poplačilo v stečaju glavnega dolžnika – nadaljevanje izvršbe zoper poroka - vračunavanje izpolnitve v izvršbi - obseg porokove odgovornosti
Če je upnik v stečajnem postopku dobil poplačano glavnico in zakonske zamudne obresti, obračunane do začetka stečajnega postopka, je bila glavnica plačana tudi v razmerju do porokov in v tem izvršilnem postopku ne more vračunavati izpolnitve v skladu s 313. členom ZOR oziroma 288. členom OZ.
ZDR člen 43, 184, 184/1. ZVZD člen 5. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 135, 149, 150, 179.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – odmera odškodnine – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Za škodo, ki jo je tožnica utrpela, ker se je na poti do svojega delovnega mesta spotaknila ob računalniški kabel, tožena stranka ne odgovarja objektivno (računalniški kabel sam po sebi ni nevarna stvar), ampak krivdno, ker tožnici ni zagotovila varnega prehoda oziroma ker ni poskrbela, da bi bila kabel postavljen, tako da ne bi prišlo do spotikanja.
Pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti se ne upošteva, da je pri tožnici prišlo do poškodbe rame tudi zaradi že degenerativno spremenjenih tetiv mišice, ki niso posledica padca. Opisane predhodne degenerativne spremembe bi predstavljale pravno relevanten vzrok za škodo, le če bi zaradi njih tožnica že pred škodnim dogodkom trpela duševne bolečine.
povzročitev škode – povrnitev škode – mesečna renta – izguba na zaslužku – predčasna upokojitev s polno pokojnino – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – višina denarne odškodnine
Prostovoljna odločitev tožnice za predčasno upokojitev ni pretrgala vzročne zveze med posledicami nesreče in finančnim prikrajšanjem zaradi predčasne upokojitve.
sprememba osebnega imena mladoletnega otroka - korist otroka
Preden sodišče odloči o zahtevi za spremembo osebnega imena mladoletni osebi, mora pridobiti mnenje pristojnega centra za socialno delo o koristi otroka.
ZST-1 člen 11, 12. ZPP člen 108. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju člen 2.
oprostitev plačila sodnih taks - premoženjsko stanje – izostanek obrazca – predložitev drugih dokazov
Če stranka v predlogu opisuje svoje premoženjsko stanje in v njem ponudi določene dokaze, sodišče njene vloge ne more zavreči zgolj zaradi izostanka priloge – obrazca, pač pa mora vlogo obravnavati in jo, če oceni, da ne vsebuje vseh relevantnih podatkov, pozvati k ustrezni dopolnitvi.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0061945
ZIZ člen 270, 270/4, 272, 272/1, 272/2, 272/3. ZIL-1 člen 121, 121/1.
akvizicijska pogodba – licenčna pogodba – zahtevek za vrnitev sredstev – prepovedni zahtevek – regulacijska začasna odredba – restriktiven pristop – aktivna legitimacija - know-how - numerus clausus pravic industrijske lastnine – težko nadomestljiva škoda – uveljavljanje zahtevka v tujini
Za izkaz pogoja verjetnosti terjatve mora biti sama terjatev jasno opredeljena. V predmetni zadevi ni jasno razvidno, na katerih stvareh tožeča stranka zatrjuje svojo lastninsko pravico in neupravičeno posest tožene stranke. Zato ni izkazana verjetnost obstoja terjatve na vrnitev sredstev, navedenih v predlogu za izdajo začasne odredbe.
V predmetni zadevi tožnik kot imetnik izključne licence zahteva pravno varstvo pravice do uporabe tehničnega znanja (know-how). Know-how ni pravica industrijske lastnine (velja načelo numerus clausus). Pravno naravo izključujočih (absolutnih) pravic imajo le pravice industrijske lastnine, kar pomeni, da le-te učinkujejo proti nedoločenemu krogu oseb (erga omnes). Zato v primeru kršitve imetnik pravice do know-howa ne more uporabiti pravnega varstva, ki ga daje 121.čl. ZIL-1 imetniku pravic industrijske lastnine nasproti vsakomur, ki posega v pravni položaj.
