Ker je obsojenec zahtevo za varstvo zakonitosti vložil po izteku roka iz 3. odstavka 421. člena ZKP, jo je Vrhovno sodišče kot prepozno zavrglo (2. odstavek 423. člena ZKP).
ZTSPOZ (1990) člen 120, 124.ZOR člen 446.ZPod člen 187a. ZGD člen 533m.
pasivna legitimacija - sprememba dolžnika - statusna uskladitev prejšnje zavarovalne skupnosti - delitev zavarovalne skupnosti - solidarna odgovornost pravnih naslednikov
Določbe 120. in 124. člena ZTSPOZ/90 se nanašajo na primer, ko se je nekdanja zavarovalna skupnost le statusno uskladila z ZTSPOZ/90, ne urejajo pa položaja, ko se je zavarovalna skupnost ob uskladitvi z novo zakonsko ureditvijo hkrati tudi razdelila na več novih zavarovalnih subjektov. Morebitna hkratna delitev, ki sicer upošteva princip poprejšnje razdelitve poslovnih enot ali območnih skupnosti, je zato notranja stvar pravnih naslednikov. Ti upniku nekdanje zavarovalne skupnosti odgovarjajo solidarno po splošnih pravilih statusnega prava.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - izguba pravne subjektivitete - obnova postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Gospodarska družba pridobi lastnost pravne osebe (torej "nastane") z vpisom v sodni register, izgubi pa to lastnost (torej "preneha") z izbrisom iz sodnega registra. Ker je bila prvotna tožena stranka izbrisana iz sodnega registra dne 8.1.2002, je tega dne prenehala obstajati kot pravna oseba. Zato ne drži trditev tožene stranke, da prvotna tožena stranka ni imela možnosti sodelovanja v postopku, v katerem se je glavna obravnava končala dne 23.11.2001. Sedanji toženi stranki takrat sodišče prve stopnje ni bilo dolžno omogočiti sodelovanja v postopku in torej okoliščina, da ji ta možnost ni bila dana, ne more pomeniti obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP, kot trdi v reviziji.
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper sklep o podaljšanju pripora po poteku osmih dni, se kot prepozna zavrže (2. odstavek 423. člena v zvezi s 3. odstavkom 421. člena ZKP).
pripor - sklep o odreditvi pripora - opis kaznivega dejanja
Navedba kaznivega dejanja v sklepu o priporu obsega le takšno konkretizacijo dejanja, da omogoča spoznanje, v zvezi s katerim historičnim dogodkom se pripor odreja. Ni potrebno, da so navedbe o kaznivem dejanju v tem sklepu zelo podrobne, saj pripor ni namenjen zbiranju dokazov, ampak se za ta namen uvede preiskava.
spor o pristojnosti - zapuščinski postopek - krajevna pristojnost - prebivališče zapustnika
Kriteriji za krajevno pristojnost iz 177. člena ZD se uporabljajo sukcesivno, se pravi, uporabi se vsak naslednji, če ni uporaben prejšnji. Na prvem mestu je tako kriterij prebivališča zapustnika v naši državi, torej njegov domicil. Šele če tega ni v naši državi, pridejo v poštev merila po kraju zapuščine oziroma pretežne zapuščine in končno, če te ni v naši državi, se določi pristojnost po odredbi sodišča.
spor o pristojnosti - aktivna politika zaposlovanja
Pri sporu med delodajalcem in Zavodom iz naslova ukrepov aktivne politike zaposlovanja, predvidenih v 48. a členu ZZZPB, ne gre za nobenega od socialnih sporov, izrecno naštetih v 7. členu ZDSS-1. Medsebojne pravice in obveznosti so urejene s pogodbo, zato gre za povsem civilnopravno razmerje in premoženjski spor, za reševanje katerih je pristojno redno sodišče.
ZIZ člen 100, 136.ZPP člen 25, 25/2. ZSčlen 114, 114/1-44.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet - sedež dolžnika
Predlog za izvršbo je bil vložen dne 17.5.2005. V njem je upnik na prvem mestu predlagal izvršbo z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik na računu pri banki. V tej zadevi se zato krajevna pristojnost sodišča ravna po sedežu dolžnika (136. in 100. člen ZIZ).
