pravdno nesposobna oseba – skrbnik za posebni primer – odobritev opravljenih procesnih dejanj – pooblastilo odvetniku – poziv na predložitev pooblastila – uporaba določb novele ZPP-D – prehodne in končne določbe ZPP-D – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pooblastila tožnika ni mogoče upoštevati, ker tožnik ni pravdno sposoben. Vendar bi moralo sodišče v tej situaciji, potem ko je poskrbelo za tožnikovo ustrezno zastopanje (postavitev skrbnice za posebni primer), odvetnika v skladu z določbo 2. odstavka 98. člena ZPP pozvati k predložitvi pooblastila. V skladu z določbo 5. odstavka 98. člena ZPP sodišče sicer odvetnikov ne poziva (več) na predložitev pooblastila, ker pa je bila tožba v obravnavani zadevi vložena pred novelo ZPP, omenjene določbe v tej zadevi ni mogoče uporabiti.
dopolnitev tožbe – zamuda roka zaradi ravnanja odvetnika
Če odvetnik ni poskrbel za pravočasno dopolnitev tožbe v skladu s sklepom sodišča, je to stvar medsebojnega notranjega razmerja med njim in stranko. Posledice takšne opustitve nosi stranka sama.
vzdrževanje reda na obravnavi – neprimerno vedenje odvetnika – kaznovanje odvetnika – izrek denarne kazni – oteževanje izvrševanja dela sodišča – pravica stranke do izjave – pravica do poštenega sojenja – pomanjkljiva vsebina zapisnika
Odločitev o izreku denarne kazni je potrebno pretehtati (tudi) v smeri pravice stranke do izjavljanja in do poštenega sojenja. Ob presoji ravnanja odvetnika je zato potrebno upoštevati, da je naloga odvetnikov zastopanje strank v postopku, kar ravno zaradi možnosti, da bi ob tem prišlo do nedopustne omejitve pravice do izjavljanja v postopku, narekuje določeno tolerantnost.
nesreča pri delu – odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – dolžno ravnanje delavca – izvedenec – postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga
Ker je tožena stranka ugovarjala, da je tožnik opustil uporabo varnostnih očal, ter da zato vsa škoda zaradi očal ne more biti v škodo toženi stranki, je pristop sodišča pravilen. Sodišče ni priznalo škode na obrazu oziroma očesu, ker tožnik ni uporabil zaščitnih očal.
Dejstvo, da tožeča stranka ni zadovoljna z rezultatom izvedeniškega mnenja, če sicer izvedenec pojasni in zna odgovoriti na vsa vprašanja in ugovore strank, ne zahteva, da sodišče postavlja novega izvedenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VSL0064029
ZPP člen 206.
prekinitev postopka – pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju – vložitev tožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice – deklaratorna narava sodbe
Postopek, ki je bil prekinjen zato, ker je sodišče odločilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, se nadaljuje, ko je postopek o predhodnem vprašanju pravnomočno končan. Vložitev revizije, ustavne pritožbe ali pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice ni ovira za nadaljevanje postopka.
Evropsko sodišče za človekove pravice v nasprotju z Ustavnim sodiščem lahko ugotovi le (ne)obstoj kršitve človekovih pravic, ne mora pa razveljaviti ali spremeniti odločbe domačega sodišča.
ZEKom člen 75, 75/1, 75/5, 76, 76/1, 77, 77/1. OZ člen 86, 86/1, 86/2, 289, 290.
služnost v javno korist - ničnost pogodbe – nasprotovanje moralnim načelom
Po določbah ZEKom je tožena stranka kot izvajalka javne komunikacijske storitve tista, ki je upravičena do služnostne pravice na tujih nepremičninah. Zato prenos služnosti nanjo ni v nasprotju s prisilnimi predpisi.
Da bi se neko sicer dopustno ravnanje lahko opredelilo kot ravnanje, ki nasprotuje moralnim načelom, bi morala biti izkazana zloraba in izigranje določenega pravila, z uporabo katerega bi bil dosežen nepričakovan rezultat, ki po splošno sprejetih vrednostnih kriterijih za večino ne bi bil pravičen, niti ne bi bil v splošnem interesu.
Prvostopno sodišče je pravilno zaključilo, da ima tožeča stranka sredstva in da zaradi plačila sodne takse ne bo ogrožena njena dejavnost. Zato je dejstvo, da ima tožena stranka blokirane vse svoje poslovne račune, pravilno upoštevalo kot razlog za odlog plačila sodne takse in ne kot razlog za oprostitev plačila sodne takse.
