plačilo prispevka za komunalno opremljanje stavbnega zemljišča - obrazložitev odločbe - upoštevanje plačil pri izračunu stroškov
Odločba, ki stranki nalaga obveznost plačila, mora temeljiti na ustreznem predpisu, vendar zgolj sklicevanje na predpis, brez obrazložitve, na podlagi katere bi zavezanec imel možnost preveriti in ugotoviti, kar se mu zaračunava, je pomanjkljiva in stranki onemogoča učinkovito pravno varstvo.
Ker ni dokazov, da se tožnica ni mogla neprekinjeno najmanj 3 mesece vrniti na svoj dom, kar je pogoj iz 4. odstavka 2. člena ZZVN, tožnici uveljavljenega statusa žrtve vojnega nasilja (begunke) ni bilo mogoče priznati.
razmerja med solastniki - posli rednega upravljanja - sklenitev najemne pogodbe brez soglasja solastnika stanovanja - uporaba stanovanja brez pravne podlage - tožba na izpraznitev stanovanja
Za toženko je pravni položaj enak, če sploh nima najemne pogodbe ali če je najem po najemni pogodbi za določen čas potekel. V obeh primerih uporablja stanovanje brez pravnega naslova, kar ima za posledico, da lahko lastnik zahteva izpraznitev (58. člen Stanovanjskega zakona).
Spremenjena pravna razlaga tretjega odstavka 63. člena ZDen (odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I.23/93), ki pomeni vsebinsko spremenjeno pravno naziranje Ustavnega sodišča RS o tem, da gre pri tej določbi za izpodbojno pravno domnevo in ne za pravno fikcijo, ne more biti razlog za obnovo postopka po 249. členu ZUP (1986).
Ker ZST za primer neplačila sodne takse za pritožbo določa domnevo umika pritožbe, je sklep sodišča o ustavitvi pritožbenega postopka ugotovitvene narave in ni odvisen od privolitve pritožnika.
Neobrazloženo pritožbo pritožbeno sodišče preizkusi samo glede kršitev in napak, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (tretji odstavek 72. člena ZUS).
Tujci lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon ali če tako določa mednarodna pogodba, ki jo ratificira Državni zbor, ob pogoju vzajemnosti (Ustavni zakon o spremembi 68. člena Ustave RS, Ur.l. RS, št. 42/97). Ker zakon o pogojih, pod katerimi bi tujci lahko pridobili lastninsko pravico na nepremičninah, še ni sprejet (9. člen Ustavnega zakona za izvedbo Ustave RS, Ur.l. RS, št. 33/91-I) oziroma Državni zbor še ni ratificiral mednarodne pogodbe iz 68. člena Ustave RS, tujci kot upravičenci do denacionalizacije ne morejo dobiti podržavljene nepremičnine vrnjene v naravi in tudi ne pridobiti lastninske pravice na nepremičnini, temveč le odškodnino.
dovoljenost revizije - razlogi za revizijo - izguba zavarovalnih pravic zaradi vinjenosti - ugotavljanje dejstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pojem pravnega standarda
Ali je tožnik kazal znake vinjenosti po obravnavani nesreči, je ključno vprašanje tega spora med strankama, ker je od odgovora nanj odvisno, ali je tožnik izgubil svoje pravice iz zavarovanja. To vprašanje je povsem dejanske narave, na katerega lahko odgovorijo priče in strokovnjak. Tu ne gre niti za pravni standard, ki je sestavljen iz dejanskih in pravnih prvin. Opisano sporno dejstvo, ki ga je zatrjevala in dokazala tožena stranka, pomeni del dejanskega stanja, na podlagi katerega je odločalo sodišče.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - otrok, katerega starš je bil ubit zaradi sodelovanja v NOB
Ker ZZVN čas vojne opredeljuje samostojno in pri tem ne napotuje na uporabo drugih predpisov, le-teh pri opredeljevanju časa vojne v postopkih odločanja po ZZVN ni mogoče upoštevati.
V primeru, ko je bil objekt zgrajen pred uveljavitvijo ZUN (1984) in prostorski izvedbeni načrt ni bil sprejet, je določanje funkcionalnega zemljišča za obstoječi objekt upravna stvar, o kateri odloča za urejanje prostora pristojen občinski upravni organ v upravnem postopku v skladu z merili, pogoji in načeli prostorsko ureditvenih pogojev ter na njihovi podlagi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21494
KZ člen 111, 111/1-5, 112, 112/3.ZKP člen 420, 420/2, 424, 424/1.
zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja kazenskega pregona - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložitev obtožnega predloga, če to stori upravičeni tožilec, in izdaja odredbe, s katero sodnik določi glavno obravnavo, sta procesni dejanji za pregon storilca zaradi storjenega kaznivega dejanja, ki pretrgata zastaranje kazenskega pregona.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko obsojenec med drugim napada dejanske zaključke pravnomočne sodbe, s katerimi ne soglaša, in ponuja lastno presojo zagovora ter izvedenih dokazov s prikazom vzrokov, ki so privedli do njegovega kaznivega ravnanja, utemeljuje razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
URS člen 22, 29, 29-2.ZKP člen 5, 5/2, 442, 442/1.
skrajšani postopek - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca
Eden od pogojev po 1. odstavku 442. člena ZKP za sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti je, da je bil pred tem že zaslišan. Ker se zaslišanje nanaša na kaznivo dejanje, ki ga obdolžencu očita obtožba, tej zahtevi v konkretni zadevi ni bilo zadoščeno, saj je bila obsojenka zaslišana o temeljni obliki kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe, ne pa tudi o njeni kvalificirani obliki, ki jo obsojenki očita pred začetkom glavne obravnave spremenjeni obtožni predlog.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 2/1, 3, 3-2, 3-8. Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže (ZTŠS) člen 1, 1/1, 1/2-9, 3, 3/2-2, 3/3.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč članom društva za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD - povzročitev škode vojaški sili, obrambni sposobnosti ali gospodarski moči države - nedovoljena trgovina - nedovoljena špekulacija
Pogoj za obstoj kaznivega dejanja po 8. točki 3. člena ZKLD je obstoj družbe, ki ima namen, določen v 2. členu istega zakona, in konkretna pomoč obsojenke taki združbi. Zgolj sestajanje obsojenke z I.K., ki je bil pred odhodom v tujino njen prijatelj in je zaradi tega iskal stik z njo, ter dejstvo, da je bil ob teh stikih prisoten še kdo, ki ni niti identificiran, je veliko premalo za trditev, da je šlo za družbo v smislu 8. točke 3. člena ZKLD.
Namen doseči nesorazmerno premoženjsko korist je znak kaznivega dejanja po 3. členu ZTŠS. Zato ne zadostuje, da je v opisu dejanja navedena zgolj cena, po kateri je obsojenka kupovala glavnike, in cena, za katero jih je prodajala, ampak bi moral biti obseg nakupov in prodaje glavnikov konkretiziran ter izračunana višina pridobljene premoženjske koristi.
Zgolj prodaja enajstih volov, čeprav zaradi tihotapljenja, ne predstavlja napada na gospodarsko moč države v smislu določb 2. točke 3. člena ZKLD.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da obsojenec ni hranil 124 tablet bromazepama, kot je bilo ugotovljeno s pravnomočno sodbo, ampak le 106 tablet s to substanco, in da sta sodišči neutemeljeno šteli, da izgled in dimenzija tablet ter preliminarni test na prisotnost mamil zadostujejo za ugotovitev, da so tudi tablete iz vzorca 8A vsebovale bromazepam, vložnik drugače ocenjuje izvedene dokaze. S tem uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
ZPOmK člen 40, 40/2. ZUS člen 69, 69/2.ZUP člen 221.
zadržanje učinkovanja koncentracije
V upravnem sporu izpodbijani sklep tožene stranke, sprejet na podlagi drugega odstavka 40. člena ZPOmK je konstituiral pravico tožeče stranke do uresničevanja glasovalnih pravic med postopkom koncentracije in s tem tudi sporno pravno razmerje; sodišče prve stopnje pa je s spremembo števila glasovalnih pravic z začasno odredbo (po vsebini sprejeto prav tako na podlagi 40. člena ZPOmK) preseglo okvir odločanja po drugem odstavku 69. člena ZUS ter hkrati že prejudiciralo odločitev o glavni stvari, kar pa ni stvar odločitve o zahtevi za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 69. člena ZUS.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21613
KZ člen 111, 111/1-5, 112, 112/1, 112/3, 146, 146/1.ZKP člen 53, 53/3, 147, 147/3, 433.
zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja - grdo ravnanje - zasebna tožba kot predlog za pregon - oškodovanec kot tožilec - prevzem pregona
Vložitev zasebne tožbe za kaznivo dejanje, ki se preganja na oškodovančev predlog, je po vsebini predlog za pregon, ki pa ne pretrga zastaranja kazenskega pregona.
Ravnanje sodišča, ki je zasebno tožbo kot ovadbo posredovalo državnemu tožilcu, ne pretrga zastaranja kazenskega pregona. Gre za pošiljanje vloge pristojnemu organu, da odloči, ali bo zoper obdolženca zahteval uvedbo kazenskega postopka, ne pa za tako procesno dejanje, ki je naperjeno na pregon storilca.