ZUS člen 16, 68, 73. ZPP (1977) člen 109, 351. ZPP (1999) člen 498.
pravna sredstva - pritožba - vloge - odprava pomanjkljivosti
Ker tožnik v postavljenem roku ni odpravil vseh pomanjkljivosti pritožbe, na katere ga je opozorilo sodišče prve stopnje, je bila njegova pritožba kot nerazumljiva, utemeljeno zavržena.
Po spremembi Zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (v nadaljevanju ZDPS) je imel Družbeni pravobranilec samoupravljanja tudi v primerih, ko je do oškodovanja prišlo z aktom ali z dejanjem, s katerim je bilo vzpostavljeno pravno razmerje s tretjo osebo, pravico, da je zaradi uresničevanja varstva družbene lastnine vlagal pravna sredstva, če se je z aktom organizacije združenega dela kršila z ustavo, zakonom ali samoupravnim splošnim aktom določena pravica ali obveznost glede upravljanja ali razpolaganja z družbenim sredstvom (2. člen ZDPS).
Tudi če bi bilo glede na nekoliko nejasne določbe Zakona o družbenem pravobranilcu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZDruP) lahko sporno, ali so upravičenja v nedokončanih postopkih, ki jih je ob vložitvi tožbe Družbeni pravobranilec samoupravljanja imel po določbi 2. člena ZDPS, prešla na Družbenega pravobranilca RS, pa ima ta takšno samostojno upravičenje tudi na podlagi 1. člena ZDruP.
Pritožbeno sodišče je utemeljilo, da je bila glede na časovno sosledje kupoprodajne in najemne pogodbe (sklenjenih isti dan) ter dogovora o kavciji in sporazuma o garanciji ter na njihovo medsebojno povezanost sklenitev prodajne pogodbe samo prvi del pravno nedopustnega ravnanja, sklenitev drugih treh pa drugi del. Gre za pravno utemeljen pristop k vprašanju, ali je z navedenimi pravnimi posli prišlo do nesmotrne uporabe družbenih sredstev, s katerimi je razpolagala prva tožena stranka. Bistveno vprašanje torej ni, ali gre za en pravi posel ali za več, pač pa vprašanje, ali je mogoče razloge ničnosti vezati le na posamezne določbe oziroma na posamezne posle tako, da lahko eden ali več poslov ali pa njihovih delov ostane v veljavi brez tistih, ki so jih prizadeli ničnostni razlogi.
Tudi če je bila sklenitev ničnih poslov, s katerimi se je posledično nedopustno znižala kupnina, prikazana na dražbi in v prodajni pogodbi, odločilen nagib za sklenitev prodajne pogodbe, pa revizijsko sodišče ugotavlja, da se namen ugotovitve ničnosti (odprava oškodovanja družbene lastnine kot posledica negospodarnega ravnanja z družbenimi sredstvi), lahko doseže ravno s tem, da se prodajna pogodba kot del enotnega posla znebi navedenih ničnih poslov in velja brez njih.
Stranki spora sta z zavarovanjem vrnitve posojila z zastavno pogodbo le nadomestili prejšnje zavarovanje z nakazilom. Samo nadomestitev obstoječega zavarovanja z drugim ni naklanjanje ugodnosti upniku. Že to zadostuje za ugotovitev, da predpostavka iz prvega odstavka 125. člena ZPPSL za uspešno izpodbijanje pravnega dejanja sklenitve zastavne pogodbe ni izpolnjena.
ZMZPP člen 58, 64, 64/1, 67, 97, 97/1, 97/2. ZUKZ člen 60, 60/1.
priznanje tuje sodne odločbe - stvarna pravica na nepremičnini - premoženjska razmerja med zakoncema - izključna pristojnost - forum rei sitae - forum patrimonii
Tuje sodišče ni pristojno odločati o stvarni pravici na nepremičnini, ki je v naši državi, čeprav je ta del skupnega premoženja zakoncev, o katerem se odloča pred tujim sodiščem. Zato tuje sodbe glede takšne nepremičnine ni mogoče priznati.
Obnova postopka zaradi razloga iz 9. točke 249. člena ZUP (1986) se dovoli le, če iz okoliščin izhaja, da predlagatelj obnove ni vedel za postopek in izdajo odločbe oziroma iz okoliščin ni mogel sklepati o tem.
odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča
Pri določitvi odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča na podlagi lokacijskega dovoljenja se odškodnina določi po višini, ki je veljala na dan, ko je bila vložena popolna vloga za legalizacijo.
