ZUS člen 25, 73.ZGJS člen 27, 27/4.ZUP člen 4, 25.
razrešitev direktorja javnega podjetja - javnopravna stvar
Razrešitev direktorja javnega podjetja, torej podjetja, ki opravlja gospodarsko javno službo, je že zato javnopravna stvar in je sodno varstvo po izrecni določbi 4. odstavka 27. člena ZGJS zagotovljeno v upravnem sporu. Smiselna uporaba določbe 9. člena ZUP (načelo zaslišanja stranke) je v vseh javnopravnih zadevah utemeljena, saj je to eno temeljnih načel v postopku, katerega kršitev tudi ZUS opredeljuje kot bistveno kršitev določb postopka (3. točka 3. odst. 25. člena) in pomeni realizacijo ustavnega načela iz 22. člena URS.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21553
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/1-3.KZ člen 54.
glavna obravnava - obdolženčeva sposobnost sodelovati na glavni obravnavi - zdravstveno stanje - kršitev pravice do obrambe - pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - upravičeni razlogi za neizpolnitev obveznosti
Položaj, ko obdolženec zaradi zdravstvenega stanja ne bi bil sposoben sodelovati pri sojenju oziroma na naroku za preklic pogojne obsodbe, sodišče pa bi ga kljub temu opravilo, bi pomenil kršitev obsojenčeve pravice do obrambe po 2. odstavku 371. člena ZKP. Za uveljavljanje te kršitve z zahtevo za varstvo zakonitosti, pa mora biti izkazano, da je ta kršitev vplivala na zakonitost sodne odločbe (3. točka 1.
Višje sodišče je zavrnilo pritožbo oškodovancev kot tožilcev zoper sodbo sodišča prve stopnje. S tem ko je vsakemu kot strošek pritožbenega postopka naložilo v plačilo povprečnino, ni kršilo določbe 2. odstavka 98. člena ZKP. Z napadeno sodbo namreč ni odločilo niti v celoti niti deloma v obdolženčevo korist.
ZUS člen 74. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.ZDen člen 63, 63/3.
ugotovitev državljanstva
V postopku ugotavljanja državljanstva po tretjem odstavku 63. člena ZDen mora imeti stranka možnost izpodbijati domnevo nelojalnosti in dokazovati lojalnost tistega, katerega državljanstvo se ugotavlja. Če ima takšno možnost šele v tožbi, jo mora sodišče v skladu s 44.
členom ZUS pozvati, da se glede na svoje tožbene navedbe opredeli do domneve nelojalnosti. Če tega ne stori, je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.
Za presojo ponovitve kaznivih dejanj, ki predstavljajo hudo ogrožanje varnosti ljudi, zadostuje za odreditev ali podaljšanje pripora nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja.
Čim je sodišče ugotovilo, da je podaljšanje pripora neogibno potrebno za varnost ljudi, ni potrebno obrazlagati, zakaj ni upravičena uporaba milejšega ukrepa.
Po spremembi Zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (v nadaljevanju ZDPS) je imel Družbeni pravobranilec samoupravljanja tudi v primerih, ko je do oškodovanja prišlo z aktom ali z dejanjem, s katerim je bilo vzpostavljeno pravno razmerje s tretjo osebo, pravico, da je zaradi uresničevanja varstva družbene lastnine vlagal pravna sredstva, če se je z aktom organizacije združenega dela kršila z ustavo, zakonom ali samoupravnim splošnim aktom določena pravica ali obveznost glede upravljanja ali razpolaganja z družbenim sredstvom (2. člen ZDPS).
Tudi če bi bilo glede na nekoliko nejasne določbe Zakona o družbenem pravobranilcu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZDruP) lahko sporno, ali so upravičenja v nedokončanih postopkih, ki jih je ob vložitvi tožbe Družbeni pravobranilec samoupravljanja imel po določbi 2. člena ZDPS, prešla na Družbenega pravobranilca RS, pa ima ta takšno samostojno upravičenje tudi na podlagi 1. člena ZDruP.
Pritožbeno sodišče je utemeljilo, da je bila glede na časovno sosledje kupoprodajne in najemne pogodbe (sklenjenih isti dan) ter dogovora o kavciji in sporazuma o garanciji ter na njihovo medsebojno povezanost sklenitev prodajne pogodbe samo prvi del pravno nedopustnega ravnanja, sklenitev drugih treh pa drugi del. Gre za pravno utemeljen pristop k vprašanju, ali je z navedenimi pravnimi posli prišlo do nesmotrne uporabe družbenih sredstev, s katerimi je razpolagala prva tožena stranka. Bistveno vprašanje torej ni, ali gre za en pravi posel ali za več, pač pa vprašanje, ali je mogoče razloge ničnosti vezati le na posamezne določbe oziroma na posamezne posle tako, da lahko eden ali več poslov ali pa njihovih delov ostane v veljavi brez tistih, ki so jih prizadeli ničnostni razlogi.
Tudi če je bila sklenitev ničnih poslov, s katerimi se je posledično nedopustno znižala kupnina, prikazana na dražbi in v prodajni pogodbi, odločilen nagib za sklenitev prodajne pogodbe, pa revizijsko sodišče ugotavlja, da se namen ugotovitve ničnosti (odprava oškodovanja družbene lastnine kot posledica negospodarnega ravnanja z družbenimi sredstvi), lahko doseže ravno s tem, da se prodajna pogodba kot del enotnega posla znebi navedenih ničnih poslov in velja brez njih.
