Določilo splošnih pogojev o izključitvi odgovornosti za odškodninske zahtevke družbenikov ne nasprotuje namenu sklenjene pogodbe ali dobrim poslovnim običajem in tudi ni nepravično v smislu določila 2. odst. 121. čl. OZ.
Tožnica je bila v času nastanka škodnega dogodka direktorica in družbenica zavarovanca, kar pomeni, da bi morala tudi sama poskrbeti za varno delo, v odškodninskem zahtevku pa svojemu delodajalcu očita, da ni poskrbel za njeno varno delo. Pravna oseba je sicer res ekonomsko ločena od fizične osebe, ko pa gre za presojo njene skrbnosti, se ta presoja po skrbnosti njenih organov. Tožnica sama bi bila dolžna poskrbeti, da bi bili njej in tudi ostalim delavcem zagotovljeni varni pogoji za delo. Kritje lastne škode, ki jo s svojim nedopustnim ravnanjem povzroči sam zavarovanec, je iz konkretne zavarovalne pogodbe izključeno.
prodajna pogodba – pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe – razveza pogodbe po samem zakonu – ohranitev pogodbe v veljavi
Stranki sta kot bistveno sestavino pogodbe določili plačilo kupnine v danem roku. Vendar pa sta se po preteku tega roka telefonsko dogovorili o nadaljnji realizaciji posla, zato ni mogoče šteti, da je tožnik – kupec po pogodbi plačeval obroke kupnine, čeprav je vedel, da tega ni dolžan. Šteti je namreč mogoče, da je upnik pogodbo ohranil v veljavi, ker je obvestil dolžnika, da denar potrebuje in soglašal z novimi pogoji izpolnitve.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – nevarna dejavnost – objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – gradbena dela – poškodba pri delu
Gradbena dejavnost lahko postane nevarna, ko se določene okoliščine in opravila, izvrševana v takšnih okoliščinah, združijo v enovit delovni proces in ta predstavlja sam po sebi povečano nevarnost za nastanek škode.
Podana bi bila lahko objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke, če takšne odgovornosti ne bi nadomestila morebitna krivdna odgovornost zavarovanca tožene stranke, kolikor je ta ustvaril s svojo aktivnostjo ali pa tudi pasivnostjo (opustitvijo dolžne skrbnosti) okoliščine, da je sicer sama po sebi lahko nenevarna stvar – stopnišče po predpisih pokrito s filcem, ki ne zdrsi s površine stopnišča oziroma ne predstavlja drseče površine – postala nevarna stvar in posledično s svojim neskrbnim ravnanjem spremenilo sicer nenevarno gradbeno dejavnost oziroma posamezna opravila takšne dejavnosti (nošenje sicer težkih vreč po vendarle ustrezno zaščitenem in nedrsečem stopnišču s strani izurjenih gradbenih delavcev) za nevarno.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – napoved pritožbe – delno plačilo sodne takse
Prvostopno sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka ob vložitvi napovedi pritožbe ni plačala sodne takse, ki bi morala biti plačana po predpisih o sodnih taksah. Zato jo je z opominom pozvalo k njenemu plačilu in ji določilo rok za plačilo. Ker je tožeča stranka plačala zgolj takso za opomin, takse za napoved pritožbe pa v postavljenem roku ni plačala, je pravilno odločilo, da se napoved pritožbe šteje za umaknjeno. Procesna predpostavka za odločanje namreč ni izpolnjena niti takrat, kadar je sodna taksa le delno plačana.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - stroški s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje – zamudna sodba – vročitev tožbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – možnost obravnavanja pred sodiščem
Stroške, nastale, s postopkom zaradi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, vedno (ne glede na uspeh predloga ali končni uspeh) plača predlagatelj.
Napačno vročanje ni razlog za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
zaznamba sklepa o izvršbi - smrt dolžnika - univerzalno nasledstvo
Pritožnik je kot dedič naslednik dolžnika po samem zakonu, ne da bi bil za to potreben kakšen poseben procesualni pridobitni način ali pristopna izjava. V izvršilno zadevo je torej vstopil v tisto stanje, v katerem je bila ta zadeva ob smrti dolžnika.
