I.odst. čl.233 ZVCP-1 ne določa, da mora obdolženec z dokazi prepričati sodišče o tem, da ni storilec prekrška, temveč lastniku oziroma imetniku pravice uporabe nalaga predvsem aktivno sodelovanje v postopku o prekršku v taki obliki, da predloži za svoj alibi razbremenilne dokaze, kar je obdolženec v obravnavani zadevi tudi storil.
Stališče prvostopnega sodišča, ko kljub obdolženčevemu aktivnemu sodelovanju in predlaganju dokazov le-teh ni izvedlo in je zaključilo, da bi moral obdolženec svojo odsotnost s kraja dokazati, je torej napačno.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - sodna razveza
Tožnik navodil v zvezi z vodenjem in zaključevanjem blagajne v delu, v katerem določajo, kako pogosto je treba polagati gotovino na bančni račun oziroma na kakšen način je treba izpolniti poročilo o pologu, ni prejel. Zaradi tega očitek tožene stranke v izredni odpovedi (da je tožnik ravnal v nasprotju z jasnimi navodili delodajalca) ni utemeljen. Ker pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja niso bile kršene in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, se podrobneje z ravnanjem tožnika oziroma z znaki kaznivega dejanja ni treba ukvarjati, zlasti ker tožena stranka razen pavšalnega očitka, da je tožnik denar neupravičeno zadržal oziroma da je storil kaznivo dejanje poneverbe, drugih dejstev s tem v zvezi ni navedla.
odgovornost za gradnjo avtoceste – pasivna legitimacija upravljalca cest
Tožnik toženi stranki (DARS) očita odgovornost za napačno izvedbo vozišča oziroma za projektantsko napako, ker se je naenkrat na delu vozišča nahajala oziroma zadrževala voda ter v zvezi s tem opustitev sanacije vozišča in ustrezne prometne signalizacije. Ker gre za naloge upravljanja in vzdrževanja avtocest, ki jih tožena stranka opravlja v svojem imenu, a za račun države, ni pasivno legitimirana za plačilo odškodnine.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odločanje po uradni dolžnosti – okoliščine in interesi pogodbenih strank
Sodišče lahko ob ugotovitvi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi sodno razveže pogodbo o zaposlitvi po uradni dolžnosti, le če delodajalec izrecno zatrjuje in dokaže okoliščine in interese strank, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče. Če delodajalec tega ne zatrjuje in dokaže, pa o pomanjkanju interesa strank, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče, ni mogoče sklepati na podlagi dejstva, da je delavec med sodnim postopkom sklenil novo pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZPre-1 člen 63, 63/1, 63/3, 64, 64/1, 64/3, 64/4.
začasna odredba na prepoved uresničevanja glasovalnih pravic - prevzemni prag
Zakon je predvidel poseben postopek, v katerem pristojni organ (ATVP) ugotavlja relevantne okoliščine, v posledici katerih lahko s svojo odločbo začasno poseže v korporacijska razmerja delničarjev v ciljni družbi. Odločba, izdana v tem (upravnem) postopku, ima zato neposredni učinek na delničarje ciljne družbe. To pa izključuje upravičenje posameznega delničarja ciljne družbe, da bi tovrstno ugotovitev oziroma prepoved lahko uveljavljal s tožbenim zahtevkom v pravdnem postopku.
invalidska pokojnina - pokojninska osnova - nova odmera
Ker je toženec pri izdaji odločbe o ponovni odmeri invalidske pokojnine zaradi dokupa časa študija ponovno ugotavljal tudi tožničino pokojninsko osnovo (ali so bili podatki o plačah in nadomestilih pravilno upoštevani pri določitvi pokojninske osnove), je sodišče prve stopnje pri presoji pravilnosti in zakonitosti odločb o ponovni odmeri invalidske pokojnine pravilno presojalo tudi izračun pokojninske osnove oziroma vštetje spornih plač in nadomestil v pokojninsko osnovo. Ob ugotovitvi, da toženec pokojninske osnove ni določil pravilno, je pokojninsko osnovo na novo izračunalo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - nadurno delo
Opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše odpovedi ni zakonito, saj ga je tožena stranka podala tožniku zaradi odklonitve nadurnega dela, tožnik pa zaradi zdravstvenih težav nadur ni smel oziroma mogel opravljati. Posledično je nezakonita tudi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo
Po uveljavitvi novega ZDR poskusno delo ni več določeno kot posebni pogoj za sklenitev delovnega razmerja, za zakonitost dogovora o poskusnem delu zadošča, da je dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi in ni treba, da bi delodajalec že v objavi prostega delovnega mesta navedel, da se predvideva oprava poskusnega dela.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3, 179, 182.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – soprispevek oškodovanca – nepremoženjska škoda
Glede na to, da je tožnik na konkretni stiskalnici delal šele drugi dan in da ni bil vešč poznavanja njenih zvokov, ni mogoče šteti, da je sam prispeval k škodi (ki jo je utrpel, ker je zgornje orodje stiskalnice udarilo ob spodnje ohišje, tako da ga je razneslo), ker nadrejenih ni obvestil o čudnem zvoku orodja.
