Če je tožnica predlagala obročno poravnavo zapadlih neplačanih obveznosti in je za to izpolnjevala zakonske pogoje, je organ odločil zakonito, če je njenemu predlogu ugodil.
ZDDV člen 34, 34/1-2, 34/1-3, 34/1-4, 40, 40/6, 54, 54/4. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 98, 98/3. ZUS člen 73.
davek na dodano vrednost v potniškem prometu - pogoji za vračilo - račun kot verodostojna listina - pravo EU - vzajemnost
Davek na dodano vrednost se prodajalcu vrne, če izkaže, da ga je že vrnil kupcu ter izpolnjenemu obrazcu DDV-VP priloži potrjen račun, ki pa mora imeti vse predpisane sestavine. Če jih nima, se vloga za vračilo DDV zavrne.
ZDDV člen 55. Pravilnik za izvajanje DDV člen 101, 102, 103, 105, 105/3.ZUP člen 9. ZDavP člen 18. ZUS člen 60, 60/1-2, 73.
davek na dodano vrednost v potniškem prometu - pogoji za vračilo prodajalcu - dvom v predhodno vračilo DDV kupcu - potrditev listin s strani carinskega organa - začasna odločba
Če prodajalec izkaže z izpolnjenim obrazcem DDV-VP, potrjenim s strani carinskih organov, da je kupcu vrnil DDV, mora davčni organ v primeru dvoma v vračilo DDV kupcu presoditi objektivne okoliščine v smislu predpisanih zakonskih pogojev za vračilo DDV in tudi subjektivne okoliščine na strani prodajalca, to je njegovih zmožnosti, da ugotovi, ali so bili v času, ko je DDV kupcu vrnil, dejansko izpolnjeni vsi predpisani pogoji. Če se izda začasna odločba, je treba obrazložiti razloge za to.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnik s trditvijo, da sodišči nista skrbneje pretehtali in analizirali dokazov, tako da naj bi obstajal dvom o storitvi očitanih kaznivih dejanj, izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Iz tega razloga glede na izrecno določbo 2. odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
Ker je zagovornik šele na javni pritožbeni seji po preteku pritožbenega roka uveljavljal okoliščino, da je obsojenec z oškodovanko sklenil poravnavo o odškodnini, je pritožbeno sodišče ni bilo dolžno presojati in nanjo odgovarjati.
dovoljenost revizije - glavna in postranske terjatve - zamudne obresti - kapitalizirane obresti - pobotni ugovor - zavrženje revizije
V tričlenskem izreku sodbe je tožencu naloženo plačilo 2.135.959 SIT. Ker gre za kapitalizirane obresti (glavnica, ki je bila vtoževana, znaša 301.917 SIT), revizija ni dovoljena.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja pritožbenega senata - vabilo strankam na sejo
Ker je zagovornik šele v odgovoru na odgovor državnega tožilca v zvezi z vloženo pritožbo (in tudi že izven pritožbenega roka) podal predlog, da se njega in obsojenca povabi na sejo pritožbenega senata, sodišču druge stopnje takšnega predloga glede na določbo 1. odstavka 378. člena ZKP ni bilo treba upoštevati.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Trditev, da ocena izvedenih dokazov ni popolna, pomeni uveljavljanje zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, torej razloga, zaradi katerega ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22961
KZ člen 220, 220/1, 220/2, 111, 111/1-4, 112, 112/6.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper premoženje - zloraba zaupanja - odvetnik - zastaranje kazenskega pregona - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenec kot odvetnik ni storil kaznivega dejanja zlorabe zaupanja po 2. in 1. odstavku 220. člena KZ, s tem ko je na podlagi pooblastila oškodovancev za zastopanje v pravdi vložil predlog za izvršbo zaradi izterjave v pravdnem postopku prisojene odškodnine, ampak s tem ko ni izpolnil svoje dolžnosti in ko po nakazilu denarja na njegov žiro račun ni zagotovil svojih sredstev in ni oškodovancema plačal tistega, kar je bilo za njiju nakazano njemu.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko se zagovornik ne strinja z zaključki o obstoju utemeljenega suma, uveljavlja razlog zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zaradi katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Ali je podan utemeljen sum, torej zadostna stopnja verjetnosti, da je osumljenec storil očitano kaznivo dejanje, presodi preiskovalni sodnik (oziroma sodišče) na podlagi dokaznega gradiva, ki mu ga je poslal državni tožilec in v odločbi o odreditvi pripora navede tiste konkretne okoliščine, iz katerih tak sum izhaja. Pri tem preiskovalni sodnik praviloma ne presoja verodostojnosti dokazov, s katerimi je obrazložil utemeljenost suma.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22992
URS člen 34.KZ člen 145, 145/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - ogrožanje varnosti - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Posledica kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ se kaže v povzročitvi občutka ogroženosti osebe, pri čemer ni pomembno, ali je storilec grožnjo nameraval uresničiti.
ZOR člen 154, 154/1, 189, 192, 200, 200/1, 200/2, 203. ZVD člen 44, 44/1. ZTPDR člen 73.ZPP člen 377, 378, 380, 380/1, 383, 384, 384/1.
odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - nesreča pri delu - varnost pri delu - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - skrbnost pri delu - popravilo strehe z zamenjavo salonitne plošče - povrnitev gmotne in negmotne škode - višina denarne odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - sprememba sodne prakse - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelno pravno mnenje - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Podana je krivdna odgovornost delodajalca, ki zamenjave salonitne plošče na strehi ni organiziral tako, da bi potekala varno s pomočjo ustreznih strokovnjakov, ampak je določil za to delo neusposobljenega tožnika, ki ni bil poučen o varnostnih ukrepih pri delu na višini. Tožnik pa je odgovoren za nastanek škode do 20 %, ker ni poskrbel za svojo varnost, saj ni ravnal kot povprečno razumen človek, ko ni s pregledom strehe od spodaj preveril stanja ostrešja in obstoja podpornih lat pod salonitnimi ploščami.