Morebitne nepravilnosti izvršilnega postopka pritožnik v zemljiškoknjižnem postopku ne more uspešno uveljavljati, ampak je to lahko le predmet obravnavanja v izvršilnem postopku, če so za to izpolnjeni pogoji. Zemljiškoknjižni postopek je namreč strogo formalen, saj sodišče v njem odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi-
Dolžnica se je v ugovoru zgolj sklicevala na 149. člen ZIZ in trdila, da so denarna sredstva na računu Občine K. nujno potrebna za opravljanje občinskih temeljnih nalog oziroma dejavnosti, ne da bi to svojo trditev konkretizirala.
Pritožbeno sodišče se zato strinja s sodiščem prve stopnje, da ugovor (ob nasprotovanju upnika v odgovoru na ugovor) ni bil obrazložen in da ga je bilo treba zato kot neutemeljenega zavrniti.
ZST-1 člen 11, 11/3. ZUP člen 167, 167/1. ZPP člen 108, 336.
taksna oprostitev – upravni postopek – trditveno breme – narava postopka odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks
Postopek odločanja o predlogu za taksno oprostitev je po svoji naravi upravni postopek. Zato zanj veljajo določbe ZUP, po katerih sodišče mora vlagatelja nepopolne vloge pozvati na njeno dopolnitev.
Stranka mora navesti minimum tistih dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je pri njej podan dejanski stan iz 3. odst. 11. člena ZST, ki opravičuje taksno oprostitev. Takšnih dejstev tožena stranka ni zatrjevala. Zato s svojim predlogom tudi sicer ne bi mogla uspeti, pa čeprav bi predložila dokazila, na katera se je v predlogu sklicevala.
razlaga oporoke - pogoji in bremena v oporoki – napotitev na pravdo
ZD dopušča, da oporočitelj v oporoki postavi pogoje. Oporoka izraža jasno voljo zapustnice, da njeno premoženje deduje oseba, ki bo skrbela za njenega sina, vendar takšen premalo določen zapis dopušča različne razlage. Ker so med dediči sporna dejstva, bi zapuščinsko sodišče moralo prekiniti zapuščinsko obravnavo in napotiti stranke na pravdo.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0007112
ZIZ člen 272, 272/1. OZ člen 86, 86/1, 86/2, 87, 256, 289, 290. ZEKom člen 75, 75/1, 75/5, 76, 76/1, 77, 77/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarnih terjatev – ničnost pogodbe – razveljavitev pogodbe – prenos služnosti - služnost graditve, postavitve in obratovanja elektronskega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture
Tožena stranka je imela pravico zahtevati prenos služnosti nase po končani izgradnji, pri čemer je po določbah ZEKom tožena stranka kot izvajalka javne komunikacijske storitve tista, ki je upravičena do služnostne pravice na tujih nepremičninah. Zato prenos služnosti nanjo ni v nasprotju s prisilnimi predpisi.
Statutarna ali druga omejitev pa nima pravnega učinka proti tretjim osebam. Zato za presojo upravičenja tožeče stranke, da razveljavi pogodbo, ki jo je podpisal njen zastopnik, notranja razmerja med njim in edinim družbenikom za odločitev niso bila pomembna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0061327
ODZ člen 316, 328, 1500. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2. SPZ člen 44, 44/2.
prepozno predlagan dokaz - relativna bistvena kršitev postopka – vpliv na zakonitost in pravilnost sodbe – odločilna dejstva – priposestvovanje v korist družbene lastnine – dobroverna posest
Dobroverna posest se domneva tako po paragrafu 328 ODZ kot po 72. členu ZTLR. Dokazno breme, da ta domneva ni resnična, je na tožencih, ki pa sodišča nista uspela prepričati. Pravni prednik tožnika (njegovi organi in druge osebe, za katere je glede na njihovo delovno področje to pomembno) je resda poznal zemljiškoknjižno stanje, oziroma se zavedal, da v zemljiški knjigi pravna oseba ni bila vpisana kot lastnik oz. imetnik tedanje pravice uporabe, vendar pa zgolj ta okoliščina ne dokazuje njegove nedobrovernosti. Bistveno je, da pravni prednik tožencev (po katerem sta sporno nepremičnino toženca podedovala) posesti pravnih prednikov tožnika ni nikoli osporaval, svoje lastninske pravice niti zatrjeval.
Priposestvovanje na stvari, ki je družbena lastnina, je bilo resda onemogočeno (29. člen ZTLR), kar pa ne pride v poštev v konkretnem primeru, ko je bila družbena lastnina tista, v korist katere je bilo priposestvovano in ne v njeno breme.