ZDavP člen 15a, 15a/4, 200, 200/1, 200/6, 203. ZDDPO člen 47. ZDavP-1 člen 406. ZUS člen 60, 60/1-4, 72, 72/2-3, 73.
davek od dobička pravnih oseb - skupinski davčni izkaz - zamudne obresti
Skupinsko obdavčenje po 200. členu ZDavP je možno le, če sta vse obdobje, za katero je skupini davčnih zavezancev skupinsko obdavčenje odobreno, izpolnjena oba pogoja, to je, da je davčni zavezanec rezident RS, ki je lastnik več kot 90% osnovnega kapitala drugega davčnega zavezanca rezidenta RS. Ker zaradi statusnih sprememb matična družba ni več neposredna lastnica več kot 90% osnovnega kapitala v dveh družbah - članicah skupine, je nastala taka sprememba v skupini, da skupinsko obdavčenje ni več možno. Zamudne obresti začnejo teči od izvršljivosti odločbe o odmeri davka.
ZUpr člen 31, 31/1, 32, 32/2. ZDU člen 76, 76/5.ZVRS člen 21, 21/5. ZODPH člen 11.
razrešitev funkcionarja - predstojnik organa v sestavi ministrstva - funkcionar v državnem organu
Po ZDDO, ki je veljal v času odločanja tožene stranke, je vlada na predlog predstojnika res imenovala tudi višje upravne delavce (19. člen), vendar navedeni zakon med višjimi upravnimi delavci, ki so taksativno našteti (15. člen), ni navajal tudi predstojnika organa v sestavi ministrstva. Ob upoštevanju ZODPM, ZUpr, ZDDO, ZFDO in ZVRS se je v upravno sodni praksi izoblikovalo stališče, da se predstojnik organa v sestavi ministrstva tudi glede razrešitve s položaja šteje za funkcionarja v državnem organu. Za funkcionarje pa se ne uporabljajo določbe predpisov, ki veljajo za višje upravne delavce.
ZDavP člen 15a, 15a/4. ZDavP-1 člen 406. ZDoh člen 2, 2/1, 15, 15/1-3, 15/4, 16, 16/1-1, 63, 64, 64/1, 65. ZGD člen 253, 276, 318, 318/3. ZUS člen 23, 23/3, 60, 60/1-4, 73, 77, 77/2-3.
davek od drugih prejemkov in dohodkov - zamudne obresti - prejemki iz naslova udeležbe na dobičku družbe
Zamudne obresti začnejo teči od dneva izvršljivosti odločbe o odmeri davka. Izplačila zaposlenim, članom uprave in nadzornega sveta iz dobička pravne osebe niso dohodek iz premoženja, temveč osebni prejemek.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI POSTOPEK
VS17605
ZAzil člen 1, 1/2. ZUS člen 60, 60/1-2, 74.
azil - zavrnitev zahteva za humanitarni azil - upravni postopek - pomanjkljivo obrazložena zavrnitev zahteve
Tudi po presoji pritožbenega sodišča se tožena stranka ni zadovoljivo opredelila do zahteve za humanitarni azil, čeprav se je ob zaslišanju tožnice lahko seznanila, da bo še tekom postopka rodila in da se bo kot mlada Romkinja z otrokom na Kosovu težko soočila z okoljem, ki Romov ne sprejema.
zahteva za varstvo zakonitosti - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovor, s katerim dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, je obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, in zanje predloži dokaze. Dolžnik mora torej zatrjevati pravno pomembna (relevantna) dejstva; dejstva, na podlagi katerih bi bil lahko tožbeni zahtevek zavrnjen (če bi se izkazala za resnična). Trditve o takšnih dejstvih morajo biti konkretne in določne.