URS člen 125, 126. ZASP člen 156, 157, 168, 168/3. ZASP-D člen 6. ZS člen 3, 3/1.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – plačilo avtorskega honorarja – tarifa – skupni sporazum – varstvo pravic – sodno varstvo – povrnitev škode in civilna kazen – uporaba tarife – revalorizacija – pravna varnost – vezanost sodnika na ustavo in zakon – ugovor exceptio illegalis
Zaradi specifične narave avtorske pravice so avtorji posebej varovana kategorija, vendar pa so na drugi strani glede na svojo organizacijo v posameznih združenjih tudi močnejša stranka napram posameznim uporabnikom njihovih del, zato bi s stališča dobre prakse, ki bi zagotavljala pravno varnost, tožeča stranka morala poskrbeti za vsakokratno objavo uskladitve tarife s podatki o indeksu cen na drobno; samo sklicevanje na revalorizacijo namreč ne zadošča.
Da je ureditev predkupnih pravic po ZKZ specialnejša od ureditve v SPZ, kaže predvsem dejstvo, da je tudi po 23. čl. ZKZ solastnik prvi predkupni upravičenec.
S trenutkom sprejema ponudbe pogodba še ni sklenjena; tedaj je doseženo le soglasje o bistvenih sestavinah pogodbe, s tem pa za prodajalca nastane tudi obveznost, da z osebo glede na prednostni vrstni red podpiše pogodbo pod pogoji iz ponudbe.
Tožena stranka si je pridržala pravico, da na trditve tožeče stranke glede nastanka škode odgovori, ko ji bodo predloženi dokazi, na katere se je tožeča stranka sklicevala v tožbi. Ker gre za dokaze o dejstvih, ki se ne nanašajo na zaznavanje tožene stranke, je ta z izjavo v odgovoru na tožbo uspešno preprečila učinke domneve priznanja zatrjevanih dejstev. Pri tem pa je tudi izrecno navedla, da tožeča stranka škode, ki naj bi jo utrpela, v tožbi ni z ničemer dokazala, s čimer je zanikala dejstvo nastanka škode.
Tožeča stranka je pri izračunu višine izgubljenega dobička izhajala iz predpostavke, da tožena stranka v celoti ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti, ne uspe pa izpodbiti pravilnega zaključka sodišča prve stopnje, da je glavni naročnik sprejel delno izpolnitev tožene stranke. Če je delno izpolnitev sprejel, pa tožeča stranka tudi ni upravičena do izgubljenega dobička v enaki višini kot v primeru, če pogodba sploh ne bi bila izpolnjena.
Dolžnikov dolžnik sicer načeloma v postopku zavarovanja nima statusa udeleženca postopka. Iz vsebine predlagane in izdane začasne odredbe pa je razvidno, da je dolžnikov dolžnik dejansko obravnavan kot dolžnik, zato mu je treba priznati pravni interes za odgovor na tožbo v tem postopku.
Pravilna identifikacija dolžnika, ki mora vsebovati tudi naslov oziroma sedež stranke, je dolžnost stranke in ne sodišča. Čim je sodišče na podlagi obvestila nemškega sodišča, da je v upnikovem predlogu za izdajo začasne odredbe navedeni naslov neznan in da naslovnika ni mogoče najti, ugotovilo, da dolžnik, kot je naveden v predlogu za izdajo začasne odredbe, ne obstaja, je imelo podlago za izdajo sklepa, v katerem je upnika pozvalo, naj pravilno označi dolžnika.
lastninska pravica – načelo superficies solo cedit – stavbna pravica
Do uveljavitve SPZ je bilo mogoče, da je bilo zemljišče predmet ene lastninske pravice, zgradba na tem zemljišču pa predmet druge lastninske pravice. Temeljni načeli SPZ sta prav načelo specialnosti in iz njega izvedeno načelo superficies solo cedit, v skladu s katerim objekt sam ne more biti predmet lastninske pravice, temveč je sestavina zemljišča.