Ker prenehanje obveznosti pomeni tudi izpolnitev obveznosti oz. plačilo vtoževane obveznosti, sodišče prve stopnje s tem, ko je v obrestnem delu dosojenega tožbenega zahtevka navedlo, da zakonske zamudne obresti tečejo do prenehanja obveznosti, ni storilo nobene kršitve in tudi ni odločilo v nasprotju z obstoječo sodno prakso, saj se besedna zveza “do prenehanja obveznosti” v zvezi s tekom zakonskih zamudnih obresti pogosto uporablja v sodnih odločbah.
ZEKom člen 75, 75/1, 75/5, 76, 76/1, 77, 77/1. OZ člen 86, 86/1, 86/2, 289, 290.
služnost v javno korist - ničnost pogodbe – nasprotovanje moralnim načelom
Po določbah ZEKom je tožena stranka kot izvajalka javne komunikacijske storitve tista, ki je upravičena do služnostne pravice na tujih nepremičninah. Zato prenos služnosti nanjo ni v nasprotju s prisilnimi predpisi.
Da bi se neko sicer dopustno ravnanje lahko opredelilo kot ravnanje, ki nasprotuje moralnim načelom, bi morala biti izkazana zloraba in izigranje določenega pravila, z uporabo katerega bi bil dosežen nepričakovan rezultat, ki po splošno sprejetih vrednostnih kriterijih za večino ne bi bil pravičen, niti ne bi bil v splošnem interesu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VSL0064029
ZPP člen 206.
prekinitev postopka – pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju – vložitev tožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice – deklaratorna narava sodbe
Postopek, ki je bil prekinjen zato, ker je sodišče odločilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, se nadaljuje, ko je postopek o predhodnem vprašanju pravnomočno končan. Vložitev revizije, ustavne pritožbe ali pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice ni ovira za nadaljevanje postopka.
Evropsko sodišče za človekove pravice v nasprotju z Ustavnim sodiščem lahko ugotovi le (ne)obstoj kršitve človekovih pravic, ne mora pa razveljaviti ali spremeniti odločbe domačega sodišča.
izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – obveznost dolžnika po sodni poravnavi
Navedena poravnava dolžniku ne nalaga nikakršnega ravnanja, nasprotno, stranki sta se sporazumeli, da nasprotni udeleženec, to je upnik v tej zadevi, predlagatelju, to je dolžniku, izrecno dovoljuje, da lahko goji golobe in obdrži golobnjak na koncu vrta v svoji izključni lasti še dve leti po podpisu poravnave. Ni pa v navedeni sodni poravnavi navedena obveznost dolžnika, da mora golobnjak odstraniti in odstraniti golobe.
ZGD člen 394. ZFPPod 27, 27/4. ZFPPIPP člen 442, 442/8. ZIZ člen 59.
izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod – odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – pasivni družbenik – aktivni družbenik – zastopanje družbe – ugotovitev nedopustnosti izvršbe
Pri presoji, ali gre za pasivnega družbenika, je bistveno, ali bi glede na velikost svojega poslovnega deleža lahko vplival na poslovanje družbe. Ni torej pomembno, ali je bil družbenik dejansko pasiven ali aktiven, pač pa, ali bi glede na položaj, ki ga je imel v družbi, lahko bil aktiven.
dopolnitev tožbe – zamuda roka zaradi ravnanja odvetnika
Če odvetnik ni poskrbel za pravočasno dopolnitev tožbe v skladu s sklepom sodišča, je to stvar medsebojnega notranjega razmerja med njim in stranko. Posledice takšne opustitve nosi stranka sama.
Če je zapustnik v oporoki izrecno razpolagal le s pričakovano odškodnino za nacionalizirano premoženje, se naknadno vrnjeno premoženje ne glede na obliko vrnitve (v naravi, kot nadomestno zemljišče ali v obliki odškodnine) razdeli med zakonite dediče.
enostranska odpoved sodelovanja – odstop od pogodbe
Glede na to, da gre v obravnavani zadevi za konkurenco razlogov za prekinitev sodelovanja, ni pravno odločilno le dejstvo, ali so bili ti razlogi dejansko izpolnjeni oziroma ali je bilo iz teh razlogov sodelovanje prekinjeno, temveč predvsem dejstvo, kdaj so ti razlogi nastopili. Ko se zaradi nastopa v pogodbi predvidenih razlogov sodelovanje med pogodbenima strankama prekine, je namreč tudi pojmovno nemogoče, da bi v nadaljevanju nastopili tudi drugi razlogi za prekinitev sodelovanja.