uporabnina - višina uporabnine – uporaba solastninskega deleža
Toženec mora za uporabo tudi tožničinega solastninskega deleža plačati ustrezno odmeno. Ta je po uveljavljenem stališču v sodni praksi enaka višini tržne najemnine enakovredne nepremičnine kot najbolj objektivne merilu višine obogatitve na eni strani in prikrajšanja na drugi strani, česar se je sodišče prve stopnje tudi poslužilo.
motenje posesti – oblikovanje tožbenega zahtevka – opis motilnega ravnanja – pojem nemotene uporabe dovozne poti
Tožnik v skladu z določbami SPZ ne terja varstva točno opredeljene posesti pravice služnosti (kot se je to vtoževalo v skladu s prejšnjimi določbami ZTLR), temveč varstvo posesti določenega dela zemljišča.
V tožbenem zahtevku opredeljena posledica posega v tožnikovo posest, ki se kaže v onemogočanju dnevne nemotene uporabe dovozne poti, ki vključuje tudi uporabo te dovozne poti na dotedanji način v smislu parkiranja in zlasti obračanja na tej dovozni poti.
sodna taksa - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Predloga tožnika za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je le-ta formalno sicer res podal šele 11. 1. 2010, vendar vsebinsko konkretiziral že v laični tožbi, zato ni mogoče zavreči kot prepoznega.
odškodninska odgovornost države – protipravno dejanja sodnika - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – ustavna odločba – učinkovanje ustavne odločbe – odškodnina zaradi neutemeljenega pridržanja – višina škode – odvzem potne listine – utemeljen razlog
Tožnikova zadeva spada med primere, ki jih pokriva ustavna odločba RS, U-I 207/08 z dne 18.3.2010, saj uveljavlja odškodnino zaradi trajanja zadeve, ki je bila končana pred 1.1.2007, zato je treba sodbo sodišča prve stopnje glede zahtevka iz tega naslova razveljaviti.
Tožnik mora izkazati, da je imel zaradi neutemeljenega pridržanja škodo v zahtevani višini.
Tožnik, ki zatrjuje obstoj odškodninske odgovornosti tožene stranke iz razloga nepravilnega dela sodnika, ki je odredil odvzem potne listine tožniku in ki je zavrnil predlog tožnika za vrnitev odvzete potne listine, kljub mnenju namestnika javnega tožilca, da se tožnikovi prošnji za vrnitev potne listine lahko ugodi, mora za obstoj odškodninske odgovornosti tožene stranke izkazati vse elemente odškodninske odgovornosti: nastanek škode, nedopustno ravnanje, odgovornost in vzročno zvezo.
obnova zapuščinskega postopka – dedovanje denacionaliziranega premoženja – novi sklep o dedovanju – dedna odpoved denacionaliziranemu premoženju
Tudi na podlagi sporazumnega predloga vseh udeležencev se s pravnomočnim sklepom o dedovanju končani postopek ne more obnoviti. Kadar se pojavijo obnovitveni predlogi sme prizadeta stranka s tožbo v pravdi uveljavljati korekcijo odločitve zapuščinskega sodišča.
Dedna izjava ni dana za naprej za vse premoženje, ki se še bo ali se pričakuje, da bo vrnjeno v denacionalizaciji.
sprememba osebnega imena mladoletnega otroka - korist otroka
Preden sodišče odloči o zahtevi za spremembo osebnega imena mladoletni osebi, mora pridobiti mnenje pristojnega centra za socialno delo o koristi otroka.
ZST-1 člen 11, 12. ZPP člen 108. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju člen 2.
oprostitev plačila sodnih taks - premoženjsko stanje – izostanek obrazca – predložitev drugih dokazov
Če stranka v predlogu opisuje svoje premoženjsko stanje in v njem ponudi določene dokaze, sodišče njene vloge ne more zavreči zgolj zaradi izostanka priloge – obrazca, pač pa mora vlogo obravnavati in jo, če oceni, da ne vsebuje vseh relevantnih podatkov, pozvati k ustrezni dopolnitvi.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0060570
ZZZDR člen 51, 59, 59/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – posebno premoženje zakonca – vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje – vknjižba – listine, ki so podlaga za vknjižbo – tožba na ugotovitev lastninske pravice – tožba za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Skupno premoženje predstavlja skupek premoženjskih pravic zakoncev in je praviloma nedeljiv materialnopravni pojem, tako da ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot skupnega premoženja ni mogoče. Zato vložki posebnega premoženja v obstoječe skupno premoženje lahko vplivajo le na velikost deležev na skupnem premoženju, ne more pa z vlaganjem posebnega premoženja v skupno premoženje vlagatelj pridobiti posebnega premoženja. Z vlaganji posebnega premoženja v nepremičnino, ki spada v skupno premoženje zakoncev, se namreč le poveča vrednost skupnega premoženja. Od pravne celovitosti skupnega premoženja je mogoče odstopiti le v izjemnih primerih, na primer, če obstoji sporazum zakoncev o različnem lastninskem režimu na posameznih predmetih skupnega premoženja, ipd.
mejni spor – lastninski spor – spor za ureditev meje – varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek
Kadar predlagatelj v mejnem sporu pravice do spornega zemljišča ne uveljavlja na podlagi močnejše pravice, se vprašanje, ali gre za mejni spor (ureditev meje v nepravdnem postopku) ali za spor o lastništvu nepremičnine (klasični lastninski spor, o katerem se odloča po pravilih pravdnega postopka), sploh ne pojavi.
