dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizije
Vrednost z revizijo izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je lahko le zavrnilni del sodbe, s katerim je sodišče druge stopnje zavrnilo tožničin zahtevek za (še nadaljnji) znesek 450.000 SIT s pripadki, saj se tožnica zoper sodbo sodišča prve stopnje ni pritožila in je bil zato njen zahtevek za znesek 1,100.000 SIT s pripadki pravnomočno zavrnjen že s sodbo, izdano na prvi stopnji. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, izdane na drugi stopnji, znaša torej le 450.000 SIT in ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS08961
ZGD člen 394, 395, 398, 456.ZM člen 107, 107/1-7.
menica - obvezne sestavine menice - podpis izdajatelja - žig pravne osebe - aktivna legitimacija družbenikov izbrisane družbe
Žig nadomešča le označbo firme gospodarske družbe na menici, ni pa nujna sestavina podpisa zastopnika pravne osebe. Zastopniki pravnih oseb morajo podpisati menico tako, kot se podpisujejo v pravnih razmerjih v skladu s podpisom, deponiranim pri sodnem registru, ne pa pri organizaciji, ki opravlja finančni promet
objektivna odgovornost - solidarna odgovornost - nevarna dejavnost - podiranje dreves ob javni cesti - odgovornost investitorja in izvajalca del
Podiranje dreves ob javni cesti je nevarna dejavnost. Obe revidentki je treba opredeliti kot osebi, ki sta se v obravnavanem primeru ukvarjali s podiranjem dreves, le da so zanju to nevarno delo v okviru dogovorjene akcije opravili njuni krajani. Za škodo, nastalo tožnikoma zaradi padca drevesa na mimo vozeči avto, odgovarjata solidarno, ker je šlo za njuno skupno delovanje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22997
ZKP člen 420, 420/2, 424, 424/1, 427, 340, 340/1-1. ZKP (1977) člen 168, 168/4. KZ (1977) člen 100.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - glavna obravnava - načelo neposrednosti - branje zapisnikov o izpovedbah prič po odločbi senata - preiskava - navzočnost strank pri zaslišanju prič - posilstvo - sostorilstvo
Ne zadošča, če se vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti, ki je samostojno pravno sredstvo, sklicuje na vsebino zahteve, ki jo je zoper isto pravnomočno odločbo vložil drug upravičenec.
Kaznivo dejanje posilstva je mogoče storiti tudi v sostorilstvu.
spor o pristojnosti - nesreča pri delu - spor med oškodovancem in zavarovalnico
v obravnavanem primeru ne gre za spor med delavcem in delodajalcem, temveč za spor med oškodovancem in zavarovalnico iz naslova zavarovanja pred odgovornostjo. Gre torej za premoženjski spor iz civilnega, obligacijskega razmerja, za katere je pristojno redno sodišče (1. člen ZPP).
dovoljenost revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Toženec, ki je osebno vložil revizijo, med postopkom ali v reviziji ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ker je vložil revizijo sam, nima pa tega po zakonu pravice, je revizija nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP).
ZDavP člen 15a, 15a/4, 200, 200/1, 200/6, 203. ZDDPO člen 47. ZDavP-1 člen 406. ZUS člen 60, 60/1-4, 72, 72/2-3, 73.
davek od dobička pravnih oseb - skupinski davčni izkaz - zamudne obresti
Skupinsko obdavčenje po 200. členu ZDavP je možno le, če sta vse obdobje, za katero je skupini davčnih zavezancev skupinsko obdavčenje odobreno, izpolnjena oba pogoja, to je, da je davčni zavezanec rezident RS, ki je lastnik več kot 90% osnovnega kapitala drugega davčnega zavezanca rezidenta RS. Ker zaradi statusnih sprememb matična družba ni več neposredna lastnica več kot 90% osnovnega kapitala v dveh družbah - članicah skupine, je nastala taka sprememba v skupini, da skupinsko obdavčenje ni več možno. Zamudne obresti začnejo teči od izvršljivosti odločbe o odmeri davka.