Namen določbe 4. odst. 270. čl. ZIZ ni zavarovati upnika pred vsemi morebitnimi zahtevki, ki bi jih kdajkoli moral uveljavljati v tujini, temveč le v primeru, ko bo moral v tujini uveljavljati isto terjatev, kot jo zahteva s tožbenim zahtevkom. Torej v primeru, ko bo za realizacijo svoje terjatve moral doseči priznanje sodbe v tujini in jo v tuji jurisdikciji tudi izvrševati. Ni pa začasna odredba namenjena zavarovanju neke druge terjatve (ki ni predmet tožbenega zahtevka).
obnova zapuščinskega postopka – dedovanje denacionaliziranega premoženja – novi sklep o dedovanju – dedna odpoved denacionaliziranemu premoženju
Tudi na podlagi sporazumnega predloga vseh udeležencev se s pravnomočnim sklepom o dedovanju končani postopek ne more obnoviti. Kadar se pojavijo obnovitveni predlogi sme prizadeta stranka s tožbo v pravdi uveljavljati korekcijo odločitve zapuščinskega sodišča.
Dedna izjava ni dana za naprej za vse premoženje, ki se še bo ali se pričakuje, da bo vrnjeno v denacionalizaciji.
sodne takse – zahteva za izdajo odločbe o odmeri takse
Ker v dopisu pooblaščenka pritožnic poziva sodišče, naj nalog za plačilo sodne takse naslovi na obe pritožnici, v kolikor je vsaka od njiju dolžna plačati zaračunano sodno takso, bi sodišče prve stopnje ta poziv moralo šteti kot zahtevo stranke za izdajo odločbe o odmeri takse v smislu 1. odstavka 27. člena ZST.
delitev solastnine – civilna delitev solastne stvari
Predlagatelj je v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa o civilni delitvi nepremičnine podal predlog za delitev po določbah ZNP, nasprotna udeleženka pa ne. Zato je moralo sodišče, glede na to, da je predlagatelj nato podal še predlog za delitev stvari po določbah izvršilnega postopka, to tudi opraviti, in sicer v nepravdnem postopku.
USTAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0066638
EKČP člen 13. URS člen 15, 15/4, 26. ZOR člen 172, 194, 200, 201. ZPP člen 5, 8. ZKP člen 215, 215/4. ZPol člen 30. Navodilo o uporabi prisilnih sredstev člen 1, 1-4.
pravica do povračila škode - uresničevanje in omejevanje pravic - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - odškodninska odgovornost države za ravnanje državnega organa - predpostavke odškodninske odgovornosti - protipravnost - protipravnost ravnanja nosilca oblasti - ravnanje policistov - predkazenski postopek - nujna preiskovalna dejanja - hišna preiskava - policijska pooblastila - načelo uporabe najmanjše potrebne sile - vzročna zveza - posebej o povrnitvi gmotne škode v primeru smrti - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti svojca - odškodnina zaradi izgubljenega preživljanja, pomoči in podpore - strah - duševne bolečine zaradi okrnitve svobode in kršitve osebnostnih pravic - dokazi in izvajanje dokazov - izvajanje dokazov v ponovljenem postopku - pravica do izjave v postopku - zavrnitev dokaznih predlogov - načelo kontradiktornosti - vnaprejšnja dokazna ocena - zaslišanje stranke v postopku - zaslišanje otroka kot stranke v postopku - neprimeren dokaz - načelo proste dokazne ocene - postavitev novega izvedenca
Podlaga za odškodninsko odgovornost države je v določbi 26. člena Ustave ter 172. člena ZOR, ki je bil v veljavi v času škodnega dogodka. Protipravnost kot ena izmed predpostavk odškodninske odgovornosti države, ki odgovarja za ravnanje svojih ljudi za škodne dogodke pri opravljanju službe, je podana, če takšno ravnanje pomeni ne le nezakonito ravnanje ampak tudi nepravilno delovanje.
pomotni vpis – zaslišanje oseb, na katere vpliva poprava
Če bi pomota pri vpisu lahko imela pravne posledice za določene osebe, mora zemljiškoknjižno sodišče pred odločitvijo o popravi pomotnega vpisa te osebe zaslišati.
