redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - nadurno delo
Opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše odpovedi ni zakonito, saj ga je tožena stranka podala tožniku zaradi odklonitve nadurnega dela, tožnik pa zaradi zdravstvenih težav nadur ni smel oziroma mogel opravljati. Posledično je nezakonita tudi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Glede na to, da je rok za plačilo sodne takse potekel v ponedeljek 14.12.2009 ob 24.00 uri, je bila taksa, ki je bila plačana 15.12.2009, plačana prepozno, zato ni pomembno, kdo je to takso plačal.
V primeru pomanjkljivo izpolnjene izjave o premoženjskem stanju ne gre za formalno pomanjkljivost predloga za oprostitev plačila sodne takse, ki je stvar procesnega prava, temveč za vsebinsko pomanjkljivost oziroma nesklepčnost, ki je stvar materialnega prava. Formalnim zahtevam, ki jih določa ZST-1 v 3. odstavku 12. člena, je tožena stranka s predložitvijo izjave zadostila, ni pa zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu glede okoliščin, navedenih v 3. odstavku 11. člena ZST-1, ki so merodajne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse.
invalidska pokojnina - pokojninska osnova - nova odmera
Ker je toženec pri izdaji odločbe o ponovni odmeri invalidske pokojnine zaradi dokupa časa študija ponovno ugotavljal tudi tožničino pokojninsko osnovo (ali so bili podatki o plačah in nadomestilih pravilno upoštevani pri določitvi pokojninske osnove), je sodišče prve stopnje pri presoji pravilnosti in zakonitosti odločb o ponovni odmeri invalidske pokojnine pravilno presojalo tudi izračun pokojninske osnove oziroma vštetje spornih plač in nadomestil v pokojninsko osnovo. Ob ugotovitvi, da toženec pokojninske osnove ni določil pravilno, je pokojninsko osnovo na novo izračunalo.
pogodba o bančnem depozitu – devizna hranilna knjižica– depoziti v podružnicah Ljubljanske banke d.d. na ozemlju nekdanje SFRJ – obveznosti Ljubljanske banke d.d.
Za devizne vloge, vložene v podružnicah Ljubljanske banke d.d. Ljubljana na ozemlju nekdanje SFRJ, odgovarja ta banka in ni podano jamstvo RS.
OZ člen 619, 637, 637/1, 639, 639/2, 641, 642, 642/3.
pogodba o delu - pravilna izpolnitev kot pogoj za plačilo
Naročnik je dolžan prevzeti opravljeni posel, ta njegova obveznost pa obstoja samo, če je posel pravilno opravljen. Iz tega sledi, da izvajalec nima pravice zahtevati plačila, če del ni izvršil v celoti tako, kot je bilo dogovorjeno.
Nova tožba, ki se opira na isti sklop dejstev, ni dopustna, čeprav se v njej nekatera dejstva dodajajo ali opustijo, saj so s pravnomočnostjo zajeta vsa dejstva, ki so sestavni del tega sklopa, na katerih temelji tožbeni zahtevek, čeprav v predhodnem postopku niso bila navedena.
Z izvedbo dokazov ni mogoče nadomestiti manjkajočih trditev, saj velja, da je sodišče dolžno šteti, da neko dejstvo (v tem primeru, da sta toženca vedela za obstoj služnosti po njuni parceli) ne obstaja, če ni bilo zatrjevano.
ZPP člen 212, 214, 214/2, 226, 226/3, 298. ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/2.
dokazno breme – nepremagljivo dokazno breme – olajšanje dokaznega bremena – premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje
V pravni teoriji, ki ji sledi tudi sodna praksa, je uveljavljeno stališče, da se stranki ne sme nalagati nepremagljivega dokaznega bremena, sicer bi lahko bilo poseženo v njeno z ustavo zagotovljeno pravico do sodnega varstva. Kljub določenemu materialnopravnemu dokaznemu bremenu se med pravdo lahko procesno breme dokazovanja premešča z ene na drugo stranko.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL0061312
ZD člen 123, 123/1, 132, 133, 138, 138/1.
prehod zapuščine na dediče – sprejem dediščine – nepreklicnost dedne izjave – vezanost dedičev lastnika stanovanja k pogodbi o dobavi toplote – računi se glasijo na pokojno osebo
Toženca ne trdita, da sta se dedovanju odpovedala (in celo ne, da imata tak namen), toženka pa je dediščino že sprejela. Glede na določbo 132. člena ZD sta torej lastnika stanovanja, kot takšna pa ju veže pogodba o dobavi toplote, ki jo je po pooblastilu lastnikov stanovanj sklenil upravnik.
