ZPIZ-1 člen 5, 5/3, 66, 66/1, 66/1-2, 68, 93, 93/1, 97, 156, 156/5, 158, 159, 160. ZZZPB člen 68, 68a. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 82, 82/1. ZUP člen 169.
delna invalidska pokojnina - pravice na podlagi invalidnosti - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Tožnica, ki ob nastanku invalidnosti ni bila vključena v obvezno zavarovanje, je ob razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti in ob izpolnjevanju pogoja minimalne pokojninske dobe pridobila pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine. Ali izpolnjuje pogoj prijave pri zavodu za zaposlovanje, bo preveril toženec pri odločitvi o odmeri in izplačevanju delne invalidske pokojnine.
imenovanje manjkajočega člana organa vodenja ali nadzora prek sodišča - nujni primer - zagotovitev veljavnega odločanja nadzornega sveta
ZGD-1 v 256. čl. med drugim določa, da če iz kateregakoli razloga en ali več članov organov vodenja ali nadzora manjka, ga v nujnih primerih na predlog zainteresiranih oseb imenuje sodišče. Nujni primer je podan takrat, ko se zasleduje zagotovitev veljavnega odločanja nadzornega sveta: torej njegova sklepčnost oziroma udeležba večjega števila članov, če bi bila ta zaradi sprejemanja odločitve potrebna.
povračilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila – kilometrina
Tožnik je za čas, ko je opravljal delo komercialista na terenu s svojim avtomobilom, upravičen do povrnitve stroškov, ki so mu nastali. Čeprav je potne naloge pri toženi stranki lahko izpolnjeval le do določene višine, ki ni pokrila vseh stroškov, je njegov tožbeni zahtevek za plačilo razlike med prejetim zneskom in zneskov kilometrine, utemeljen.
Glede na to, da je bila pogodba o financiranju stroškov spodbujanja podjetništva sklenjena brez veljavne pravne podlage, saj so do takšnega sofinanciranja upravičene le brezposelne osebe, kar toženec ni bil, je pogodba nična.
Ker nična pogodba že po samem zakonu nima pravnih učinkov oziroma ni veljavna, jo mora sodišče v okviru trditvene podlage strank upoštevati po uradni dolžnosti. To vprašanje lahko reši kot predhodno vprašanje in ni nujno, da bi morala biti ničnost pogodbe vsebovana tudi v izreku sodbe.
ZDR/90 člen 35, 36.a, 36.h, 36.h/2, SKPgd člen 17, 17/1.
stari ZDR - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - ukinitev delovnega mesta - sodelovanje sindikata - šikana
Tožnikov tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja, reintegracijo in reparacijo ni utemeljen, saj mu je tožena stranka izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka skladno s tedaj veljavno zakonodajo, ne da bi ga pri tem šikanirala.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZPre-1 člen 63, 63/1, 63/3, 64, 64/1, 64/3, 64/4.
začasna odredba na prepoved uresničevanja glasovalnih pravic - prevzemni prag
Zakon je predvidel poseben postopek, v katerem pristojni organ (ATVP) ugotavlja relevantne okoliščine, v posledici katerih lahko s svojo odločbo začasno poseže v korporacijska razmerja delničarjev v ciljni družbi. Odločba, izdana v tem (upravnem) postopku, ima zato neposredni učinek na delničarje ciljne družbe. To pa izključuje upravičenje posameznega delničarja ciljne družbe, da bi tovrstno ugotovitev oziroma prepoved lahko uveljavljal s tožbenim zahtevkom v pravdnem postopku.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odločanje po uradni dolžnosti – okoliščine in interesi pogodbenih strank
Sodišče lahko ob ugotovitvi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi sodno razveže pogodbo o zaposlitvi po uradni dolžnosti, le če delodajalec izrecno zatrjuje in dokaže okoliščine in interese strank, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče. Če delodajalec tega ne zatrjuje in dokaže, pa o pomanjkanju interesa strank, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče, ni mogoče sklepati na podlagi dejstva, da je delavec med sodnim postopkom sklenil novo pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem.
Prevzem poroštvene obveznosti nedvomno predstavlja pravni posel, ki posega v premoženjski položaj poroka, saj ga izpostavlja tveganju, da bo moral ob neplačilu glavnega dolžnika poravnati njegove obveznosti. Vendar je takšen pravni posel ekonomsko upravičen takrat, kadar je na drugi strani podana najmanj takšna stopnja verjetnosti, da bo izdajatelj poroštva imel večjo ekonomsko korist, v kolikor bo realiziran posel, glede obveznosti katerih je bilo podano poroštvo.
ZPIZ-1 člen 57, 137, 139, 140, 141, 141/1, 141/2, 261, 261/1. ZPP člen 213, 213/2, 236a, 236a/4, 287. ZDSS-1 člen 62, 62/1. Sklep o kriterijih in merilih, kdaj je psihiatričnim bolnikom potrebno stalno nadzorstvo člen I.
dodatek za pomoč in postrežbo - stalno nadzorstvo
V primeru, ko psihiatrični bolnik potrebuje stalno nadzorstvo pri opravljanju večine ali vseh osnovnih življenjskih opravil, ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi 2. odstavka 139. člena ZPIZ-1 v višini polovice 70 % zneska osnove za odmero dodatnih pravic iz 57. člena ZPIZ-1 (nižji znesek dodatka za pomoč in postrežbo). V primeru, ko psihiatrični bolnik kljub stalnemu nadzorstvu ni zmožen samostojno opravljati vseh življenjskih potreb, pa ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi 1. odstavka 139. člena ZPIZ-1 v višini 70 % zneska osnove za odmero dodatnih pravic iz 57. člena ZPIZ-1 (znesek dodatka za pomoč in postrežbo).