Glede na naravo zemljiškoknjižnega postopka je pomoten vpis v zemljiški knjigi mogoče odpraviti le s soglasjem vseh prizadetih oseb. Če med njimi ni soglasja, pa je mogoče nepravilnost v zemljiški knjigi odpraviti le na podlagi pravnomočne sodbe, izdane v pravdnem postopku. Takšno sodbo mora doseči stranka, ki meni, da je zaradi te pomote prizadeta v svojih pravicah.
V razmerju do tožnika kot kupca je tožena stranka nastopala kot prodajalec. Tožena stranka je kot komisionar nastopala v svojem imenu, za račun komitenta. Tožnik je stopil v pravno razmerje le s toženo stranko in ne tudi z njegovim komitentom. Zato ima tožena stranka nasproti tožniku kot kupcu vse obveznosti iz prodajne pogodbe in je tožniku kot prodajalka odgovorna za pravne napake prodane stvari.
oprostitev plačila sodnih taks – trditveno in dokazno breme – vsebina predloga za taksno oprostitev
Stranka mora v predlogu za taksno oprostitev navesti minimum tistih dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je podan dejanski stan iz 3. odst. 11. člena ZST, ki opravičuje taksno oprostitev.
izostanek z naroka - upravičeni razlogi za izostanek z naroka - sodba na podlagi odpovedi
Napad pooblaščenkine bolezni (popuščanje srca zvezano z visokim krvnim pritiskom), za primer katerega je zdravnik preliminarno predpisal jemanje zdravila in počitek, je upravičen razlog za izostanek z naroka.
sodna taksa - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Predloga tožnika za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je le-ta formalno sicer res podal šele 11. 1. 2010, vendar vsebinsko konkretiziral že v laični tožbi, zato ni mogoče zavreči kot prepoznega.
OZ člen 190. SPZ člen 68, 72, 72/5. ZZZDR člen 56.
lastninska pravica več oseb – skupna lastnina – bremena skupne stvari – neupravičena pridobitev – stroški uporabe in obratovanja hiše – skupna lastnina zakoncev
Tudi med solastniki oziroma skupnimi lastniki se ne glede na določbo 68. člena in 5. odstavka 71. člena SPZ načelno dopustni obogatitveni zahtevki ob predpostavki, da pride med njimi do obogatitve na eni strani in prikrajšanja na drugi strani.
83. člen OZ se uporablja zgolj v primerih, ko razlaga pogodbene določbe ni mogoča z razlago po 82. členu OZ. Nejasno določilo je tisto, katerega pomen je med strankama sporen in katerega pomena ni mogoče (enopomensko) opredeliti niti po primarnem obveznem razlagalnem pravilu, določenem v 2. odst. 82. člena OZ, niti z uporabo drugih metod razlage.
Razlaga po 83. členu OZ se ne uporablja za primere, ko sta se stranki o vsebini pogodbenih določil pogajali.
Mesto padca je pomembna okoliščina za presojo odgovornosti tožene stranke. Od odgovora na vprašanje, ali je prišlo do padca na delu črpalke, ki je odkrit, ali na delu, ki je nadkrit, in s kakšnim materialom so bila tla prekrita (ploščice, asfalt, asfalt, prekrit z gumasto preprogo), je odvisno, ali so bila tla mokra in spolzka, kar je kot vzrok padca uveljavljala tožnica.