koristi mladoletnih otrok – vzgoja in varstvo – stiki - preživnina
Otrokova korist je edini kriterij, ki legitimira odločitev o vzgoji in varstvu otroka. Sodišče, ki izbira, mora izbrati tisto možnost, za katero govori več razlogov. Ti so tako objektivni kot subjektivni. Za takšno odločitev mora sodišče poznati ne samo okoliščine na strani konkretnega otroka, njegove potrebe in želje, temveč tudi osebo in vzgojne sposobnosti obeh staršev. Ugotoviti mora, kakšni so pogoji za uveljavljanje koristi otrok pri vsakem od staršev, kakšne so značilnosti njunih osebnosti, kakšna je sposobnost obeh roditeljev za vzgojo in intimno čustveno povezanost z otrokom, ki mora biti podlaga za garancijo za uspešno izvrševanje varstva in vzgojo otrok, ter kakšni so pogoji za razvojne možnosti otroka pri vsakem od staršev.
Glede na dejstvo, da je tožena stranka samostojni podjetnik posameznik, veljajo za osebno vročitev tožbe zanjo določbe o vročanju fizičnim osebam in ne določbe o vročanju pravnim osebam.
Če sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka ne upošteva napotkov pritožbenega sodišča, katera pravdna dejanja mora opraviti in katera sporna vprašanja mora obravnavati, zagreši bistveno kršitev določb postopka. Sodišče prve stopnje ni vezano le na materialnopravno stališče pritožbenega sodišča, mora pa ugotavljati vsa dejstva, na katera opozori v razveljavitvenem sklepu in tako ustvariti podlago za spremembo odločitve na pritožbenem sodišču.
povračilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila – kilometrina
Tožnik je za čas, ko je opravljal delo komercialista na terenu s svojim avtomobilom, upravičen do povrnitve stroškov, ki so mu nastali. Čeprav je potne naloge pri toženi stranki lahko izpolnjeval le do določene višine, ki ni pokrila vseh stroškov, je njegov tožbeni zahtevek za plačilo razlike med prejetim zneskom in zneskov kilometrine, utemeljen.
ZPIZ-1 člen 57, 137, 139, 140, 141, 141/1, 141/2, 261, 261/1. ZPP člen 213, 213/2, 236a, 236a/4, 287. ZDSS-1 člen 62, 62/1. Sklep o kriterijih in merilih, kdaj je psihiatričnim bolnikom potrebno stalno nadzorstvo člen I.
dodatek za pomoč in postrežbo - stalno nadzorstvo
V primeru, ko psihiatrični bolnik potrebuje stalno nadzorstvo pri opravljanju večine ali vseh osnovnih življenjskih opravil, ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi 2. odstavka 139. člena ZPIZ-1 v višini polovice 70 % zneska osnove za odmero dodatnih pravic iz 57. člena ZPIZ-1 (nižji znesek dodatka za pomoč in postrežbo). V primeru, ko psihiatrični bolnik kljub stalnemu nadzorstvu ni zmožen samostojno opravljati vseh življenjskih potreb, pa ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi 1. odstavka 139. člena ZPIZ-1 v višini 70 % zneska osnove za odmero dodatnih pravic iz 57. člena ZPIZ-1 (znesek dodatka za pomoč in postrežbo).
