vzročna zveza – degenerativne spremembe – nova prometna nesreča – teorija o adekvatni vzročnosti
OZ ni predpisal, katera teorija vzročnosti velja. Ravno zato, ker so primeri zelo različni in ker je treba upoštevati, da vzrok ne sme biti preveč tuj oziroma oddaljen nastali posledici. V obravnavanem primeru je imela tožnica nekaj degenerativnih sprememb pred prometno nesrečo in te so tudi soprispevale po ugotovitvah sodišča prve stopnje k sedanjim težavam, nato je nastopila poškodba v konkretni prometni nesreči in za tem še nova prometna nezgoda s ponovno poškodbo vratne hrbtenice. V tem primeru je treba uporabiti teorijo o adekvatni vzročnosti.
ZPP člen 76, 76/3, 154, 154/2, 184, 184/1, 285, 286, 286b. OZ člen 190, 190/1, 193, 198.
sprememba tožbe – navajanje novih dejstev do spremembe tožbe - stranka v postopku – agrarna skupnost – uporabnina – zamudne obresti – pravdni stroški
V skladu s 1. odstavkom 184. člena ZPP lahko tožeča stranka do konca glavne obravnave spremeni tožbo. Zato mora v takem primeru sodišče dovoljevati tudi utemeljevanje spremenjene tožbe z novimi dejstvi in dokazi. Dopustitev spremembe tožbe do konca glavne obravnave bi sicer izgubila vsak smisel.
Ne glede na to, da so nosilci premoženja člani agrarne skupnosti, upravičeno govorimo o premoženju agrarne skupnosti, saj je namenjeno opravljanju skupnega posla - gre za premoženje, ki ima poseben namen. Specifičen namen premoženja članov agrarne skupnosti pa zadošča za podelitev sposobnosti biti stranka tako po stališču pravne teorije kot tudi uveljavljene sodne prakse.
Ker je tožnica glede na dokazno breme morala založiti predujem za izvedenca, zaradi česar njeni stroški bistveno presegajo stroške toženke, bi bila odločitev, da vsaka pravdna stranka krije svoje pravdne stroške, kljub (skoraj) polovičnem uspehu vsake od njiju, nepravična.