ZIZ člen 100, 136.ZPP člen 25, 25/2. ZSčlen 114, 114/1-44.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet - sedež dolžnika
Predlog za izvršbo je bil vložen dne 17.5.2005. V njem je upnik na prvem mestu predlagal izvršbo z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik na računu pri banki. V tej zadevi se zato krajevna pristojnost sodišča ravna po sedežu dolžnika (136. in 100. člen ZIZ).
ZDavP člen 15a, 15a/4. ZDavP-1 člen 406. ZDoh člen 2, 2/1, 15, 15/1-3, 15/4, 16, 16/1-1, 63, 64, 64/1, 65. ZGD člen 253, 276, 318, 318/3. ZUS člen 23, 23/3, 60, 60/1-4, 73, 77, 77/2-3.
davek od drugih prejemkov in dohodkov - zamudne obresti - prejemki iz naslova udeležbe na dobičku družbe
Zamudne obresti začnejo teči od dneva izvršljivosti odločbe o odmeri davka. Izplačila zaposlenim, članom uprave in nadzornega sveta iz dobička pravne osebe niso dohodek iz premoženja, temveč osebni prejemek.
ZUpr člen 31, 31/1, 32, 32/2. ZDU člen 76, 76/5.ZVRS člen 21, 21/5. ZODPH člen 11.
razrešitev funkcionarja - predstojnik organa v sestavi ministrstva - funkcionar v državnem organu
Po ZDDO, ki je veljal v času odločanja tožene stranke, je vlada na predlog predstojnika res imenovala tudi višje upravne delavce (19. člen), vendar navedeni zakon med višjimi upravnimi delavci, ki so taksativno našteti (15. člen), ni navajal tudi predstojnika organa v sestavi ministrstva. Ob upoštevanju ZODPM, ZUpr, ZDDO, ZFDO in ZVRS se je v upravno sodni praksi izoblikovalo stališče, da se predstojnik organa v sestavi ministrstva tudi glede razrešitve s položaja šteje za funkcionarja v državnem organu. Za funkcionarje pa se ne uporabljajo določbe predpisov, ki veljajo za višje upravne delavce.
azil - zavrnitev prošnje za azil - kriteriji v zvezi z intenziteto preganjanja pripadnikov romske narodnosti
Objektivne informacije o stanju v Srbiji in Črni gori, ki so pravzaprav splošno znana dejstva, kažejo na to, da opisano ravnanje (zaničevanje in določene oblike diskriminacije) pripadnikov srbskega naroda do obeh tožnikov kot pripadnikov romske narodnosti, ne dosega kriterijev preganjanja, ki po ustaljeni upravno-sodni praksi pomeni trajno in sistematično kršenje osnovnih človekovih pravic zaradi pomanjkanja zaščite države, pri čemer obstaja nenehno trpinčenje oziroma mučenje, s katerim so državne oblasti seznanjene, pa ga ne preprečijo.
zahteva za varstvo zakonitosti - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovor, s katerim dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, je obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, in zanje predloži dokaze. Dolžnik mora torej zatrjevati pravno pomembna (relevantna) dejstva; dejstva, na podlagi katerih bi bil lahko tožbeni zahtevek zavrnjen (če bi se izkazala za resnična). Trditve o takšnih dejstvih morajo biti konkretne in določne.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI POSTOPEK
VS17605
ZAzil člen 1, 1/2. ZUS člen 60, 60/1-2, 74.
azil - zavrnitev zahteva za humanitarni azil - upravni postopek - pomanjkljivo obrazložena zavrnitev zahteve
Tudi po presoji pritožbenega sodišča se tožena stranka ni zadovoljivo opredelila do zahteve za humanitarni azil, čeprav se je ob zaslišanju tožnice lahko seznanila, da bo še tekom postopka rodila in da se bo kot mlada Romkinja z otrokom na Kosovu težko soočila z okoljem, ki Romov ne sprejema.