ZDR člen 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6, 111/1-8. ZJU člen 24, 24/1, 24/3, 154, 154/1.
javni uslužbenec – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – dokončnost sklepa o prenehanju delovnega razmerja
Tožniku – javnemu uslužbencu – sta bili podani dve izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Druga odpoved je bila podana v času, ko sklep o prvi odpovedi še ni postal dokončen in izvršljiv, torej v času, ko je bil še vedno v delovnem razmerju pri toženi stranki. Slednji niti zakon niti Konvencija MOD št. 158 ne prepovedujeta, da bi v primeru nedokončne odpovedi vodila nov postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
EKČP člen 6, 6/3, 6/3-d. URS člen 22, 29, 29-2, 29-3. ZP-1 člen 67, 67/1, 90, 90/1, 155, 155/1, 155/1-6. ZKP člen 178, 178/4, 178/5.
pravica do poštenega sojenja - enako varstvo pravic - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do sojenja v navzočnosti - pravice obdolženca - smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku - zasliševanje prič - pravica do zaslišanja obremenilnih prič - posredovanje zapisnika o zaslišanju priče - bistvena kršitev določb postopka - nedovoljen dokaz
Iz zapisnika o zaslišanju je razvidno, da je obdolženec podal zahtevo, da se zasliši policista v njegovi prisotnosti. Iz spisovnih podatkov pa je razvidno, da o zaslišanju priče policista, katerega zaslišanje je sodišče izvedlo, ni bil obveščen, temveč mu je sodišče poslalo zgolj zapisnik o zaslišanju te priče. Odločitev glede obdolženčeve odgovornosti za očitani prekršek pa je sodišče oprlo tudi na izpovedbo te priče. Vrhovno sodišče je v več odločbah navedlo, da morajo biti storilcu tudi v postopku o prekršku zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka, zlasti mu morajo biti dane ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot tudi pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka (22. člen v povezavi z 29. členom URS). Eno od temeljnih jamstev poštenega postopka, ki izhaja iz 2. alineje 29. člena URS, je tudi pravica obdolženca, da se mu sodi v njegovi navzočnosti, pri tej pravici pa ne gre zgolj za fizično prisotnost obdolženca na sodišču, temveč za zagotavljanje možnosti njegove aktivne obrambe. Za sojenje v nenavzočnosti je manjkal bistveni pogoj, to je, da se je obdolženec zavestno in hote odrekel tej pravici. Glede na določbo 22. člena v povezavi z 2. alinejo 29. člena URS izpovedba priče policista, ki ga je sodišče zaslišalo v nenavzočnosti obdolženca in brez njegove vednosti, ne more biti dokaz v procesnem smislu, na katerega bi se smela v odločilni meri opreti sodba o prekršku, saj v smislu 6. točke 1. odstavka 155. člena ZP-1 predstavlja nedovoljen dokaz.
Direktor tožene stranke, ko je nastopil funkcijo, ni prekinil komunikacije s tožnico, ni ji dodelil nalog, ki bi bile pod ravnijo njene poklicne kvalifikacije, ni ji onemogočil napredovanja niti se do nje ni vedel arogantno in vzkipljivo. Glede na opisana dejstva tožena stranka ni ravnala protipravno, tožnici je zagotovila delovno okolje, v katerem ni bila izpostavljena neželenemu ravnanju, tako da tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za duševne bolečine oziroma zaradi posega v osebnostne pravice in dostojanstvo ni utemeljen.
z zamudo izvedena delna plačila - zniževanje glavnice z delnimi plačili – zamudne obresti
S strani obeh pravdnih strani podpisane kompenzacije dokazujejo dogovor pravdnih strank, da se s plačili oziroma delnimi plačili poravnavajo samo glavnice. Dolžnik mora takrat, če je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, poleg glavnice plačati še zamudne obresti. Drži, da s prenehanjem glavnice prenehajo tudi stranske pravice, vendar pa tega določila ni mogoče razumeti tako, da so z dnem, ko je bil izvršen zadnji pobot, ugasnile tudi do tedaj že natekle in zapadle obresti.
ZPIZ-1 člen 5, 5/3, 66, 66/1, 66/1-2, 68, 93, 93/1, 97, 156, 156/5, 158, 159, 160. ZZZPB člen 68, 68a. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 82, 82/1. ZUP člen 169.
delna invalidska pokojnina - pravice na podlagi invalidnosti - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Tožnica, ki ob nastanku invalidnosti ni bila vključena v obvezno zavarovanje, je ob razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti in ob izpolnjevanju pogoja minimalne pokojninske dobe pridobila pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine. Ali izpolnjuje pogoj prijave pri zavodu za zaposlovanje, bo preveril toženec pri odločitvi o odmeri in izplačevanju delne invalidske pokojnine.