ZIZ člen 76. ZPPSL člen 111, 111/2, 146, 147, 147/4, 147/5, 171/2, 171/3.
sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka – ustavitev izvršilnega postopka – nemožnost oprave izvršbe – prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe
S prodajo dolžnika kot pravne osebe nekdanji stečajni dolžnik izgubi sposobnost še nadalje biti stranka v tistih sporih, ki zadevajo izključno samo še stečajno maso in s tem obseg poplačila terjatev upnikov bivšega stečajnega dolžnika, takšno sposobnost pa pridobi stečajna masa. Zato bi moralo sodišče prve stopnje hkrati z odločitvijo o nadaljevanju izvršilnega postopka le-tega tudi ustaviti. Sklep o izvršbi, izdan zoper nekdanjega stečajnega dolžnika, je namreč postal neučinkovit, izvršba pa nemogoča, saj upnikove terjatve ni več mogoče izvršiti.
Po določbi 138. člena ZPPSL se je za terjatve, ki so bile prijavljene na oklic za sklenitev prisilne poravnave sicer res štelo, da so prijavljene tudi v stečajnem postopku. To pa je veljalo le v primerih, ko je sodišče stečajni postopek začelo po uradni dolžnosti, ker je ustavilo postopek prisilne poravnave. V danem primeru pa je sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave, ker dolžnik v roku ni predložil načrta finančne reorganizacije, stečajni postopek pa je začelo po predlogu upnika G. d.o.o.. Ker torej ne gre za kontinuiteto med postopkom prisilne poravnave in stečajnim postopkom, določba 138. člena ZPPSL za dani primer ni uporabljiva.
Prvostopno sodišče je pravilno zaključilo, da ima tožeča stranka sredstva in da zaradi plačila sodne takse ne bo ogrožena njena dejavnost. Zato je dejstvo, da ima tožena stranka blokirane vse svoje poslovne račune, pravilno upoštevalo kot razlog za odlog plačila sodne takse in ne kot razlog za oprostitev plačila sodne takse.
Da je ureditev predkupnih pravic po ZKZ specialnejša od ureditve v SPZ, kaže predvsem dejstvo, da je tudi po 23. čl. ZKZ solastnik prvi predkupni upravičenec.
S trenutkom sprejema ponudbe pogodba še ni sklenjena; tedaj je doseženo le soglasje o bistvenih sestavinah pogodbe, s tem pa za prodajalca nastane tudi obveznost, da z osebo glede na prednostni vrstni red podpiše pogodbo pod pogoji iz ponudbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0058371
SZ-1 člen 111.
izselitev in izpraznitev prostorov - lastninska pravica na stanovanju - pridobitni naslov - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - nevzpostavljena etažna lastnina
Tožnica je izkazala veljaven pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na stanovanju (kupoprodajna pogodba), zato je njen položaj mogoče enačiti s položajem lastnika, čeprav etažna lastnina še ni vzpostavljena.
Ker prenehanje obveznosti pomeni tudi izpolnitev obveznosti oz. plačilo vtoževane obveznosti, sodišče prve stopnje s tem, ko je v obrestnem delu dosojenega tožbenega zahtevka navedlo, da zakonske zamudne obresti tečejo do prenehanja obveznosti, ni storilo nobene kršitve in tudi ni odločilo v nasprotju z obstoječo sodno prakso, saj se besedna zveza “do prenehanja obveznosti” v zvezi s tekom zakonskih zamudnih obresti pogosto uporablja v sodnih odločbah.
Pogodba o opravljanju upravniških storitev ni akt, s katerim bi bil upravnik imenovan, ampak podlago predstavlja sklep etažnih lastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico solastniških deležev, ki je sprejet bodisi s podpisovanjem listine ali na zboru lastnikov.
