Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2002) člen 45.
nagrada cenilca - študij spisa - potrebnost proučitve listinske dokumentacije
Nagrado z študij spisa lahko cenilec priglasi tudi v primeru, ko gre za študij listinske dokumentacije, kopirane iz spisa in poslane cenilcu, ob bistvenem pogoju, da jo je bilo potrebno preučiti za izdelavo izvida in mnenja.
sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – dopustnost pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog
Od 1.10.2008, ko sta stopila v veljavo ZST-1 in ZPP-D, zakonska ureditev ne dopušča pritožbe zoper sklep, s katerim prvostopenjsko sodišče odloči o ugovoru zoper plačilni nalog.
Dedni dogovor sklenjen v zapuščinskem postopku, predstavlja sodno poravnavo, ki pomeni pravnomočno končanje postopka, saj preprečuje, da bi se v isti stvari začela nova pravda. Iz tega razloga stranke dednega dogovora ne morejo izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, temveč le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, v kateri zatrjujejo, da je bila ta sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače oziroma iz drugih razlogov navedenih v 392. členu ZPP.
garancija za brezhibno delovanje stvari – odgovornost za stvarne napake – jamčevanje za napake
Odgovornost za stvarne napake in garancija za brezhibno delovanje prodane stvari do izpolnitve zahtevkov iz ene ali druge oblike odgovornosti ne izključujeta.
Upoštevaje številne dejavnike, okoliščine, ki vplivajo na porabo goriva tovornih vozil, je neživljenjsko pričakovati, da bi prodajalec oziroma proizvajalec za določeno/opredeljeno porabo vozil dajal jamstvo. Na navedeno ne vpliva dejstvo, da je šlo v konkretnem primeru za tovorna vozila, ki so bila namenjena opravljanju gospodarske dejavnosti (prevoz blaga). Prav pri takšni dejavnosti je mogoče pričakovati še večja odstopanja v voznih razmerah, naloženosti vozil, dolžinah relacij in ostalih okoliščinah, ki vplivajo na porabo, zato je še težje natančno predvideti porabo vozil, še manj zanjo jamčiti.
Ker prvostopenjsko sodišče s plačilnim nalogom z dne 01. 02. 2010 ni pravilno odmerilo sodne takse upniku, neplačilo tako odmerjene takse ne more imeti za posledico sankcije iz 105.a člena ZPP.
Toženec je v svojem imenu in za svoj račun sklepal posle in opravljal dela (prevajalska dela), ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja tožeča stranka (dejavnost prevajanja) in ki so zanjo pomenila konkurenco. Toženčevo ravnanje ima vse znake kršitve konkurenčne prepovedi iz prvega odstavka 37. člena ZDR. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne prepovedi utemeljen.
Ravnanja toženca, ki je tožniku denarno nadomestilo med brezposelnostjo za čas od 1. 2. 2008 do 30. 9. 2008 izplačal z zamudo, ni mogoče šteti kot protipravnega, saj je bila odločba o ustavitvi izplačevanja denarnega nadomestila od dne 1. 10. 2006 dalje izdana na podlagi sodbe delovnega sodišča, potrjene s sodbo pritožbenega sodišča, o reintegraciji tožnika v delovno razmerje od 1. 10. 2006, nato pa odpravljena v obnovi upravnega postopka po tem, ko je vrhovno sodišče razveljavilo obe sodbi. Tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti zaradi zamude pri izplačilu denarnega nadomestila je zato zaradi pomanjkanja ene izmed predpostavk odškodninske odgovornosti neutemeljen.
oseba javnega prava - vpis pravnoorganizacijske oblike
Z opredelitvijo ustanovljenega subjekta kot pravne osebe javnega prava, gre le za generični pojem (kot je to npr. pojem gospodarska družba), ki o pravnoorganizacijski obliki tega subjekta in s tem npr. o odgovornosti ustanovitelja za obveznosti subjekta, o načinu prenehanja subjekta, torej o tistih bistvenih okoliščinah, ki so pomembne za pravni promet, ne pove ničesar. V kateri od znanih pravnoorganizacijskih oblik oseb javnega prava (npr. javni zavod, ustanova, javni sklad, javna agencija, javno podjetje...) naj bi deloval ustanovljeni in za vpis v sodni register predlagani subjekt, pa ne izhaja niti iz Zakona o visokem šolstvu, ki je sicer zakonska podlaga za ustanovitev predlaganega subjekta vpisa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS0005445
ZPP člen 154, 155, 155/1.