ZUS člen 73. ZDoh člen 6, 6-5, 40, 89. ZUP (1986) člen 249, 249-1.
dohodnina - obnova postopka
Postopek za odmero dohodnine, v kateri je upoštevan dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, in to na podlagi dokončne odločbe o odmeri davka iz dejavnosti, se lahko obnovi le, če se bo v postopku odmere davka od dohodkov iz dejavnosti ugotovil drugačen dobiček, kot je bil upoštevan pri odmeri dohodnine.
Poziv za dopolnitev nepopolne vloge je pravilno vročen tudi, če je vročen družinskemu članu tožnika oziroma osebi, ki je član skupnega gospodinjstva po prvem odstavku 84. člena ZUP (1986).
Tožničin zahtevek temelji na petih različnih dejanskih podlagah. Tožbeni zahtevek zato predstavlja objektivno kumulacijo zahtevkov iz drugega odstavka 182. člena ZPP. V takih primerih je za določitev stvarne pristojnosti sodišča in za obstoj pravice do revizije pomembna vrednost vsakega posameznega zneska.
Ob spremembi tožbe in s postavitvijo tožbenega zahtevka, ki se ne tiče denarnega zneska, tožeča stranka ni navedla vrednosti spornega predmeta, tožena stranka pa ni zahtevala, da to vrednost določi sodišče. S tem si nobena stranka ni zagotovila pravice do revizije. Podrejeni tožbeni zahtevek za plačilo pa je pri tem nerelevanten, ker o njem s sodbama nižjih sodišč ni bilo odločeno, saj je bilo ugodeno primarnemu tožbenemu zahtevku.
ZUS člen 68, 72, 74.ZPP člen 339, 339/2-14, 350, 350/3.
bistvena kršitev določb postopka
Če sodišče opre svojo odločitev na okoliščino, ki ne izhaja oziroma nima opore v podatkih spisov, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), na katero mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti na podlagi tretjega odstavka 72. člena ZUS in drugega odstavka 350. člena ZPP.
povrnitev škode - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - domneva vzročnosti
Prvi odstavek 73. člena ZTPDR ureja klasično obliko delodajalčeve odgovornosti za škodo delavca. Za delodajalčevo odgovornost po tem določilu morata biti izpolnjeni dve temeljni predpostavki: da je škoda nastala delavcu na delu ali v zvezi z delom in da je podana delodajalčeva odgovornost zanjo po splošnih pravilih civilnega (odškodninskega) prava.
Za vprašanje vzročnosti sta pomembni dve vprašanji: katero dejstvo je povzročilo škodo (dejansko vprašanje) in kdo je odgovoren za dejstvo, ki je povzročilo škodo (pravno vprašanje).
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - bistveno povečana vrednost zaradi novih investicij
V postopku denacionalizacije se bistveno povečana vrednost zaradi novih investicij ugotavlja le na zahtevo zavezanca oziroma vlagatelja sredstev. Če take zahteve ni oziroma je umaknjena, upravni organ ni dolžan po uradni dolžnosti ugotavljati, ali obstoji dejansko stanje iz 25. člena ZDen.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja otrok - višina preživnine - možnosti staršev - potrebe otrok
Materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno, ko so bile za določitev preživnin kot izhodišče upoštevane možnosti vsakega izmed staršev in potrebe vsake od mladoletnih hčerk. Pravilno je bilo ocenjeno, da so preživninske možnosti obeh staršev izenačene in potrebe otrok približno enake, kar je utemeljevalo enak preživninski prispevek vsakega od staršev.
ZBPP člen 24, 24/1-4.ZPP člen 339, 339/2-14. ZUS člen 16. ZST člen 27, 27/1.
absolutna bistvena kršitev določb postopka
Z izpodbijano sodbo je bilo odločeno le o enem od dveh s tožbo izpodbijanih upravnih aktov, ni pa jasno, o katerem. Zato ima sodba takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - sodelavec na strani agresorja
Zmotno je materialnopravno izhodišče, da osebi, za katero bi bilo sicer ugotovljeno, da je določen čas izpolnjevala pogoje za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, tega statusa tudi za obdobje pred nastankom morebitnega razloga iz 6. člena ZZVN ni mogoče priznati.
Ker je ZR Jugoslavija sedaj mednarodno priznana država, v kateri se, še posebno pa v Črni Gori (od koder je tožnik), izvaja Zakon o amnestiji in proces demokratizacije, prošnja tožnika za priznanje azila v RS, zaradi neodziva vpoklicu v vojsko v aprilu 1999, ni utemeljena.