Ker je upravnik dejansko zakoniti zastopnik (za določeno področje) etažnih lastnikov, bi moralo sodišče, če je dvomilo ali tožečo stranko res zastopa njen zakoniti zastopnik, upoštevati 79. člen ZPP. Sodišče ima na podlagi 2. odst. tega člena v takšnem primeru možnost, da zakonitega zastopnika pozove, da svoje upravičenje za zastopanje dokaže. V konkretnem primeru bi moral zastopnik sodišču predložiti listino, s katero je bil imenovan za upravnika oziroma zapisnik zbora etažnih lastnikov, kjer je bilo to imenovanje izglasovano.
pravdni stroški – separatni stroški – stroški po umiku tožbe – naključje, ki se je primerilo stranki – opravičilo izostanka z naroka – prevod listine
Ne gre za naključje, ki bi se primerilo toženki, če ta zaradi službenih obveznosti ne more pristopiti na prvi narok. Izostanek je treba opravičiti, upravičen razlog za to pa dokazati, in sicer v slovenskem jeziku. Tudi strošek, nastal zaradi prevoda opravičila za izostanek z naroka toženkinega delodajalca, je zato za pravdo potreben.
postopek po ZVEtL - tožba na ugotovitev obstoja solastninske pravice - prekinitev postopka
Uvedba postopka po ZVEtL ni razlog za prekinitev postopka, v katerem tožnik uveljavlja stvarnopravna upravičenja. Pravila ZVEtL samo dopolnjujejo (in ne nadomeščajo) doslejšnje sodno varstvo in ni mogoče reči, da je (glede na trditveno podlago) klasično stvarnopravno varstvo izključeno ali morda zaradi specialne ureditve zadržano do odločitve po ZVEtL. Prav tako tudi ni mogoče reči, da se v postopku po ZVEtL rešujejo vprašanja, ki bi bila v razmerju do te pravde predhodne narave ter bi narekovala prekinitev postopka.
nasprotna izvršba – obseg nasprotne izvršbe – obresti od preveč plačanega zneska v izvršbi – stroški postopka – sklep o predlogu – sklep o nasprotni izvršbi
Obseg zahtevka po nasprotni izvršbi je omejen na vrnitev tistega, kar je v izvršbi dobljeno, zaradi česar ni mogoče zahtevati plačila zakonskih zamudnih obresti od preveč plačanega zneska v izvršbi, prav tako pa tudi ne nadaljnjih stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Izpodbijani sklep pomeni sklep iz četrtega odstavka 68. člena ZIZ, torej sklep o ugoditvi predlogu za nasprotno izvršbo, na podlagi tega pravnomočnega sklepa pa bo dolžnik (upnik po nasprotni izvršbi) šele lahko vložil predlog za izdajo sklepa o nasprotni izvršbi na podlagi 69. člena ZIZ.
ZPP člen 212, 214, 214/2, 226, 226/3, 298. ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/2.
dokazno breme – nepremagljivo dokazno breme – olajšanje dokaznega bremena – premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje
V pravni teoriji, ki ji sledi tudi sodna praksa, je uveljavljeno stališče, da se stranki ne sme nalagati nepremagljivega dokaznega bremena, sicer bi lahko bilo poseženo v njeno z ustavo zagotovljeno pravico do sodnega varstva. Kljub določenemu materialnopravnemu dokaznemu bremenu se med pravdo lahko procesno breme dokazovanja premešča z ene na drugo stranko.
izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – obveznost dolžnika po sodni poravnavi
Navedena poravnava dolžniku ne nalaga nikakršnega ravnanja, nasprotno, stranki sta se sporazumeli, da nasprotni udeleženec, to je upnik v tej zadevi, predlagatelju, to je dolžniku, izrecno dovoljuje, da lahko goji golobe in obdrži golobnjak na koncu vrta v svoji izključni lasti še dve leti po podpisu poravnave. Ni pa v navedeni sodni poravnavi navedena obveznost dolžnika, da mora golobnjak odstraniti in odstraniti golobe.
