ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - sodna razveza
Tožnik navodil v zvezi z vodenjem in zaključevanjem blagajne v delu, v katerem določajo, kako pogosto je treba polagati gotovino na bančni račun oziroma na kakšen način je treba izpolniti poročilo o pologu, ni prejel. Zaradi tega očitek tožene stranke v izredni odpovedi (da je tožnik ravnal v nasprotju z jasnimi navodili delodajalca) ni utemeljen. Ker pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja niso bile kršene in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, se podrobneje z ravnanjem tožnika oziroma z znaki kaznivega dejanja ni treba ukvarjati, zlasti ker tožena stranka razen pavšalnega očitka, da je tožnik denar neupravičeno zadržal oziroma da je storil kaznivo dejanje poneverbe, drugih dejstev s tem v zvezi ni navedla.
Dogovor, na katerem je tožnik utemeljeval svojo terjatev, je ničen, neupravičene obogatitve pa tožniku ni uspelo dokazati, zato je sodišče prve stopnje njegov zahtevek pravilno zavrnilo.
V skladu z določilom 2. odstavka 34. člena OZ mora biti podlaga pogodbe mogoča, dopustna in določena ali določljiva. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dogovor v delu, ki se nanaša na prenos lastninske pravice, ni izvršljiv, je pravilno ugotovilo njegovo ničnost tudi v tem delu.
Če sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka ne upošteva napotkov pritožbenega sodišča, katera pravdna dejanja mora opraviti in katera sporna vprašanja mora obravnavati, zagreši bistveno kršitev določb postopka. Sodišče prve stopnje ni vezano le na materialnopravno stališče pritožbenega sodišča, mora pa ugotavljati vsa dejstva, na katera opozori v razveljavitvenem sklepu in tako ustvariti podlago za spremembo odločitve na pritožbenem sodišču.
ZDR člen 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6, 111/1-8. ZJU člen 24, 24/1, 24/3, 154, 154/1.
javni uslužbenec – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – dokončnost sklepa o prenehanju delovnega razmerja
Tožniku – javnemu uslužbencu – sta bili podani dve izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Druga odpoved je bila podana v času, ko sklep o prvi odpovedi še ni postal dokončen in izvršljiv, torej v času, ko je bil še vedno v delovnem razmerju pri toženi stranki. Slednji niti zakon niti Konvencija MOD št. 158 ne prepovedujeta, da bi v primeru nedokončne odpovedi vodila nov postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - nadurno delo
Opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše odpovedi ni zakonito, saj ga je tožena stranka podala tožniku zaradi odklonitve nadurnega dela, tožnik pa zaradi zdravstvenih težav nadur ni smel oziroma mogel opravljati. Posledično je nezakonita tudi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo
Po uveljavitvi novega ZDR poskusno delo ni več določeno kot posebni pogoj za sklenitev delovnega razmerja, za zakonitost dogovora o poskusnem delu zadošča, da je dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi in ni treba, da bi delodajalec že v objavi prostega delovnega mesta navedel, da se predvideva oprava poskusnega dela.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – plačilni nalog – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja
Sodišče sicer izvede postopek na podlagi 1. odstavka 202.a člena ZP-1 po uradni dolžnosti, vendar pa mora po prejemu obvestila Ministrstva za pravosodje RS obvezno preveriti pravnomočnost odločb, na podlagi katerih je bil izvršen vpis kazenskih točk v skupno evidenco kazenskih točk, ter identičnost med izrečenim številom kazenskih točk v odločbi in številom kazenskih točk, vpisanim v skupno evidenco kazenskih točk.
Ne zadošča navedba v plačilnem nalogu, kakšne sankcije so predpisane za prekršek, temveč so merodajne sankcije, ki so bile izrečene za prekršek ali prekrške (če gre za stek), saj so le izrečene sankcije podlaga za vpis kazenskih točk v skupno evidenco kazenskih točk.
Prvostopno sodišče je pravilno zaključilo, da ima tožeča stranka sredstva in da zaradi plačila sodne takse ne bo ogrožena njena dejavnost. Zato je dejstvo, da ima tožena stranka blokirane vse svoje poslovne račune, pravilno upoštevalo kot razlog za odlog plačila sodne takse in ne kot razlog za oprostitev plačila sodne takse.