Sodišče je ugotovilo, da je bila plača tožniku obračunana napačno. Višino prikrajšanja je izračunal izvedenec in njegovemu izračunu tožena stranka ne oporeka. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih pri svoji odločitvi upoštevalo tudi sodišče druge stopnje, ne izhaja, da bi se tožnik odpovedal svoji pravici do plače v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
Ker tožeča stranka ni imela zakonite podlage za izplačilo zneskov, ki jih uveljavlja od tožene stranke, tožena stranka pa do izplačanih zneskov glede na jasno zakonsko ureditev ni bila upravičena, je tožbeni zahtevek zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve po določbah 210. člena ZOR. Vendar pa se pri tem pojavi vprašanje, ki sta ga nižji sodišči zanemarili, kaj je z vrnitvijo zneska, prejetega iz naslova neupravičene pridobitve v primeru, če je bil znesek plačan, čeprav je tožnica vedela, ker je bilo to zakonsko določeno, da tega zneska ni dolžna plačati in ga celo ne bi smela plačati. V tem primeru, ki ga ureja ZOR v 211. členu, pa tisti, ki je kaj plačal, čeprav je vedel, da tega ni dolžan, tega zneska nima pravice terjati nazaj, razen, če bi si tako pravico pridržal ali bi znesek plačal, da bi se izognil sili. Česa takega tožeča stranka ni niti navajala niti dokazovala. Ker je tožeča stranka zaradi zakonskih določb vedela, da toženi stranki (ne glede na sklepe njenih organov) ne bi smela plačati zneskov, katerih vrnitev sedaj zahteva od nje, saj tožena stranka do teh zneskov ni bila upravičena, prav zaradi citirane določbe, teh zneskov od tožene stranke nima pravice zahtevati nazaj.
Ob ugotovitvah nižjih sodišč, da je bila v času imenovanja in razrešitve tožnika z delovnega mesta tehničnega direktorja tožena stranka organizirana po določbah ZP in da tožnik s toženo stranko ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi na tem delovnem mestu, ki bi vsebovala določbe o odpravnini za primer predčasne razrešitve, sodišče soglaša z zaključkom, da za plačilo odpravnine v primeru tožnikove predčasne razrešitve, tudi če je bila ta nezakonita, ni bilo pravne podlage. Ker je bila tožena stranka organizirana po določbah ZP, za tožnika ni bilo mogoče uporabiti določb ZGD, tudi če bi imel tožnik status člana poslovodnega odbora v smislu določb 132. člena ZP (v 577. členu ZGD je bilo določeno, da družbeno podjetje, javno podjetje, delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo in podjetje za zaposlovanje invalidov po uveljavitvi ZGD nadaljujejo z delom pod pogoji, pod katerimi so vpisani v sodni register, s tem da so bili na podlagi določb 380. člena ZGD dolžni uskladiti svojo organiziranost z določbami ZGD do 31.12.1994).
kaznivo dejanje - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Če je bila PZ odpovedana zaradi dejanja delavca, ki ima znake kaznivega dejanja, začne teči rok za odpoved po drugem odstavku 110. člena ZDR takrat, ko je delodajalec izvedel za znake kaznivega dejanja in za storilca, torej za okoliščine, ki se nanašajo na storjeno kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti. Znake kaznivega dejanja (na primer iz 244. člena Kazenskega zakonika) mora sodišče ugotoviti po izvedenem dokaznem postopku.
Za odločitev so bistvene ugotovitve nižjih sodišč, da je bila tožniku v spornem obdobju odrejena dodatna naloga, ki je predstavljala v povprečju najmanj 20% dodatno delovno obremenitev, da je moral tožnik zaradi te dodatne naloge svoje delo opravljati tudi izven rednega delovnega časa in da tožnik za ta dodatna dela sproti ni prejemal posebnega plačila. Na navedene ugotovitve je revizijsko sodišče vezano in jih tožena stranka v reviziji ne more več izpodbijati.
Pri odreditvi dodatnih del tožniku je šlo za podoben položaj, kot ga ureja 31.a člen Zakona o delavcih v državnih organih (ZDDO - Ur.l. RS, št. 15/90 - 56/02), na podlagi katerega lahko delavcu predstojnik odredi opravljanje tudi drugih del iz pristojnosti organa, ki ne sodijo v okvir delavčevega delovnega mesta, če zahtevnost del ustreza njegovi izobrazbi, znanju in zmožnostim, za opravljanje takšnih dodatnih del pa je delavec v skladu s 3. odstavkom opravičen tudi do posebnega plačila.