stroški postopka - socialni spor - uspeh v sporu
Ker je tožnik s tožbenim zahtevkom uspel le delno, in sicer le glede odprave izpodbijanih odločb toženca, ni pa uspel niti s primarnim tožbenim zahtevkom, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in da se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, niti s podrednim tožbenim zahtevkom, da se ga razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in da se mu prizna pravica do dela s skrajšanim delovnim časom (sodišče ga je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti in mu priznalo pravico do premestitve), ni upravičen do povrnitve vseh stroškov postopka, temveč glede na uspeh v sporu le do povrnitve njihovega sorazmernega dela.
odlog izvršbe - nenadomestljiva škoda - težko nadomestljiva škoda- slabo zdravje - gmotni položaj dolžnika - omejitve izvršbe
Težko nadomestljiva škoda je tista, ki presega škodo, ki je zajeta že v sami realizaciji izvršbe. Slabo zdravje dolžnika in njegov slab gmotni položaj ne moreta pomeniti težko nadomestljive škode, ki bi bila v primeru odloga izvršbe pravno upoštevna.
ZSReg člen 3, 3/3. ZGD-1 člen 255, 255/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 5, 5/1.
sprememba zastopnika – priložene listine - zakonska obveznost priglasitve sprememb za vpis v sodni register
Neupoštevanje zakonske obveznosti priglasitve sprememb za vpis v sodni register iz 3. odstavka 3. člena ZSReg ne more imeti za posledico niti nemožnost vložitve
predloga za vpis sprememb kasneje, niti ni smiselno v primeru, ko gre zgolj za deklaratorno naravo vpisov sprememb v sodni register, pogojevati presojo listin, ki so podlaga za vpis predlaganih sprememb, s časovno komponento nastanka teh listin glede na čas vložitve predloga sprememb za vpis v sodni register.
Če bi prišlo do situacij, ki jih določa 2. odstavek 255. člena ZGD-1 in ki preprečujejo imenovanje zastopnika šele kasneje, po njegovem imenovanju, imenovanje zastopnika za čas od njegovega imenovanja do nastopa katere od okoliščin iz 2. odstavka 255. člena ZGD-1 ni neveljavno.
invalidnost - invalidska pokojnina - invalidnost po tujih predpisih
Odločitev hrvaškega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, po kateri je tožnik razvrščen v I. kategorijo invalidnosti, ne vpliva na oceno invalidnosti v Sloveniji, saj se le-ta ugotavlja po slovenskih predpisih, po katerih pa pogoji za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti oziroma priznanje pravice do invalidske pokojnine niso izpolnjeni.
nedopustnost izvršbe – domik in izročitev nepremičnine - konec izvršilnega postopka
Pravdni postopek, v katerem se odloča o dopustnosti izvršilnega postopka na predmetu izvršbe, je vezan na stanje v izvršilnem postopku. Če je izvršilni postopek končan, niso izpolnjene procesne predpostavke za vodenje pravdnega postopka po tožbi na nedopustnost izvršbe.
V obravnavani zadevi je škoda že pričela nastajati, zato je tožnik kot poslovodja brez naročila, ki je v vsem ravnal, kot je treba, in delal tisto, kar so terjale okoliščine, upravičen zahtevati povračilo potrebnih in koristnih izdatkov.
Tudi glede razširitve tožbenega zahtevka gre pojasniti, da je tožeča stranka glede na izvedeniško mnenje zvišala tožbeni zahtevek skladno z ugotovljenim stanjem dolga. Toženec takšni spremembi v postopku pred prvostopenjskim sodiščem ni ugovarjal, sicer pa je sodišče tudi zaradi smotrnosti in ekonomičnosti postopka dovolilo spremembo tožbe, katero je tožeča stranka pravilno spremenila do konca glavne obravnave (člen 184. ZPP).
varstvo, vzgoja in preživljanje otroka – kriteriji za presojo otrokovih koristi
Ob izravnanih drugih možnostih vsakega od staršev za vzgojo in varstvo je okolje, kjer sta zakonca živela pred razvezo, lahko razlog za zaupanje otroka tistemu od staršev, ki je v takšnem okolju ostal. Kontinuiteta okolja namreč omiljuje škodljive posledice prenehanja življenjske skupnosti staršev in otrok.
ZIZ člen 40, 40/1, 134, 134/1. ZPP člen 108, 339, 339/1.
izvršba na plačo – odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov – obseg terjatve
Znesek, ki se lahko izterjuje v skladu s 134. členom ZIZ in je obvezna sestavina predloga, ni vedno avtomatično enak znesku celotne terjatve, ki jo ima upnik proti dolžniku, ni pa to izključeno. Če upnik od dolžnikovega delodajalca izterjuje celotno terjatev, ki se izterjuje zoper dolžnika, predloga iz tega razloga ni utemeljeno opredeliti kot nepopolnega niti kot nerazumljivega.