Ravnanje dediča, ki dobaviteljev o smrti lastnika stanovanja ne obvesti, nato pa se sklicuje, da obveznosti ni dolžan plačati, ker se račun glasi na pokojnega, ni dovolj skrbno in ne more povzročiti niti kasnejše zapadlosti terjatve.
nepopolna vloga - odvetnik - pooblastilo za zastopanje - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - tehtanje pošiljk
Dolžnik je z dovolj prepričljivimi navedbami in dokazi v pritožbi glede teže poštnih pošiljk uspel izpodbiti zaključek sodišča, da pooblaščenec dolžnika k ugovoru ni priložil pooblastila.
veljavnost oporoke – pasivna legitimacija dedičev, ki so se odpovedali dedovanju
Sodišče prve stopnje je v sklepu nepravilno naložilo dediču, da vloži tožbo tudi zoper pritožnici, ki sta se odpovedali dediščini tako v svojem imenu, kot tudi v imenu svojih potomcev.
razlaga oporoke - pogoji in bremena v oporoki – napotitev na pravdo
ZD dopušča, da oporočitelj v oporoki postavi pogoje. Oporoka izraža jasno voljo zapustnice, da njeno premoženje deduje oseba, ki bo skrbela za njenega sina, vendar takšen premalo določen zapis dopušča različne razlage. Ker so med dediči sporna dejstva, bi zapuščinsko sodišče moralo prekiniti zapuščinsko obravnavo in napotiti stranke na pravdo.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - stroški s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje – zamudna sodba – vročitev tožbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – možnost obravnavanja pred sodiščem
Stroške, nastale, s postopkom zaradi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, vedno (ne glede na uspeh predloga ali končni uspeh) plača predlagatelj.
Napačno vročanje ni razlog za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
zaznamba sklepa o izvršbi - smrt dolžnika - univerzalno nasledstvo
Pritožnik je kot dedič naslednik dolžnika po samem zakonu, ne da bi bil za to potreben kakšen poseben procesualni pridobitni način ali pristopna izjava. V izvršilno zadevo je torej vstopil v tisto stanje, v katerem je bila ta zadeva ob smrti dolžnika.
Morebitne nepravilnosti izvršilnega postopka pritožnik v zemljiškoknjižnem postopku ne more uspešno uveljavljati, ampak je to lahko le predmet obravnavanja v izvršilnem postopku, če so za to izpolnjeni pogoji. Zemljiškoknjižni postopek je namreč strogo formalen, saj sodišče v njem odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi-
Dolžnica se je v ugovoru zgolj sklicevala na 149. člen ZIZ in trdila, da so denarna sredstva na računu Občine K. nujno potrebna za opravljanje občinskih temeljnih nalog oziroma dejavnosti, ne da bi to svojo trditev konkretizirala.
Pritožbeno sodišče se zato strinja s sodiščem prve stopnje, da ugovor (ob nasprotovanju upnika v odgovoru na ugovor) ni bil obrazložen in da ga je bilo treba zato kot neutemeljenega zavrniti.
ZIZ člen 76. ZPPSL člen 111, 111/2, 146, 147, 147/4, 147/5, 171/2, 171/3.
sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka – ustavitev izvršilnega postopka – nemožnost oprave izvršbe – prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe
S prodajo dolžnika kot pravne osebe nekdanji stečajni dolžnik izgubi sposobnost še nadalje biti stranka v tistih sporih, ki zadevajo izključno samo še stečajno maso in s tem obseg poplačila terjatev upnikov bivšega stečajnega dolžnika, takšno sposobnost pa pridobi stečajna masa. Zato bi moralo sodišče prve stopnje hkrati z odločitvijo o nadaljevanju izvršilnega postopka le-tega tudi ustaviti. Sklep o izvršbi, izdan zoper nekdanjega stečajnega dolžnika, je namreč postal neučinkovit, izvršba pa nemogoča, saj upnikove terjatve ni več mogoče izvršiti.
URS člen 125, 126. ZASP člen 156, 157, 168, 168/3. ZASP-D člen 6. ZS člen 3, 3/1.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – plačilo avtorskega honorarja – tarifa – skupni sporazum – varstvo pravic – sodno varstvo – povrnitev škode in civilna kazen – uporaba tarife – revalorizacija – pravna varnost – vezanost sodnika na ustavo in zakon – ugovor exceptio illegalis
Zaradi specifične narave avtorske pravice so avtorji posebej varovana kategorija, vendar pa so na drugi strani glede na svojo organizacijo v posameznih združenjih tudi močnejša stranka napram posameznim uporabnikom njihovih del, zato bi s stališča dobre prakse, ki bi zagotavljala pravno varnost, tožeča stranka morala poskrbeti za vsakokratno objavo uskladitve tarife s podatki o indeksu cen na drobno; samo sklicevanje na revalorizacijo namreč ne zadošča.
Da je ureditev predkupnih pravic po ZKZ specialnejša od ureditve v SPZ, kaže predvsem dejstvo, da je tudi po 23. čl. ZKZ solastnik prvi predkupni upravičenec.
S trenutkom sprejema ponudbe pogodba še ni sklenjena; tedaj je doseženo le soglasje o bistvenih sestavinah pogodbe, s tem pa za prodajalca nastane tudi obveznost, da z osebo glede na prednostni vrstni red podpiše pogodbo pod pogoji iz ponudbe.