ZIZ člen 76. ZPPSL člen 111, 111/2, 146, 147, 147/4, 147/5, 171/2, 171/3.
sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka – ustavitev izvršilnega postopka – nemožnost oprave izvršbe – prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe
S prodajo dolžnika kot pravne osebe nekdanji stečajni dolžnik izgubi sposobnost še nadalje biti stranka v tistih sporih, ki zadevajo izključno samo še stečajno maso in s tem obseg poplačila terjatev upnikov bivšega stečajnega dolžnika, takšno sposobnost pa pridobi stečajna masa. Zato bi moralo sodišče prve stopnje hkrati z odločitvijo o nadaljevanju izvršilnega postopka le-tega tudi ustaviti. Sklep o izvršbi, izdan zoper nekdanjega stečajnega dolžnika, je namreč postal neučinkovit, izvršba pa nemogoča, saj upnikove terjatve ni več mogoče izvršiti.
Po določbi 138. člena ZPPSL se je za terjatve, ki so bile prijavljene na oklic za sklenitev prisilne poravnave sicer res štelo, da so prijavljene tudi v stečajnem postopku. To pa je veljalo le v primerih, ko je sodišče stečajni postopek začelo po uradni dolžnosti, ker je ustavilo postopek prisilne poravnave. V danem primeru pa je sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave, ker dolžnik v roku ni predložil načrta finančne reorganizacije, stečajni postopek pa je začelo po predlogu upnika G. d.o.o.. Ker torej ne gre za kontinuiteto med postopkom prisilne poravnave in stečajnim postopkom, določba 138. člena ZPPSL za dani primer ni uporabljiva.
Tožbeni zahtevek na plačilo kupnine izvira iz pogodbenega razmerja zapustnice, kot upnice do druge pogodbene stranke, ki je v tem primeru sicer sodedinja tožnice, vendar ima ob takšni podlagi tožnica, tudi če gre za zahtevek proti sodedinji, lahko samo dajatveni zahtevek.
ZZK-1 člen 125, 125/1, 140, 140/1, 140/1-4, 148, 148/1, 148/1-1.
vezanost na zemljiškoknjižni predlog – listina, ki je podlaga za vpis – sklicevanje na listine v predlogu
Iz določb zakona izhaja, da je zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o dovolitvi vpisa strogo vezano na listine, na katere se predlagatelj sklicuje v zemljiškoknjižnem predlogu. Res je, da je predlagatelj k predlogu predložil tudi pogodbo o zastavi nepremičnin z dne 15. 5. 2008 v izvirniku, a se v predlogu na to pogodbo ni skliceval, zato je sodišče prve stopnje ni smelo upoštevati
enostranska odpoved sodelovanja – odstop od pogodbe
Glede na to, da gre v obravnavani zadevi za konkurenco razlogov za prekinitev sodelovanja, ni pravno odločilno le dejstvo, ali so bili ti razlogi dejansko izpolnjeni oziroma ali je bilo iz teh razlogov sodelovanje prekinjeno, temveč predvsem dejstvo, kdaj so ti razlogi nastopili. Ko se zaradi nastopa v pogodbi predvidenih razlogov sodelovanje med pogodbenima strankama prekine, je namreč tudi pojmovno nemogoče, da bi v nadaljevanju nastopili tudi drugi razlogi za prekinitev sodelovanja.
ZPP člen 86, 86/4, 394, 394/1, 394/1-10, 499, 499/1.
obnova postopka – obnovitveni razlogi – vložitev tožbe na Evropsko sodišče - nova dejstva in novi dokazi – pravni interes za vložitev predloga
Vložitev tožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice oziroma ponudba državnega pravobranilstva RS za sklenitev izvensodne poravnave (zaradi zatrjevane kršitve človekovih pravic) ne predstavljata obnovitvenega razloga po 10. točki 394. čl. ZPP. Dejstva oziroma dokazi, na podlagi katerih se predlaga obnova, morajo namreč obstajati že v času prvotnega sojenja.
ZEKom člen 75, 75/1, 75/5, 76, 76/1, 77, 77/1. OZ člen 86, 86/1, 86/2, 289, 290.
služnost v javno korist - ničnost pogodbe – nasprotovanje moralnim načelom
Po določbah ZEKom je tožena stranka kot izvajalka javne komunikacijske storitve tista, ki je upravičena do služnostne pravice na tujih nepremičninah. Zato prenos služnosti nanjo ni v nasprotju s prisilnimi predpisi.