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - sodna razveza
Tožnik navodil v zvezi z vodenjem in zaključevanjem blagajne v delu, v katerem določajo, kako pogosto je treba polagati gotovino na bančni račun oziroma na kakšen način je treba izpolniti poročilo o pologu, ni prejel. Zaradi tega očitek tožene stranke v izredni odpovedi (da je tožnik ravnal v nasprotju z jasnimi navodili delodajalca) ni utemeljen. Ker pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja niso bile kršene in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, se podrobneje z ravnanjem tožnika oziroma z znaki kaznivega dejanja ni treba ukvarjati, zlasti ker tožena stranka razen pavšalnega očitka, da je tožnik denar neupravičeno zadržal oziroma da je storil kaznivo dejanje poneverbe, drugih dejstev s tem v zvezi ni navedla.
odgovornost za gradnjo avtoceste – pasivna legitimacija upravljalca cest
Tožnik toženi stranki (DARS) očita odgovornost za napačno izvedbo vozišča oziroma za projektantsko napako, ker se je naenkrat na delu vozišča nahajala oziroma zadrževala voda ter v zvezi s tem opustitev sanacije vozišča in ustrezne prometne signalizacije. Ker gre za naloge upravljanja in vzdrževanja avtocest, ki jih tožena stranka opravlja v svojem imenu, a za račun države, ni pasivno legitimirana za plačilo odškodnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – obvestilo o nameravani odpovedi – sodelovanje sindikata
Zgolj zaradi izostanka predhodnega obvestila o nameravani odpovedi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni nezakonita. Obvestilo je namenjeno temu, da se delavec na bodočo odpoved pripravi in da si zagotovi angažiranje sindikata, katerega član je ob uvedbi postopka odpovedi. Ker tožnik ne zatrjuje, da je bil ob uvedbi postopka odpovedi včlanjen v sindikat, tožena stranka ni onemogočila uveljavljanja njegovih pravic s tem, ker mu ni vročila obvestila. Ker ga ravnanje tožene stranke tudi sicer ni oviralo pri uveljavljanju njegovih pravic, opustitev obvestila ni vplivala na pravilnost in zakonitost odpovedi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – zagovor – vabilo na zagovor – pisna obdolžitev
Redna pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ni zakonita, ker tožena stranka v sodnem postopku ni dokazala, da je tožniku pravočasno vročila vabilo na zagovor skupaj z obrazloženim razlogom, zaradi katerega je nameravala podati odpoved. Zgolj dejstvo, da mu je vabilo na zagovor s pisno obdolžitvijo pustila na delovnem mestu (pri čemer ni bilo mogoče ugotoviti, kdo naj bi bil vročevalec, ter ali in kdaj je tožnik pisanje prejel), namreč ne dokazuje, da je bila vročitev pravilno in pravočasno opravljena.
Direktor tožene stranke, ko je nastopil funkcijo, ni prekinil komunikacije s tožnico, ni ji dodelil nalog, ki bi bile pod ravnijo njene poklicne kvalifikacije, ni ji onemogočil napredovanja niti se do nje ni vedel arogantno in vzkipljivo. Glede na opisana dejstva tožena stranka ni ravnala protipravno, tožnici je zagotovila delovno okolje, v katerem ni bila izpostavljena neželenemu ravnanju, tako da tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za duševne bolečine oziroma zaradi posega v osebnostne pravice in dostojanstvo ni utemeljen.
z zamudo izvedena delna plačila - zniževanje glavnice z delnimi plačili – zamudne obresti
S strani obeh pravdnih strani podpisane kompenzacije dokazujejo dogovor pravdnih strank, da se s plačili oziroma delnimi plačili poravnavajo samo glavnice. Dolžnik mora takrat, če je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, poleg glavnice plačati še zamudne obresti. Drži, da s prenehanjem glavnice prenehajo tudi stranske pravice, vendar pa tega določila ni mogoče razumeti tako, da so z dnem, ko je bil izvršen zadnji pobot, ugasnile tudi do tedaj že natekle in zapadle obresti.
Sodišče je verjelo in sledilo izvedencu cestnoprometne stroke, da voznik povprečnih reakcijskih sposobnostih v danih razmerah škodnega dogodka ne bi mogel preprečiti niti z zaviranjem niti s spremembo smeri gibanja, zato je pravilno zaključilo, da tožnikova vožnja brez vozniškega izpita ni v vzročni zvezi s prometno nezgodo. To je povzročil toženec, ki je s hitrejšo hojo s tožnikove desne strani nepravilno prečkal cesto.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – kriteriji za odmero
Tožeča stranka je zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in ker se ni vrnila na delo k toženi stranki, upravičena do odškodnine oziroma finančne kompenzacije, kot jo predvideva 1. odst. 118. čl. ZDR. Ta odškodnina ne predstavlja odškodnine zaradi izgube zaposlitve oziroma odškodnine za premoženjsko škodo za čas od prenehanja delovnega razmerja do sodbe sodišča, ampak predstavlja odškodnino za bodoče ocenjeno škodo. Pri odmeri je zato potrebno uporabiti kriterije, kot so čas zaposlitve delavca pri delodajalcu, pri katerem je delovno razmerje nezakonito prenehalo, možnost nove zaposlitve delavca, njegova starost, socialni položaj in vrsta ter stopnja njegove izobrazbe.
Tožnik zahteva ugotovitev ničnosti kupoprodajnih pogodb in zasleduje interes, da se vzpostavi stanje pred prodajo spornih zemljišč, ki jih kot denacionalizacijski upravičenec zahteva v denacionalizacijskem postopku. Ker je tožnik navedel očitno prenizko vrednost, je sodišče pravilno upoštevalo prodajno ceno v kupoprodajnih pogodbah, katerih ničnost uveljavlja s tožbo.