Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.ZDen člen 63, 63/3. ZUS člen 74.
ugotovitev državljanstva
Glede na razlago domneve nelojalnosti iz drugega odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ po ustavnem sodišču, bi moralo upravno sodišče tožnika pozvati, naj navede dejstva in dokaze, s katerimi izpodbija domnevo nelojalnosti in te navedbe in dokaze presoditi na glavni obravnavi. Ker tega ni storilo, je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu.
Oseba, ki prosi za sprejem v državljanstvo RS, mora imeti med drugim zagotovljen tudi trajni vir preživljanja v višini, ki omogoča materialno in socialno varnost.
zaščitena kmetija - dedovanje - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo
Če je predmet upravnega odločanja kmetija, ki je bila po prejšnjih predpisih z odlokom občinske skupščine določena kot zaščitena, se izpolnjevanje pogojev za zaščiteno kmetijo ugotavlja po postopku, ki ga predpisuje prvi odstavek 25. člena ZDKG. Po tem postopku se preveri, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih za status zaščitene kmetije določa 2. člen ZDKG. Po tej določbi je zaščitena kmetija tista kmetijska oziroma kmetijsko-gozdarska enota, ki je po podatkih zemljiške knjige v lasti ene fizične osebe ali lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para, ali v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca in obsega najmanj 5 ha in ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine.
ZD člen 107, 107/1, 107/2, 107/3, 112, 112/2, 137,137/3.OZ člen 558, 567, 1060.
izročilna pogodba med izročevalcem in osebo, ki ni njegov potomec - obličnost - overitev pogodbe pri notarju - preužitkarska pogodba
Razlogi za strožjo obličnost izročilnih pogodb ob pogojih iz 107. člena ZD v primerjavi s takšnimi pogodbami, ki niso sklenjene med prednikom in potomcem, so med drugim v tem, da gre pri potomstvu za zakonite dediče prvega dednega reda z učinki glede veljavnosti pogodbe, če se (ne) strinjajo z njo vsi potomci in posvojenci, oziroma glede neokrnjenosti pravice izročevalčevega zakonca do nujnega deleža. Nadalje, strinjanje potomcev in posvojencev z izročilno pogodbo lahko pomeni po vsebini odpoved dedovanju glede izročenega premoženja, za takšno dejanje pa je spet potrebna sodna overovitev. Če se omenjene osebe ne strinjajo s pogodbo oziroma ne sodelujejo pri njeni sklenitvi, je moral sodnik pogodbeni stranki opozoriti na posledice tega dejstva. Vse našteto ne pride v poštev pri sklenitvi pogodbe med prevzemnikom in tretjo osebo ali sorodnikom, ki ni izročevalčev potomec.
STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS06832
URS člen 14, 22.ZS člen 109. ZPP (1977) člen 421, 421/9.
načelo enakega varstva pravic - načelo enakosti pred zakonom - materialnopravne pravice - obnova postopka - razlogi za obnovo - nova dejstva in dokazi - sodba v drugi podobni zadevi - enako dejansko stanje - privatizacija stanovanj
Sodna odločba v podobni zadevi ni dejstvo, na podlagi katerega bi bilo mogoče uspešno predlagati obnovo postopka. Takšna sodba namreč ne more biti del dejanskega stanja sodbe v obravnavani zadevi.
Obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi je lahko uspešen le, če bi sodišče na njihovi podlagi ugotovilo drugačno dejansko stanje. Ker druga sodba, kot rečeno ne more biti del dejanske podlage sodbe, tudi ne more biti dejstvo ali dokaz po 9. točki 421. člena ZPP (1977).
Ustava določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem. Ta pravica do enakega varstva pravic zajema v povezavi z načelom enakosti pred zakonom poleg procesnih tudi materialnopravne pravice, kar pomeni, da mora sodišče v enakih zadevah materialno pravo uporabljati enako. Vendar je o kršitvi tega načela mogoče govoriti le takrat, ko se neka sodna odločba odmika od ustaljene sodne prakse (ne pa posamične sodbe). Nadalje, mora iti za sodno prakso, ki jo verificira oziroma izoblikuje vrhovno sodišče. Pri napadeni odločitvi bi moralo iti za samovoljno, arbitrarno odločitev, pri primerjani odločitvi pa za pravilno odločitev.
Čeprav je sodišče prve stopnje navedlo, da bo solastninska pravica na vrnjenih zemljiščih vpisana v zemljiško knjigo, to pa je že bilo izvedeno, to pojasnilo ni kršitev, ki bi vplivala na njegovo odločitev.
Zadeva zaradi poškodovane ključavnice na balkonskih vratih v stanovanjski hiši, v kateri stanuje tožeča stranka in v kateri ji je nastala škoda v višini 1.000,00 SIT, ni pomembna za njen osebni in socialnoekonomski položaj, zato tožeča stranka ni upravičena do dodelitve brezplačne pravne pomoči.
Dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na letnico graditve sporne nepremičnine, ne pomenijo novega dejstva v tej zadevi, saj je bila ta okoliščina zatrjevana že v prejšnjem postopku. Kot novi se tudi ne morejo upoštevati dokazi, ki jih je stranka tedaj predlagala, pa niso bili izvedeni.
pripor - ponovitvena nevarnost - grožnja s kaznivim dejanjem - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nevarnosti, da bo obdolženec storil kaznivo dejanje, s katerim grozi, si ni mogoče razlagati tako, da bi se nanašala na kazniva dejanja, ki so istovrstna tistim, za katera je uveden kazenski postopek, saj bi sicer šlo za eno od ostalih dveh oblik iteracijske nevarnosti.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odločitev po uradni dolžnosti - vročitev tožbe zaradi odgovora - seznanitev s tožbo
Če je bil toženec samo seznanjen s tožbo, ni pa mu bila še vročena zaradi odgovora, se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno.
obnova kazenskega postopka - nov dokaz - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko vložniki zahteve za varstvo zakonitosti ponujajo lastno dokazno presojo, ki se razlikuje od tiste v izpodbijani pravnomočni sodbi in na tej podlagi izpodbijajo sklep o zavrnitvi zahteve za obnovo postopka, izpodbijajo pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja. Po 2. odstavku 420. člena ZKP to ni podlaga za vložitev tega izrednega pravnega sredstva.
KZ člen 2, 126, 329, 329/1. ZVCP člen 19, 19/81, 122, 122/3-3, 122/13.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - poškodba - sled poškodbe - metode za razlago kazenskega zakona - sistematična metoda - primerjalna metoda
Sled poškodbe - izraza KZ ne pozna - je treba pravno opredeliti kot prizadetost telesne celovitosti, kar je zakonski znak kaznivega dejanja grdega ravnanja po 1. odstavku 146. člena KZ.
Kaznivo dejanje po 1. odstavku 329. člena KZ je podano, če je poškodovanec vsaj lahko telesno poškodovan.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpravo pripora
Glede na določbi 1. in 4. odstavka 420. člena ZKP z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati sklepa, s katerim je sodišče zavrnilo zagovornikov predlog za odpravo pripora.
Sodišče po nekaj preklicanih in preloženih glavnih obravnavah ni več sprejelo zagovornikovega opravičila za preložitev glavne obravnave v postopku, v katerem obramba z zagovornikom ni obvezna, zagovornika pa je tudi obvestilo, da ima obdolženec dovolj časa, da si vzame drugega zagovornika. Odgovor na vprašanje, ali je s tem kršilo obdolženčevo pravico do proste izbire zagovornika v taki meri, da je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost izrečene pravnomočne sodbe, je odvisno od možnosti učinkovitosti obrambe. Ta pa je odvisna od tega, ali je imel obdolženec vsestransko možnost izjaviti se o vseh dejanskih in pravnih vprašanjih v zvezi z vloženo obtožbo.
nepopolna tožba - pooblastilo za zastopanje pravne osebe - prenos pooblastila - zastopanje po odvetniku - podpisnik pooblastila - zavrženje tožbe
Pooblastilo za zastopanje pravne osebe lahko na odvetnika prenese le oseba, ki je zakoniti zastopnik pravne osebe. Poziva tožeči stranki po 29. členu ZUS za odpravo pomanjkljivosti tožbe ni potrebno poslati v obliki sklepa, saj tega ta člen ne navaja.
Investitor mora plačati sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča, če gradi počitniški objekt izven območja urejanja stavbnih zemljišč.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Storilec kaznivega dejanja je ravnal z naklepom, če se je v času storitve kaznivega dejanja zavedal vseh okoliščin le-tega in je nastanek posledice hotel oziroma je vanjo privolil. Ker tudi ugotavljanje teh dejstev predstavlja ugotavljanje dejanskega stanja, njihov preizkus ni predmet postopka z zahtevo za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) člen 9, 9/1.
kazniva dejanja zoper narod in državo - sovražna propaganda
Za kaznivo dejanje po 1. odstavku 9. člena ZKND ni zadoščala vsaka sovražna propaganda, pač pa je morala vsebovati poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve.
ponovna odmera pravic vojnim invalidom po novem zakonu - načelo enakosti pred zakonom - izdaja odločb z učinkom za nazaj
Kadar gre za zmanjšanje pravic, ki je ustavno dopustno, načelo enakosti pred zakonom zahteva, da se takšno zmanjšanje uveljavi za vse upravičence hkrati, pri čemer morajo biti odločbe izdane pred tem. Za izdajo odločbe z učinkom za nazaj ni podlage v zakonu.