izostanek tožnika s kasnejšega naroka – domneva umika tožbe – sodba na podlagi stanja spisa
Ker tožnik ni pristopil na kasnejši narok, nastopi domneva umika tožbe, ki velja, če njenih učinkov ne prepreči toženčeva izjava o nestrinjanju z umikom. Sodišče lahko v primeru tožnikovega izostanka s poznejšega naroka izda sodbo na podlagi stanja spisa le, če toženec, ki na narok pristopi, to predlaga.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odločanje po uradni dolžnosti – okoliščine in interesi pogodbenih strank
Sodišče lahko ob ugotovitvi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi sodno razveže pogodbo o zaposlitvi po uradni dolžnosti, le če delodajalec izrecno zatrjuje in dokaže okoliščine in interese strank, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče. Če delodajalec tega ne zatrjuje in dokaže, pa o pomanjkanju interesa strank, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče, ni mogoče sklepati na podlagi dejstva, da je delavec med sodnim postopkom sklenil novo pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - sekretar - razrešitev - možnosti za nadaljnjo zaposlitev - ustrezna zaposlitev
Izpodbijani akt tožene stranke ni nezakonit zgolj zaradi tega, ker v naslovu ni zapisano, da gre za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, saj je to iz celotnega akta povsem jasno razvidno.
revizija – revizija, dovoljena na podlagi zakona – dopuščena revizija
Predlog tožene stranke za dopustitev revizije je Vrhovno sodišče RS zavrglo. To pomeni, da revizija ni bila dopuščena. Ker glede na vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe revizija tudi ni dovoljena, se revizija zavrže.
ZPIZ-1 člen 5, 5/3, 66, 66/1, 66/1-2, 68, 93, 93/1, 97, 156, 156/5, 158, 159, 160. ZZZPB člen 68, 68a. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 82, 82/1. ZUP člen 169.
delna invalidska pokojnina - pravice na podlagi invalidnosti - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Tožnica, ki ob nastanku invalidnosti ni bila vključena v obvezno zavarovanje, je ob razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti in ob izpolnjevanju pogoja minimalne pokojninske dobe pridobila pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine. Ali izpolnjuje pogoj prijave pri zavodu za zaposlovanje, bo preveril toženec pri odločitvi o odmeri in izplačevanju delne invalidske pokojnine.
Prevzem poroštvene obveznosti nedvomno predstavlja pravni posel, ki posega v premoženjski položaj poroka, saj ga izpostavlja tveganju, da bo moral ob neplačilu glavnega dolžnika poravnati njegove obveznosti. Vendar je takšen pravni posel ekonomsko upravičen takrat, kadar je na drugi strani podana najmanj takšna stopnja verjetnosti, da bo izdajatelj poroštva imel večjo ekonomsko korist, v kolikor bo realiziran posel, glede obveznosti katerih je bilo podano poroštvo.
imenovanje manjkajočega člana organa vodenja ali nadzora prek sodišča - nujni primer - zagotovitev veljavnega odločanja nadzornega sveta
ZGD-1 v 256. čl. med drugim določa, da če iz kateregakoli razloga en ali več članov organov vodenja ali nadzora manjka, ga v nujnih primerih na predlog zainteresiranih oseb imenuje sodišče. Nujni primer je podan takrat, ko se zasleduje zagotovitev veljavnega odločanja nadzornega sveta: torej njegova sklepčnost oziroma udeležba večjega števila članov, če bi bila ta zaradi sprejemanja odločitve potrebna.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - sodna razveza
Tožnik navodil v zvezi z vodenjem in zaključevanjem blagajne v delu, v katerem določajo, kako pogosto je treba polagati gotovino na bančni račun oziroma na kakšen način je treba izpolniti poročilo o pologu, ni prejel. Zaradi tega očitek tožene stranke v izredni odpovedi (da je tožnik ravnal v nasprotju z jasnimi navodili delodajalca) ni utemeljen. Ker pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja niso bile kršene in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, se podrobneje z ravnanjem tožnika oziroma z znaki kaznivega dejanja ni treba ukvarjati, zlasti ker tožena stranka razen pavšalnega očitka, da je tožnik denar neupravičeno zadržal oziroma da je storil kaznivo dejanje poneverbe, drugih dejstev s tem v zvezi ni navedla.
odgovornost za gradnjo avtoceste – pasivna legitimacija upravljalca cest
Tožnik toženi stranki (DARS) očita odgovornost za napačno izvedbo vozišča oziroma za projektantsko napako, ker se je naenkrat na delu vozišča nahajala oziroma zadrževala voda ter v zvezi s tem opustitev sanacije vozišča in ustrezne prometne signalizacije. Ker gre za naloge upravljanja in vzdrževanja avtocest, ki jih tožena stranka opravlja v svojem imenu, a za račun države, ni pasivno legitimirana za plačilo odškodnine.
