbenika iz družbe. Obširni izključitveni razlogi, ki jih je tožena stranka navajala mimo teh razlogov šele v aktualnem pravdnem postopku, tudi po oceni pritožbenega sodišča ne morejo biti pravno upoštevni, saj gre v konkretnem primeru za presojo pravilnosti in zakonitosti skupščinskega sklepa (prvi odstavek 395. člena v zvezi s 522. členom ZGD-1), ne pa za izključitev družbenika s tožbo na podlagi tretjega odstavka 501. člena ZGD-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti – rok za podajo odpovedi
Rok za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu III. kategorije začne teči šele, ko delodajalec prejme mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
osebni stečaj - določitev preizkusne dobe v osebnem stečaju – odpust dolga v osebnem stečaju
Namen instituta odpusta dolga ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, pač pa vrnitev takih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje, vendar šele po tistem, ko jim kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov.
Pritožbena navedba, da se obdolženec preživlja izključno z izvrševanjem kaznivih dejanj premoženjske narave in da do premoženjske koristi prihaja z izsiljevanjem, nima podlage v podatkih kazenskega spisa. Obdolženec je bil namreč spoznan za krivega storitve enega kaznivega dejanja izsiljevanja ter nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije, pri čemer pogojne obsodbe, ki je izbrisana iz kazenske evidence, ni mogoče upoštevati, saj bi bil v nasprotnem primeru izbris obsodb iz kazenske evidence brez pomena.
Navedbe tožeče stranke, da se je toženec po prenehanju delovnega razmerja zaposlil pri novem delodajalcu, h kateremu je prenesel metodologijo dela, so nebistvene za odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule, saj je bila slednja omejena le na prepoved izkoriščanja pridobljenih poslovnih znanj in poslovnih zvez pri novem delodajalcu.
preizkus terjatev - obrestovanje prijavljene terjatve po začetku stečajnega postopka – določna opredelitev prijavljene terjatve
V smislu določne opredelitve prijavljene terjatve mora zahtevek zato vsebovati znesek glavnice terjatve ter (v kolikor ga uveljavlja) določljiv obrestni zahtevek za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti (2. in 5. odst. 60. člena ZFPPIPP). Ker je predpostavka za pridobitev procesne legitimacije upnikov v stečajnem postopku obstoj terjatve na dan začetka stečajnega postopka, upniki niso dolžni kot del zahtevka za priznanje terjatve v postopku uveljavljati tudi obresti, ki od prijavljene terjatve tečejo od začetka stečajnega postopka dalje v smislu 256. člena ZFPPIPP.
Ker tožnik ni imel sklenjene pisne pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto, na katerem je delal, iz odločbe o razporeditvi na to delovno mesto pa tudi ni mogoče sklepati, da bi prejemal enako plačo kot predhodnik na tem delovnem mestu, je tožnik upravičen do plače, kot mu je bila ustno določena oziroma odrejena računovodstvu tožene stranke za izplačilo.
sklep o stroških postopka – revizija zoper odločitev o glavni stvari – nesuspenzivni učinek
Ker vložena revizija kot izredno pravno sredstvo nima suspenzivnega učinka in ker ZPP tudi nikjer drugje ne določa, da je vložena revizija zoper odločitev o glavni stvari ovira za odločitev o stroških postopka kot stranski terjatvi, v obravnavanem primeru vložena revizija zoper odločitev o glavni stvari tudi ni ovira za izdajo posebnega sklepa o stroških postopka in za odločanje pritožbenega sodišča o pritožbi zoper tak stroškovni sklep.
Nejasno pogodbeno določilo je le tisto določilo, katerega pomen je med strankama sporen in katerega pomena ni mogoče enopomensko opredeliti niti po primarnem obveznem razlagalnem pravilu, določenem v 2. odstavku 82. člena OZ, niti z uporabo kakšnih drugih metod razlage.