določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišče
Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugotavlja, da nezadovoljstvo tožeče stranke z izidom določenih zadev, v katerih so bila ali pa še bodo vložena in izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva, ne more biti utemeljen razlog za odklanjanje sodišča za sojenje v drugih zadevah.
ZTLR člen 53.ZPP člen 187, 187/2, 189, 189/2, 367, 367/2, 377. Zakon o razlastitvi (1957) člen 4, 86, 88, 89.
tožba na ugotovitev obstoja stvarne služnosti - ustanovitev stvarne služnosti - ustanovitev služnostne pravice s sodno odločbo - solastninska pravica na nepremičnini - priznanje dejstev - enotni sosporniki - obstoj pravde - negativna ugotovitvena tožba - zavrženje tožbe - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Glede na načelo najugodnejšega dejanja sodišče priznanje enega od sospornikov upošteva le, če priznajo vsi. Če le en sam prereka navedbe nasprotnika, je treba izvajati dokazovanje. V situaciji, ko je sodišče po izvedenem dokaznem postopku presodilo, da z upravno odločbo ni bila ustanovljena vtoževana stvarna služnost, priznanje enega od sospornikov ni moglo imeti pomena in posledic, kakršne mu pripisuje revizija, torej pomena odločilnega dejstva. V tem smislu pa je tudi razumeti obrazložitev sodišča druge stopnje, da priznanje tega tožnika "na odločitev v zadevi ne vpliva".
Tožeča stranka je vložila negativno ugotovitveno tožbo (da služnostna pravica ne obstaja), tožena stranka pa pozitivno ugotovitveno tožbo (da služnostna pravica obstaja). Tožbena zahtevka iz tožbe in nasprotne tožbe sta bila v obravnavanem primeru identična, in je identičnost bila podana tako v odločilnem subjektivnem pogledu, kot v objektivnem pogledu. Kasnejša pozitivna ugotovitvena tožba tožene stranke na ugotovitev, da služnostna pravica obstaja, ni bila dovoljena in jo je zato sodišče pravilno zavrglo (drugi odstavek 189. člena ZPP).
Revizija ima sicer prav, da gre v primeru stvarnopravne negativne ugotovitvene tožbe za vrsto ugotovitvene tožbe, ki nima neposredne podlage v določbah Zakona o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 6 /1980 do 36/1990, v nadaljevanju ZTLR), kar pa ne pomeni, da sodišče o zahtevku iz take tožbe ne bi smelo meritorno odločiti. Tako tožbo omogoča določba drugega odstavka 187. člena ZPP, med drugim, če ima tožnik pravno korist od tega, da sodišče ugotovi neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja.
pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča - zahteva za varstvo zakonitosti zoper sodbo Vrhovnega sodišča
Ker je pritožba redno pravno sredstvo, s katerim se lahko izpodbijajo samo nepravnomočne sodne odločbe, je ni mogoče vložiti zoper sodbo, ki jo je Vrhovno sodišče izdalo v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti. Zoper tako sodbo tudi ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21578
URS člen 36, 36/3.ZKP člen 83, 83/1, 83/4, 216, 216/1, 219, 371, 371/1-8, 420, 420/2, 442, 442/1, 442/2.KZ člen 310, 310/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - stanovanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - glavna obravnava - skrajšani postopek - hišna preiskava - nedovoljeni dokazi - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali razstrelilnih snovi - kazniva dejanja zoper javni red in mir - sojenje v nenavzočnosti obdolženca in zagovornika - izločitev zapisnika o hišni preiskavi
Pojem stanovanja je v kazenskopravnem pomenu širši, kot ga opredeljuje Stanovanjski zakon. Stanovanje je vsak prostor, ki je namenjen bivanju in predstavlja zasebni življenjski prostor določene osebe. Stanovalec takšnega prostora uživa varstvo ustavnih svoboščin do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja, zato mu je treba v skladu s 3. odstavkom 36. člena URS oziroma 1. odstavkom 216. člena ZKP omogočiti uveljavitev pravice, da je sam navzoč pri hišni preiskavi ali da je navzoč njegov zastopnik.
Ker je bila hišna preiskava opravljena v nasprotju z določbo 1.
odstavka 216. člena ZKP, bi moralo sodišče v skladu z določbami 1. odstavka v zvezi s 4. odstavkom 83. člena ZKP iz spisa izločiti zapisnik o opravljeni hišni preiskavi in ob njeni izvedbi najden dokaz.