azil - zavrnitev prošnje za azil - kriteriji v zvezi z intenziteto preganjanja pripadnikov romske narodnosti
Objektivne informacije o stanju v Srbiji in Črni gori, ki so pravzaprav splošno znana dejstva, kažejo na to, da opisano ravnanje (zaničevanje in določene oblike diskriminacije) pripadnikov srbskega naroda do obeh tožnikov kot pripadnikov romske narodnosti, ne dosega kriterijev preganjanja, ki po ustaljeni upravno-sodni praksi pomeni trajno in sistematično kršenje osnovnih človekovih pravic zaradi pomanjkanja zaščite države, pri čemer obstaja nenehno trpinčenje oziroma mučenje, s katerim so državne oblasti seznanjene, pa ga ne preprečijo.
kolektivni delovni spor - pristojnosti sindikata v zvezi z delovnimi razmerji - procesna predpostavka - mirno reševanje sporov
Kadar je s kolektivno pogodbo določen postopek za mirno rešitev spora, določba 15. člena ZDSS zahteva, da stranki vsaj poskušata spor rešiti po tej poti. Dokler tega ne poskušata ali če tega sploh ne poskušata, zakon ne dopušča sodnega varstva. Taka obveznost ne izključuje sodnega varstva, le dostop do sodišča začasno omeji.
disciplinski postopek - zahteva za uvedbo disciplinskega postopka - opredelitev kršitve - obseg sodnega varstva
Sodišče presoja pravilnost in zakonitost disciplinskih odločitev delodajalca. Obseg sodne presoje je odvisen od opredelitve kršitev delovnih obveznosti - dejanske in pravne - kot je navedena v dokončni disciplinski odločbi. Sodišče v omejenem obsegu sicer lahko posega v pravne kvalifikacije in v okviru presoje zakonitosti tudi v izbiro disciplinskega ukrepa.
obstoj delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja - pogoji za sodno varstvo pravic iz delovnega razmerja
Tožniki kot civilne osebe v službi bivše JLA, v okviru katere se je nahajal remontni zavod v B., kjer so bili tožniki v delovnem razmerju, po prenehanju delovnega razmerja pri tem zavodu niso nadaljevali dela kot pripadniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije. Kolikor je šlo za vprašanje nadaljevanja dela, delovnega razmerja in pravic iz delovnega razmerja, bi morali, ne glede na druge pogoje, te pravice pri toženi stranki uveljavljati v rokih iz 80. in 83. člena takrat veljavnega ZTPDR, to je z zahtevo za uveljavljanje pravic v 15 dneh po prenehanju delovnega razmerja pri bivšem tehnično remontnem zavodu. Ker tega niso storili in so po ugotovitvah nižjih sodišč, na katere je revizijsko sodišče vezano, na toženo stranko naslovili vlogo za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja šele v mesecu maju 1993, je sodišče pravilno ugotovilo, da ob vložitvi tožbe šele v mesecu septembru 1993 v smislu gornjih določb ZTPDR niso bile izpolnjene procesne predpostavke za sodno varstvo in je zato tožbo utemeljeno kot nedovoljeno zavrglo.
nadomestilo plače - invalidnost III. kategorije - nadomestilo zaradi manjše plače
Tožnik nima pravice do nadomestila zaradi manjše plače na podlagi določb 133. do 137. člena ZPIZ (Uradni list RS, št. 12/92 do 54/98), če je postavil zahtevek v zvezi z odločbo Zavoda za pokojninsko zavarovanje Slovenije, na podlagi katere po razporeditvi na drugo delovno mesto ni imel manjše plače.
kaznivo dejanje - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Če je bila PZ odpovedana zaradi dejanja delavca, ki ima znake kaznivega dejanja, začne teči rok za odpoved po drugem odstavku 110. člena ZDR takrat, ko je delodajalec izvedel za znake kaznivega dejanja in za storilca, torej za okoliščine, ki se nanašajo na storjeno kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti. Znake kaznivega dejanja (na primer iz 244. člena Kazenskega zakonika) mora sodišče ugotoviti po izvedenem dokaznem postopku.