Tožnik zahteva ugotovitev ničnosti kupoprodajnih pogodb in zasleduje interes, da se vzpostavi stanje pred prodajo spornih zemljišč, ki jih kot denacionalizacijski upravičenec zahteva v denacionalizacijskem postopku. Ker je tožnik navedel očitno prenizko vrednost, je sodišče pravilno upoštevalo prodajno ceno v kupoprodajnih pogodbah, katerih ničnost uveljavlja s tožbo.
Sodišče je verjelo in sledilo izvedencu cestnoprometne stroke, da voznik povprečnih reakcijskih sposobnostih v danih razmerah škodnega dogodka ne bi mogel preprečiti niti z zaviranjem niti s spremembo smeri gibanja, zato je pravilno zaključilo, da tožnikova vožnja brez vozniškega izpita ni v vzročni zvezi s prometno nezgodo. To je povzročil toženec, ki je s hitrejšo hojo s tožnikove desne strani nepravilno prečkal cesto.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – obvestilo o nameravani odpovedi – sodelovanje sindikata
Zgolj zaradi izostanka predhodnega obvestila o nameravani odpovedi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni nezakonita. Obvestilo je namenjeno temu, da se delavec na bodočo odpoved pripravi in da si zagotovi angažiranje sindikata, katerega član je ob uvedbi postopka odpovedi. Ker tožnik ne zatrjuje, da je bil ob uvedbi postopka odpovedi včlanjen v sindikat, tožena stranka ni onemogočila uveljavljanja njegovih pravic s tem, ker mu ni vročila obvestila. Ker ga ravnanje tožene stranke tudi sicer ni oviralo pri uveljavljanju njegovih pravic, opustitev obvestila ni vplivala na pravilnost in zakonitost odpovedi.
Direktor tožene stranke, ko je nastopil funkcijo, ni prekinil komunikacije s tožnico, ni ji dodelil nalog, ki bi bile pod ravnijo njene poklicne kvalifikacije, ni ji onemogočil napredovanja niti se do nje ni vedel arogantno in vzkipljivo. Glede na opisana dejstva tožena stranka ni ravnala protipravno, tožnici je zagotovila delovno okolje, v katerem ni bila izpostavljena neželenemu ravnanju, tako da tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za duševne bolečine oziroma zaradi posega v osebnostne pravice in dostojanstvo ni utemeljen.
povračilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila – kilometrina
Tožnik je za čas, ko je opravljal delo komercialista na terenu s svojim avtomobilom, upravičen do povrnitve stroškov, ki so mu nastali. Čeprav je potne naloge pri toženi stranki lahko izpolnjeval le do določene višine, ki ni pokrila vseh stroškov, je njegov tožbeni zahtevek za plačilo razlike med prejetim zneskom in zneskov kilometrine, utemeljen.
Če sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka ne upošteva napotkov pritožbenega sodišča, katera pravdna dejanja mora opraviti in katera sporna vprašanja mora obravnavati, zagreši bistveno kršitev določb postopka. Sodišče prve stopnje ni vezano le na materialnopravno stališče pritožbenega sodišča, mora pa ugotavljati vsa dejstva, na katera opozori v razveljavitvenem sklepu in tako ustvariti podlago za spremembo odločitve na pritožbenem sodišču.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0066012
ZP-1 člen 61, 61/3, 163, 163/3, 168. ZKP člen 89.
zahteva za sodno varstvo – umik zahteve za sodno varstvo – domneva umika – predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Na podlagi 89. člena ZKP ni mogoče predlagati vrnitve v prejšnje stanje zaradi izostanka z naroka za zaslišanje.
Kot umik zahteve za sodno varstvo se šteje tudi neopravičeni izostanek pravilno povabljenega storilca z zaslišanja. Za pravno in odgovorno osebo sta se vodila dva ločena postopka (izdana dva plačilna naloga, zato v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo pravne osebe ni mogoče upoštevati morebitnega opravičila odgovorne osebe, danega po zahtevi za sodno varstvo odgovorne osebe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo
Po uveljavitvi novega ZDR poskusno delo ni več določeno kot posebni pogoj za sklenitev delovnega razmerja, za zakonitost dogovora o poskusnem delu zadošča, da je dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi in ni treba, da bi delodajalec že v objavi prostega delovnega mesta navedel, da se predvideva oprava poskusnega dela.
OZ člen 619, 637, 637/1, 639, 639/2, 641, 642, 642/3.
pogodba o delu - pravilna izpolnitev kot pogoj za plačilo
Naročnik je dolžan prevzeti opravljeni posel, ta njegova obveznost pa obstoja samo, če je posel pravilno opravljen. Iz tega sledi, da izvajalec nima pravice zahtevati plačila, če del ni izvršil v celoti tako, kot je bilo dogovorjeno.
pogodba o bančnem depozitu – devizna hranilna knjižica– depoziti v podružnicah Ljubljanske banke d.d. na ozemlju nekdanje SFRJ – obveznosti Ljubljanske banke d.d.
Za devizne vloge, vložene v podružnicah Ljubljanske banke d.d. Ljubljana na ozemlju nekdanje SFRJ, odgovarja ta banka in ni podano jamstvo RS.