ZUS člen 16, 68, 73. ZPP (1977) člen 109, 351. ZPP (1999) člen 498.
pravna sredstva - pritožba - vloge - odprava pomanjkljivosti
Ker tožnik v postavljenem roku ni odpravil vseh pomanjkljivosti pritožbe, na katere ga je opozorilo sodišče prve stopnje, je bila njegova pritožba kot nerazumljiva, utemeljeno zavržena.
Stranki spora sta z zavarovanjem vrnitve posojila z zastavno pogodbo le nadomestili prejšnje zavarovanje z nakazilom. Samo nadomestitev obstoječega zavarovanja z drugim ni naklanjanje ugodnosti upniku. Že to zadostuje za ugotovitev, da predpostavka iz prvega odstavka 125. člena ZPPSL za uspešno izpodbijanje pravnega dejanja sklenitve zastavne pogodbe ni izpolnjena.
ZPP člen 370, 370/1, 389, 389/1, 401, 401/1, 408, 408/2.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - sklep o razveljavitvi prvostopenjske odločbe - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Sklep, s katerim je sodišče druge stopnje razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje, ne glede na njegovo morebitno nepravilnost, nima narave pravnomočne sodne odločbe. Proti takemu sklepu vložena zahteva za varstvo zakonitosti ni naperjena proti pravnomočni sodni odločbi, zato je zahtevo treba zavreči.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko vložnika zatrjujeta, da višina škode ni zanesljivo ugotovljena, uveljavljata razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki po določbi 2. odstavka 420. člena ZKP ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je stvarno in krajevno pristojno isto sodišče, ki je odredilo pripor in izreklo oprostilno sodbo, sama po sebi še ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Trditev v predlogu, da bi sojenje pri Okrožnem sodišču na Ptuju porajalo dvom v nepristranskost in neodvisnost, je nekonkretizirana.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenčeve navedbe v zvezi z datumom vročitve prvostopne sodbe predstavljajo utemeljevanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi česar pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Če pritožnik v roku ne plača sodne takse za pritožbo, ni izpolnjen eden izmed pogojev, da bi se pritožba lahko obravnavala in je treba šteti, da je pritožba umaknjena (prvi odstavek 8. člena ZST).
ZPP člen 100, 100/1, 367, 367/2, 377, 385, 391, 391/2.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - najemna pogodba - plačilo najemnine - aktivna legitimacija solastnika v najem dane nepremičnine - smrt stranke med pravdo - zastopanje v pravdi - prenehanje pravdnega pooblastila - vstop dedičev v pravdo
Smrt stranke med pravdo res povzroči konec njene pravne sposobnosti. Kadar pa ima stranka pravdnega pooblaščenca in umre, pravdno pooblastilo s smrtjo ne preneha, namesto nje pa vstopijo v trenutku smrti po sili zakona njeni dediči. Če dediči pozneje formalno vstopijo v pravdo, tak vstop nima konstitutivnega, ampak le deklaratorni značaj, ker dediči niso pravdna stranka le od vstopa, ampak že od smrti prednika dalje. Zavrnitev tožbenega zahtevka ene od tožečih strank, ki je med pravdo umrla, pa je ves čas postopka imela pooblaščenca, zato ne predstavlja kršitve niti po materialnih, niti po procesnih predpisih.
URS člen 26.ZOR člen 154.ZUstS člen 45, 45/2, 45/3.SZ člen 150, 150/1. Metodologija za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitni-h stanovanjih.
protipravnost - elementi odškodninske odgovornosti - odškodninska odgovornost države - neprofitna in tržna najemnina - protiustavnost določb SZ
Če ustavno sodišče ne razveljavi protiustavnega podzakonskega predpisa, se podzakonski predpis uporablja še naprej. Njegova uporaba ni protipravna.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-5, 420, 420/2.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazenske sankcije
Ker je glede na vsebino določbe 2. točke 42. člena KZ sodišču prepuščeno, da ob ugotovljenih in ocenjenih posebnih olajševalnih okoliščinah presodi, ali bo z zakonom predpisano kazen omililo ali ne, sodišče ni prekoračilo pravice, ki mu jo daje omenjena določba KZ, s tem ko v konkretnem primeru ni uporabilo omilitvenih določb. Kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP zato ni podana.
Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2. ZUS člen 44.
ugotovitev državljanstva
Ker tožniku ni bila dana možnost, da bi domnevo nelojalnosti izpodbijal v upravnem postopku in ker v tožbi ni jasno navedel, zakaj jo izpodbija, bi ga moralo upravno sodišče pozvati, naj navede dejstva in predloži dokaze, s katerimi jo izpodbija in jih nato presoditi na glavni obravnavi.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14, 8, 8/1.ZPKri člen 3, 3/1-1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - opustitev ovadbe
Očitek v izreku pravnomočne sodbe, da se je obsojenec na domu svojega očeta povezal z banditom F.P., ne pomeni nobenega od izvršitvenih dejanj, naštetih v 14. točki 3. člena ZKLD. V tem pogledu prav tako niso relevantne navedbe v izreku, da je bil obsojenec navzoč pri pogovoru, pri katerem so razpravljali o akcijah križarjev in da je slišal, da se je tolpa sestala na drugem mestu ter o pomoči, ki jo je bila tolpa deležna v hrani in pijači.