Razmerja v primerih, ko imajo lastninsko pravico na zemljišču in lastninsko pravico na zgradbi različne osebe, ureja 2. odstavek 271. člena SPZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0061327
ODZ člen 316, 328, 1500. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2. SPZ člen 44, 44/2.
prepozno predlagan dokaz - relativna bistvena kršitev postopka – vpliv na zakonitost in pravilnost sodbe – odločilna dejstva – priposestvovanje v korist družbene lastnine – dobroverna posest
Dobroverna posest se domneva tako po paragrafu 328 ODZ kot po 72. členu ZTLR. Dokazno breme, da ta domneva ni resnična, je na tožencih, ki pa sodišča nista uspela prepričati. Pravni prednik tožnika (njegovi organi in druge osebe, za katere je glede na njihovo delovno področje to pomembno) je resda poznal zemljiškoknjižno stanje, oziroma se zavedal, da v zemljiški knjigi pravna oseba ni bila vpisana kot lastnik oz. imetnik tedanje pravice uporabe, vendar pa zgolj ta okoliščina ne dokazuje njegove nedobrovernosti. Bistveno je, da pravni prednik tožencev (po katerem sta sporno nepremičnino toženca podedovala) posesti pravnih prednikov tožnika ni nikoli osporaval, svoje lastninske pravice niti zatrjeval.
Priposestvovanje na stvari, ki je družbena lastnina, je bilo resda onemogočeno (29. člen ZTLR), kar pa ne pride v poštev v konkretnem primeru, ko je bila družbena lastnina tista, v korist katere je bilo priposestvovano in ne v njeno breme.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0007112
ZIZ člen 272, 272/1. OZ člen 86, 86/1, 86/2, 87, 256, 289, 290. ZEKom člen 75, 75/1, 75/5, 76, 76/1, 77, 77/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarnih terjatev – ničnost pogodbe – razveljavitev pogodbe – prenos služnosti - služnost graditve, postavitve in obratovanja elektronskega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture
Tožena stranka je imela pravico zahtevati prenos služnosti nase po končani izgradnji, pri čemer je po določbah ZEKom tožena stranka kot izvajalka javne komunikacijske storitve tista, ki je upravičena do služnostne pravice na tujih nepremičninah. Zato prenos služnosti nanjo ni v nasprotju s prisilnimi predpisi.
Statutarna ali druga omejitev pa nima pravnega učinka proti tretjim osebam. Zato za presojo upravičenja tožeče stranke, da razveljavi pogodbo, ki jo je podpisal njen zastopnik, notranja razmerja med njim in edinim družbenikom za odločitev niso bila pomembna.
ZST-1 člen 11, 11/3. ZUP člen 167, 167/1. ZPP člen 108, 336.
taksna oprostitev – upravni postopek – trditveno breme – narava postopka odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks
Postopek odločanja o predlogu za taksno oprostitev je po svoji naravi upravni postopek. Zato zanj veljajo določbe ZUP, po katerih sodišče mora vlagatelja nepopolne vloge pozvati na njeno dopolnitev.
Stranka mora navesti minimum tistih dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je pri njej podan dejanski stan iz 3. odst. 11. člena ZST, ki opravičuje taksno oprostitev. Takšnih dejstev tožena stranka ni zatrjevala. Zato s svojim predlogom tudi sicer ne bi mogla uspeti, pa čeprav bi predložila dokazila, na katera se je v predlogu sklicevala.
nasprotna izvršba – obseg nasprotne izvršbe – obresti od preveč plačanega zneska v izvršbi – stroški postopka – sklep o predlogu – sklep o nasprotni izvršbi
Obseg zahtevka po nasprotni izvršbi je omejen na vrnitev tistega, kar je v izvršbi dobljeno, zaradi česar ni mogoče zahtevati plačila zakonskih zamudnih obresti od preveč plačanega zneska v izvršbi, prav tako pa tudi ne nadaljnjih stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Izpodbijani sklep pomeni sklep iz četrtega odstavka 68. člena ZIZ, torej sklep o ugoditvi predlogu za nasprotno izvršbo, na podlagi tega pravnomočnega sklepa pa bo dolžnik (upnik po nasprotni izvršbi) šele lahko vložil predlog za izdajo sklepa o nasprotni izvršbi na podlagi 69. člena ZIZ.
ZIZ člen 24, 24/1, 40, 40/1, 42, 42/1. ZPP člen 108, 108/2.
predlog za izvršbo - sprememba firme - nepopolna vloga - izvršilni naslov
Ker upnik v predlogu za izvršbo ni podal trditev in dokazov o spremembi firme, sodišče ni bilo dolžno ugotavljati dejanskega stanja v tej smeri, zato je pravilno štelo predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova za nepopoln in ga zavrglo.