Tožba se v delu, ki se nanaša na razveljavitev razpisa za prosto delovno mesto glavne medicinske sestre in na razveljavitev sklepa o izbiri, zavrže, saj tožnica kot neizbrana kandidatka nima pravice do sodnega varstva, razen v primeru, če meni, da je bila pri izbiri kršena prepoved diskriminacije. Sodnega varstva nima tudi, če upoštevamo, da je tožena stranka javni zavod, saj ZZ sodno varstvo določa le za izbiro in imenovanje direktorja in strokovnega vodje.
ZDR člen 29, 29/1, 52, 52/1, 54, 77, 77/1. ZOFVI člen 109, 109/6, 109/7.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – razlog za sklenitev – vzgoja in izobraževanje
Ker v pogodbi o zaposlitvi ni bil naveden razlog za sklenitev, tožena stranka pa v sodnem postopku ni dokazala razloga, zaradi katerega naj bi s tožnico sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas enega leta (ni dokazala, da je upad števila dijakov predvidela že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi), se pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZFPPIPP člen 34, 240, 240/1, 240/2. ZIZ člen 270, 270/3, 270/4, 271.
začasna odredba – verjetnost nevarnosti
Čeprav insolventni dolžnik ne sme ravnati v nasprotju z določbo 34. člena ZFPPIPP, navedeno še ne pomeni, da upniku, ki predlaga izdajo začasne odredbe, ne bi bilo potrebno izkazovati nevarnosti v smislu 2. odst. 270. člena ZIZ in v povezavi s tem, da dolžnik ravna v nasprotju z določbo 34. člena ZFPPIPP.
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo vzročno zvezo med kršitvijo pogodbene obveznosti toženke po 1. in 2. odstavku 857. člena OZ in nastalo škodo. Pravilno je poudarilo, da vzrok za škodni dogodek ne izhaja iz dogovora o dokumentarnem akreditivu, kjer gre za samostojno in abstraktno razmerje med akreditivno banko in tožnico, pač pa iz nepredložitve v akreditivu navedenega dokumenta. Iz zavrnitve izplačila akreditiva z dne 24. 09. 2002 namreč jasno izhaja, da je bilo izplačilo zavrnjeno zaradi neustrezne predložitve fitosanitarnega certifikata, pridobitev katerega pa je bila dolžna po izrecnem dogovoru priskrbeti toženka kot špediter.
V razmerju do tožnika kot kupca je tožena stranka nastopala kot prodajalec. Tožena stranka je kot komisionar nastopala v svojem imenu, za račun komitenta. Tožnik je stopil v pravno razmerje le s toženo stranko in ne tudi z njegovim komitentom. Zato ima tožena stranka nasproti tožniku kot kupcu vse obveznosti iz prodajne pogodbe in je tožniku kot prodajalka odgovorna za pravne napake prodane stvari.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 55, 55/1, 55/1-2. ZOdvT člen 3, 3/1.
zapadlost terjatve – sodna poravnava – izvršljivost sodne poravnave - izvršilni naslov – dokazovanje zapadlosti – stroški poročila stranki po ZOdvT
Kadar zapadlost terjatve ne izhaja iz sodne poravnave, temveč je odvisna od nastopa bodočih, negotovih dejstev, je upnik dolžan dokazati zapadlost terjatve na zakonsko predpisan način (določen v drugem in tretjem odstavku 20. člena ZIZ). Če upnik tega ne stori, sodna poravnava ni izvršljiva in tako ne predstavlja listine, na podlagi katere bi bilo mogoče dovoliti izvršbo.
Dolžnik ni upravičen do povrnitve 20 točk za poročilo stranki, saj se po ZOdvT odvetniške nagrade določajo in odmerjajo v eurih, ne pa v odvetniških točkah, poleg tega pa povrnitev nagrade za to opravilo odvetnika v ZOdvT sploh ni predvidena.
ugovor pobota – materialnopravno pobotanje v izvršilnem postopku
V izvršilnem postopku je možno le materialnopravno pobotanje, v pobot uveljavljana terjatev v izvršbi pa mora biti nesporna, ali pa ugotovljena v pravnomočni sodbi ali sodni poravnavi.
culpa in contrahendo - kontrahirna dolžnost – pogajanja brez namena skleniti pogodbo
Trditveno in dokazno breme za subjektivno predpostavko odgovornosti za nepoštena pogajanja je bilo na tožeči stranki, ki ji ni uspelo dokazati, da se je tožena stranka pogajala brez namena sklenitve pogodbe v smislu 2. odstavka 20. člena OZ.
sodne takse – zahteva za izdajo odločbe o odmeri takse
Ker v dopisu pooblaščenka pritožnic poziva sodišče, naj nalog za plačilo sodne takse naslovi na obe pritožnici, v kolikor je vsaka od njiju dolžna plačati zaračunano sodno takso, bi sodišče prve stopnje ta poziv moralo šteti kot zahtevo stranke za izdajo odločbe o odmeri takse v smislu 1. odstavka 27. člena ZST.
njuna pot – redna raba nepremičnine – pravica do nujne poti
Da je za redno rabo nepremičnine, ki je stavbno zemljišče, četudi nezazidano, potreben dostop do nje z vozili in ne le pešpot, ni nujno, da objekt na njej že stoji in še manj, da so zanj izdana ustrezna dovoljenja. Tudi če bi bilo (šele) za vzpostavitev redne rabe potrebna povezava z javno cesto, bi bilo treba priznati pravico do nujne poti.