pripor - ponovitvena nevarnost - neogibna potrebnost pripora za varnost ljudi - prepovedan prehod čez državno mejo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče je v izpodbijanem sklepu o odreditvi pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti v zvezi z njegovo neogibno potrebnostjo za varstvo ljudi navedlo, da nekontrolirano spravljanje beguncev preko meje Republike Slovenije in njihovo gibanje po slovenskem ozemlju gotovo ogroža varnost državljanov in ljudi s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in tudi ljudi, ki jih storilci spravljajo preko državnih meja, ker da ti ljudje za svojo pot v izbrano državo izročajo organizatorjem velikokrat ves svoj prihranek, včasih tudi celotno premoženje, pri čemer pa so za storilce zgolj "le nekaj", s čimer se da dobro zaslužiti, ter da osnovne življenjske potrebe niso nikomur več pomembne. Ti razlogi ne zadostujejo, saj so v tolikšni meri posplošeni, da bi se lahko nanašali na katerikoli primer storitve kaznivega dejanja po 3. v zvezi z 2. odstavkom 311. člena KZ. Neogibnost pripora je treba utemeljiti z okoliščinami, razvidnimi iz konkretnega primera.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - zagovornik po uradni dolžnosti
Zagovorniku, ki je zagovarjal obsojenca po uradni dolžnosti, je glede na določbo 4. odstavka 70. člena ZKP pooblastilo prenehalo z dnem pravnomočnosti izpodbijane sodbe. Ker ni upravičen vložiti zahteve za varstvo zakonitosti (1. odstavek 421. člena ZKP), jo je Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrglo (2. odstavek 423. člena ZKP).
ZUS člen 25, 73.ZGJS člen 27, 27/4.ZUP člen 4, 25.
razrešitev direktorja javnega podjetja - javnopravna stvar
Razrešitev direktorja javnega podjetja, torej podjetja, ki opravlja gospodarsko javno službo, je že zato javnopravna stvar in je sodno varstvo po izrecni določbi 4. odstavka 27. člena ZGJS zagotovljeno v upravnem sporu. Smiselna uporaba določbe 9. člena ZUP (načelo zaslišanja stranke) je v vseh javnopravnih zadevah utemeljena, saj je to eno temeljnih načel v postopku, katerega kršitev tudi ZUS opredeljuje kot bistveno kršitev določb postopka (3. točka 3. odst. 25. člena) in pomeni realizacijo ustavnega načela iz 22. člena URS.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21553
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/1-3.KZ člen 54.
glavna obravnava - obdolženčeva sposobnost sodelovati na glavni obravnavi - zdravstveno stanje - kršitev pravice do obrambe - pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - upravičeni razlogi za neizpolnitev obveznosti
Položaj, ko obdolženec zaradi zdravstvenega stanja ne bi bil sposoben sodelovati pri sojenju oziroma na naroku za preklic pogojne obsodbe, sodišče pa bi ga kljub temu opravilo, bi pomenil kršitev obsojenčeve pravice do obrambe po 2. odstavku 371. člena ZKP. Za uveljavljanje te kršitve z zahtevo za varstvo zakonitosti, pa mora biti izkazano, da je ta kršitev vplivala na zakonitost sodne odločbe (3. točka 1.
Višje sodišče je zavrnilo pritožbo oškodovancev kot tožilcev zoper sodbo sodišča prve stopnje. S tem ko je vsakemu kot strošek pritožbenega postopka naložilo v plačilo povprečnino, ni kršilo določbe 2. odstavka 98. člena ZKP. Z napadeno sodbo namreč ni odločilo niti v celoti niti deloma v obdolženčevo korist.
ZUS člen 74. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.ZDen člen 63, 63/3.
ugotovitev državljanstva
V postopku ugotavljanja državljanstva po tretjem odstavku 63. člena ZDen mora imeti stranka možnost izpodbijati domnevo nelojalnosti in dokazovati lojalnost tistega, katerega državljanstvo se ugotavlja. Če ima takšno možnost šele v tožbi, jo mora sodišče v skladu s 44.
členom ZUS pozvati, da se glede na svoje tožbene navedbe opredeli do domneve nelojalnosti. Če tega ne stori, je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.
Za presojo ponovitve kaznivih dejanj, ki predstavljajo hudo ogrožanje varnosti ljudi, zadostuje za odreditev ali podaljšanje pripora nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja.
Čim je sodišče ugotovilo, da je podaljšanje pripora neogibno potrebno za varnost ljudi, ni potrebno obrazlagati, zakaj ni upravičena uporaba milejšega ukrepa.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko se vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ne strinja z zaključki v obeh napadenih sklepih o obstoju okoliščin in osebnih lastnosti, ki nakazujejo na ponovitveno nevarnost, napada ugotovljeno dejansko stanje, ki ni predmet postopka s tem izrednim pravnim sredstvom.
Rok za vložitev predloga za obnovo upravnega postopka zaradi obnovitvenega razloga po 9. točki 249. člena ZUP (1986) začne teči od vročitve odločbe zakonitemu zastopniku, ki je bil stranki postavljen, ker je bila ta tuj državljan in neznanega prebivališča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - blatenje ugleda sodišča
Dolžnik in sodišče prve stopnje v svojih vlogah navajata dolžnikovo nezaupanje v delo sodišča ter blatenje ugleda sodišča in sodnic, ki tam izvajajo sodniško funkcijo. To pa ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, ki je stvarno pristojno za sojenje v sporih na drugem območju.