pogodba o upravljanju – pogodba o določitvi upravnika – večina, potrebna za veljavnost pogodbe o upravljanju – posel rednega upravljanja
Za veljavnost pogodbe o upravljanju, sklenjene z upravnikom, je potrebna večina, katere solastniški deleži sestavljajo skupaj več kot polovico vrednosti stanovanjske hiše.
vknjižba lastninske pravice – lastnik stavbe, stoječe na zemljišču v družbeni lastnini – pravica uporabe zemljišča
Lastnik stavbe, stoječe na zemljišču v družbeni lastnini, je imetnik pravice uporabe zemljišča, na katerem stavba stoji in zemljišča, ki je potrebno za redno rabo stavbe, zato je vpis lastninske pravice na takšnem zemljišču na podlagi določbe 1. odstavka 2. člena ZLNDL dopusten.
OZ člen 190. SPZ člen 68, 72, 72/5. ZZZDR člen 56.
lastninska pravica več oseb – skupna lastnina – bremena skupne stvari – neupravičena pridobitev – stroški uporabe in obratovanja hiše – skupna lastnina zakoncev
Tudi med solastniki oziroma skupnimi lastniki se ne glede na določbo 68. člena in 5. odstavka 71. člena SPZ načelno dopustni obogatitveni zahtevki ob predpostavki, da pride med njimi do obogatitve na eni strani in prikrajšanja na drugi strani.
83. člen OZ se uporablja zgolj v primerih, ko razlaga pogodbene določbe ni mogoča z razlago po 82. členu OZ. Nejasno določilo je tisto, katerega pomen je med strankama sporen in katerega pomena ni mogoče (enopomensko) opredeliti niti po primarnem obveznem razlagalnem pravilu, določenem v 2. odst. 82. člena OZ, niti z uporabo drugih metod razlage.
Razlaga po 83. členu OZ se ne uporablja za primere, ko sta se stranki o vsebini pogodbenih določil pogajali.
Mesto padca je pomembna okoliščina za presojo odgovornosti tožene stranke. Od odgovora na vprašanje, ali je prišlo do padca na delu črpalke, ki je odkrit, ali na delu, ki je nadkrit, in s kakšnim materialom so bila tla prekrita (ploščice, asfalt, asfalt, prekrit z gumasto preprogo), je odvisno, ali so bila tla mokra in spolzka, kar je kot vzrok padca uveljavljala tožnica.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0007150
ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-b, 47/2, 47/2-a, 48, 48/1, 48/1-b, 123, 123/1, 123/2, 123/2-c. ZIZ člen 15, 239. ZPP člen 365, 365-2.
blagovna znamka - kršitev blagovne znamke - zmeda v javnosti - začasna odredba - uporaba znaka
Pri presoji, ali je podana verjetnost nastanka zmede v javnosti, ki vključuje verjetnost povezovanja med znakom in znamko, je treba izhajati iz glavne naloge znamke, ki je zagotoviti potrošniku ali končnemu porabniku identiteto porekla označenega proizvoda ali storitve, tako da mu omogoča brez možne zmede razlikovati ta proizvod ali storitev od tistih, ki imajo drugo poreklo. Obstoj verjetnosti zmede v javnosti je treba presojati globalno ob upoštevanju vseh dejavnikov obravnavanega primera. Na podlagi takšne primerjave se izpelje sklep, ali v javnosti obstaja verjetnost zmede, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja med znamko in znakom.
Omejitve pravice iz znamke so določene z namenom zagotoviti ravnotesžje med interesi z znamko zaščitenih pravic in svobodnim pretokom blaga na skupnem trgu. Tretjim je dovoljena uporaba znaka, ki je enak ali podoben znamki le, če gre pri tej uporabi za uporabo, ki je v skladu z dobrimi poslovnimi običaji.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi – objektivni rok – prekluzivni rok – sodna razveza
Delodajalec lahko iz istega poslovnega razloga (ukinitve delovnega mesta, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi) le enkrat redno odpove pogodbe o zaposlitvi. Četudi je prva odpoved pravnomočno razveljavljena in je dolžan delavca pozvati nazaj na delo, ne more ponovno podati odpovedi iz istega razloga, saj bi bila podana po izteku roka, določenega v ZDR (ki je začel teči z ukinitvijo delovnega mesta).
ZIZ člen 24, 24/2, 24/4, 61, 61/1, 62, 62/2. ZGD-1 člen 3, 3/6, 667, 667/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - prehod terjatve ali obveznosti - pravno nasledstvo
Določba 2. odst. 24. čl. ZIZ, ki ureja prehod obveznosti na novega dolžnika že pred vložitvijo predloga za izvršbo, se nanaša zgolj na postopke za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in je ni mogoče razširiti na postopke za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
sodne takse – zahteva za izdajo odločbe o odmeri takse
Ker v dopisu pooblaščenka pritožnic poziva sodišče, naj nalog za plačilo sodne takse naslovi na obe pritožnici, v kolikor je vsaka od njiju dolžna plačati zaračunano sodno takso, bi sodišče prve stopnje ta poziv moralo šteti kot zahtevo stranke za izdajo odločbe o odmeri takse v smislu 1. odstavka 27. člena ZST.