Da bi se neko sicer dopustno ravnanje lahko opredelilo kot ravnanje, ki nasprotuje moralnim načelom, bi morala biti izkazana zloraba in izigranje določenega pravila, z uporabo katerega bi bil dosežen nepričakovan rezultat, ki po splošno sprejetih vrednostnih kriterijih za večino ne bi bil pravičen, niti ne bi bil v splošnem interesu.
nasprotna izvršba – obseg nasprotne izvršbe – obresti od preveč plačanega zneska v izvršbi – stroški postopka – sklep o predlogu – sklep o nasprotni izvršbi
Obseg zahtevka po nasprotni izvršbi je omejen na vrnitev tistega, kar je v izvršbi dobljeno, zaradi česar ni mogoče zahtevati plačila zakonskih zamudnih obresti od preveč plačanega zneska v izvršbi, prav tako pa tudi ne nadaljnjih stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Izpodbijani sklep pomeni sklep iz četrtega odstavka 68. člena ZIZ, torej sklep o ugoditvi predlogu za nasprotno izvršbo, na podlagi tega pravnomočnega sklepa pa bo dolžnik (upnik po nasprotni izvršbi) šele lahko vložil predlog za izdajo sklepa o nasprotni izvršbi na podlagi 69. člena ZIZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0062835
ZN člen 47, 47/1, 47/1-1. ZTLR člen 22, 23, 24.
skupno premoženje – notarski zapis – obličnost pravnih poslov med zakonci – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na stvari s predelavo, spojitvijo in pomešanjem – vnaprejšnja dokazna ocena
Tožnica na podlagi dogovora s tožencem (zakoncem) ni mogla veljavno pridobiti solastninske pravice na spornem stanovanju. Dogovor, s katerim naj bi se toženec zavezal, da bo polovični delež na stanovanju prenesel na tožnico, bi moral biti sklenjen v obliki notarskega zapisa in ne zgolj ustno.
Pravna pravila o pridobitvi lastninske pravice na stvari s predelavo, spojitvijo in pomešanjem se uporabljajo le za premične stvari, ne pa za nepremičnine.
Prav je sicer, da sodišče v okviru proste dokazne presoje stranki predoči in oceni tudi njene trditve in dokaze iz morebitnih prejšnjih pravd, ki so v zvezi z istim spornim predmetom. Ne sme pa na tej podlagi zavrniti ponujenih dokazov, če niso nedopustni, nepotrebni ali očitno nerelevantni, sploh kadar trditev, ki jo želi stranka dokazati, ni že na prvi pogled neresnična ali nerazumna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064049
OZ člen 165, 177, 179, 179/1, 179/2, 183. ZPP člen 343, 343/4.
denarna odškodnina pravni osebi – okrnitev ugleda in dobrega imena – razžalitev dobrega imena in časti – duševne bolečine – pravno priznana škoda – zamudne obresti – zapadlost odškodninske obveznosti – objava opravičila – nedoločen zahtevek – pravni interes za pritožbo
Pravico do pritožbe ima stranka, ki bi imela od pritožbe konkretno in neposredno pravno korist, kar pomeni, da bi se njen pravni položaj z odločitvijo pritožbenega sodišča lahko izboljšal.
Pravno priznano škodo po 183. čl. OZ predstavljajo zlasti primeri, ko gre za izjavo oziroma objavo trditve o določenih dejstvih in okoliščinah v zvezi z delovanjem pravne osebe, pa se vsebina objave izkaže za neresnično. Pravni osebi gre odškodnina za negmotno škodo zaradi posega v ugled in dobro ime tudi tedaj, ko gre za podajanje neresničnih trditev o fizičnih osebah, ki v pravni osebi opravljajo pomembno funkcijo.
Kljub odsotnosti podatkov o strukturi tožnikovih sredstev glede na veliko vrednost teh sredstev ni razloga za dvom, da ni med njimi tudi takih sredstev, ki so tržno zanimiva in jih je možno unovčiti v sorazmerno kratkem času, zato je je primeren odlog plačila sodne takse za tri mesece, šteto od tožnikovega prejema tega sklepa.