URS člen 125, 126. ZASP člen 156, 157, 168, 168/3. ZASP-D člen 6. ZS člen 3, 3/1.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – plačilo avtorskega honorarja – tarifa – skupni sporazum – varstvo pravic – sodno varstvo – povrnitev škode in civilna kazen – uporaba tarife – revalorizacija – pravna varnost – vezanost sodnika na ustavo in zakon – ugovor exceptio illegalis
Zaradi specifične narave avtorske pravice so avtorji posebej varovana kategorija, vendar pa so na drugi strani glede na svojo organizacijo v posameznih združenjih tudi močnejša stranka napram posameznim uporabnikom njihovih del, zato bi s stališča dobre prakse, ki bi zagotavljala pravno varnost, tožeča stranka morala poskrbeti za vsakokratno objavo uskladitve tarife s podatki o indeksu cen na drobno; samo sklicevanje na revalorizacijo namreč ne zadošča.
avtorska pravica - javna priobčitev glasbenih del – plačilo nadomestila – višina nadomestila – veljavnost Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (2006) – exceptio illegalis
Za veljavno sprejetje Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (2006) skupaj s tarifnim delom bi moral imeti SAZAS soglasje reprezentativnih združenj. Ker takšnega soglasja ni bilo, je bil Pravilnik sprejet v nasprotju z ZASP, zato ni veljaven.
Zvišane vrednosti nadomestil SAZAS ne more utemeljevati niti na podlagi 11. čl. Pravilnika (1998) o letnem usklajevanju vrednost tarife z uradno objavljenimi podatki, ne da bi bila uskladitev objavljena.
rok za pritožbo - napačen pravni pouk glede roka za pritožbo - učinki vložene pritožbe - pravnomočno odločena stvar - domik
Napačen pravni pouk o pravici do pritožbe (roku za pritožbo) ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna.
Pritožba ne zadrži postopka, če ni v zakonu drugače določeno, in v tem primeru ni drugače določeno, zato je sodišče prve stopnje po sprejetju navedenega sklepa, pravilno in zakonito nadaljevalo z dražbenim narokom in nepremičnino domaknilo kupcu.
invalidnost – degenerativne spremembe – nezgodno zavarovanje – zavarovalno kritje
Zavarovanec ni upravičen do plačila za tisti del ugotovljene invalidnosti, za katero je vzrok bolezen, saj ta del invalidnosti ni nastal zaradi nezgode, kot jo določa zavarovalna pogodba. Invalidnost, ki ni posledica poškodbe, temveč degenerativnih sprememb (bolezni), je namreč po pogodbi izključena iz zavarovalnega kritja, glede na navedeno pa zavarovalnica odgovarja samo za invalidnost, ki je posledica nezgode.
izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti – vročanje sklepa o izbrisu družbe – objava sklepa na spletnih straneh AJPES
Sklep, s katerim registrsko sodišče po uradni dolžnosti odloči o izbrisu družbe iz sodnega registra, se ne vroča družbi, pač pa le objavi na spletnih straneh AJPES. Morebitne nepravilnosti (ugotovitev pravnomočnosti sklepa o obstoju izbrisnega razloga) je mogoče uveljavljati le s pravočasno pritožbo zoper sklep o izbrisu, ne pa kasneje.
podjemna pogodba – pogodba o delu - znižanje plačila – grajanje napak – gradbeni dnevnik
Naročnik ima z ugovorom zoper zahtevek izvajalca na plačilo opravljenega dela možnost uveljavljati svojo pravico do znižanja plačila in do povračila škode, vendar le, če je o napakah pravočasno obvestil podjemnika. Za presojo pravočasnosti grajanja napak pa je odločilno, kdaj je naročnik napake odkril in za kakšne napake izvršenega dela je šlo.
Gradbeni dnevnik novega podizvajalca O. d.o.o. že pojmovno ne more biti dokaz o grajanju napak tožniku, saj gradbeni dnevnik služi kot poročilo naročniku v zvezi z izvajanjem del na gradbišču ali objektu, ne pa kot poročilo bivšim izvajalcem del.
Če je zapustnik v oporoki izrecno razpolagal le s pričakovano odškodnino za nacionalizirano premoženje, se naknadno vrnjeno premoženje ne glede na obliko vrnitve (v naravi, kot nadomestno zemljišče ali v obliki odškodnine) razdeli med zakonite dediče.