Zaradi dokazanega soglasja tožeče stranke, da se pred sklenitvijo kupne pogodbe izvede redni servis in s tem povezana popravila, o zmoti pred sklenitvijo pogodbe ne moremo govoriti.
Za zahtevek iz neupravičene obogatitve mora biti izkazana obogatitev, prikrajšanje na škodo drugega, vzročna zveza in odsotnost pravnega temelja. V skladu z načelom volenti non fit iniuria zahtevek ni utemeljen, če se prikrajšanec s prikrajšanjem strinja. Ker gre po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje za popravila, ki spadajo v okvir rednega servisa oziroma nujna vzdrževalna dela ter dogovor pravdnih strank pred sklenitvijo kupne pogodbe, za tak zahtevek ni pravne podlage.
ZGD-1 člen 12, 12/1, 12/2, 13, 21, 21/1, 23, 23/2.
firma družbe - fantazijski dodatek - načelo izključnosti firme - sodno varstvo firme - izbris firme iz sodnega registra
Čeprav je kartica TLS sestavljena iz začetnic besed, ki označujejo dejavnost družbe (transport, logistika in skladiščenje oziroma storitve), pa sama kratica ni generični pojem, zato lahko predstavlja fantazijski dodatek kot dodatno sestavino firme iz 13. člena ZGD-1.
neupravičena pridobitev - povrnitev koristi - uporaba tuje nepremičnine - povrnitev koristi solastniku
Okoliščina, da je delež zemljišča, ki ga je uporabljala tožena stranka, glede na celotno površino parcele skladen z deležem tožeče stranke kot solastnikom navedenega zemljišča, tožeči stranki ne daje upravičenja, da bi od tožene stranke lahko uveljavljala nadomestilo celotne koristi, ki jo je imela tožena stranka od uporabe. Nadomestilo koristi gre namreč vsem solastnikom. Ker gre v tem primeru za deljivo obveznost, je tožeča stranka upravičena zahtevati le svoj del terjatve, ki je sorazmeren z njenim solastniškim deležem na navedeni nepremičnini (3. odstavek 393. člena OZ).
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0060619
ZPP člen 286, 286/1, 286/2, 339, 339/2, 339/2-12. OZ člen 335, 376.
nakup stanovanja – plačilo kredita po razvezi – ugovor zastaranja v pritožbi – res iudicata – pravilo ne ultra alterum tantum
Ugovor zastaranja je uvrščen v trditveno podlago strank. V skladu s 1. odstavkom 286. člena ZPP bi lahko tožena stranka podala ugovor zastaranja najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, v pritožbi pa le, če bi izkazala, da ga brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo
ZDR člen 43, 184, 184/1. ZVZD člen 5. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 135, 149, 150, 179.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – odmera odškodnine – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Za škodo, ki jo je tožnica utrpela, ker se je na poti do svojega delovnega mesta spotaknila ob računalniški kabel, tožena stranka ne odgovarja objektivno (računalniški kabel sam po sebi ni nevarna stvar), ampak krivdno, ker tožnici ni zagotovila varnega prehoda oziroma ker ni poskrbela, da bi bila kabel postavljen, tako da ne bi prišlo do spotikanja.
Pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti se ne upošteva, da je pri tožnici prišlo do poškodbe rame tudi zaradi že degenerativno spremenjenih tetiv mišice, ki niso posledica padca. Opisane predhodne degenerativne spremembe bi predstavljale pravno relevanten vzrok za škodo, le če bi zaradi njih tožnica že pred škodnim dogodkom trpela duševne bolečine.
povzročitev škode – povrnitev škode – mesečna renta – izguba na zaslužku – predčasna upokojitev s polno pokojnino – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – višina denarne odškodnine
Prostovoljna odločitev tožnice za predčasno upokojitev ni pretrgala vzročne zveze med posledicami nesreče in finančnim prikrajšanjem zaradi predčasne upokojitve.
Tožnik je na prvem naroku razširil tožbeni zahtevek še za postavko škode zaradi skaženosti, temu pa je toženka nasprotovala. Omenjena razširitev tožbenega zahtevka pomeni uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi, kar je dovoljeno, kadar imajo vsi zahtevki isto dejansko in pravno podlago, hkrati pa gre za spremembo tožbe.
Ker toženec zatrjuje, da njegova odškodninska odgovornost kljub nespornemu poškodovanju tožnika v prometni nesreči, v kateri je z avtomobilom upravljal prav toženec, ne obstaja zaradi tega, ker je škoda tožniku nastala izključno zaradi njemu lastnega ravnanja, je dokazno breme o takih okoliščinah ravnanja tožnika na tožencu.
izpraznitev in izročitev nepremičnine – način izvršbe – sklep o ustavitvi postopka – nov predlog za izvršbo
Po uspešno opravljeni izvršbi za izpraznitev in izročitev nepremičnine ZIZ ne predvideva izdaje posebnega sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka, zato se takšna izvršba konča z izvršiteljevo izročitvijo nepremičnine v posest upniku, potem ko iz nje odstrani osebe in stvari.