ZPP člen 215. OZ člen 153, 153/1, 153/2, 153/3, 171, 171/1, 171/2, 179.
povrnitev nepremoženjske škode - prometna nezgoda - uporaba varnostnega pasu - konkurenca objektivne in krivdne odgovornosti - soprispevek oškodovanca - oprostitev odgovornosti - dokazno breme - verjetnost - vzročna zveza - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Materialno dokazno breme za dejstva, ki vodijo do delne razbremenitve odgovornosti, leži na strani toženke. Kadar vzroka škodnega dogodka ni mogoče ugotoviti s stopnjo prepričanja, se v praksi uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti. V obravnavanem primeru je zato z več kot 50 % stopnjo verjetnosti treba dokazati, da je ravnanje toženke v vzročni zvezi z nastalo škodo.
Z izpodbijano sodbo je bilo odločeno o preklicu pogojne obsodbe, izrečene s sodbo, ki kot samostojna sodba ni več obstajala, niti ni več obstajala kazenska sankcija, ki je bila s to sodbo določena.
prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - odgovornost za napake - pravne napake - jamčevanje - sankcije - odgovornost za škodo zaradi zaupanja
Za pravne napake prodajalec odgovarja po načelu odgovornosti za „škodo zaradi zaupanja“ (damnum circa rem) po tretjem odstavku 490. člena OZ v okviru izpolnjenih predpostavk jamčevanja za tovrstno škodo neodvisno od krivde – in, v tako omenjenem obsegu, četudi kupec že uresniči pravico odstopiti od pogodbe.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS0018321
ZDen člen 16, 66, 88, 88/1, 88/2, 88/3. SPZ člen 42, 44, 44/1, 92.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - denacionalizacija - vrnitev premoženja v naravi - odločba upravnega organa - oblikovalna odločba - konstruktivna odločba - prepoved razpolaganja s premoženjem, ki je predmet vrnitve - res extra commercium - stvar, ki ni v pravnem prometu - poseg v pravnomočno konstitutivno odločbo upravnega organa
S prepovedjo razpolaganja iz prvega odstavka 88. člena ZDen je zakonodajalec premoženje, ki ga je država odvzela zasebnikom, za določen čas izvzel iz pravnega prometa (res extra commercium). Na stvareh izven pravnega prometa pa lastninske pravice ni mogoče pridobiti niti s priposestvovanjem (prvi odstavek 44. člena SPZ).
S tem, ko sta sodišči tožniku na temelju priposestvovanja priznali lastninsko pravico, sta odvzeli vsak pomen in učinek pravnomočni denacionalizacijski odločbi, s katero je bila originarno ustanovljena lastninska pravica denacionalizacijske upravičenke. Ker je bilo o lastninski pravici denacionalizacijske upravičenke odločeno z odločbo, ki ima oblikovalen (konstitutiven) učinek, bi bilo njene učinke mogoče izničiti le s pravnimi sredstvi, ki so na voljo v denacionalizacijskem postopku.
ZTLR člen 44. ZPP člen 39, 39/1, 44, 44/3, 367, 367/2.
družbena lastnina - pridobitev lastninske pravice - pridobitni način - vpis v zemljiško knjigo - prenehanje lastninske pravice - pogodba o prenosu nepremičnine - uporabnina - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - sprememba vrednosti spornega predmeta
V sistemu družbene lastnine vpis v zemljiško knjigo ni bil določen kot pridobitni način za prenos zasebne lastnine v družbeno niti v primerih, ko je nepremičnina iz zasebne lastnine prešla v družbeno lastnino na podlagi pravnega posla. S prehodom stvari v družbeno lastnino pa je lastninska pravica na stvari prenehala (44. člen ZTLR). Gre za glede na tedanji družbenoekonomski in družbenolastninski sistem veljaven način pridobivanja stvari v družbeno lastnino.
ZDru člen 8, 9, 10. OZ člen 125. SPZ člen 92, 93, 99.
posest nepremičnine - vindikacijska tožba - pravica do posesti - učinki pogodbe - pogodbena stranka - pravna oseba - društvo - sekcija planinskega društva
Ker tožena stranka ni stranka pogodbe, ker, dalje, ni niti pravni naslednik katere od njih in tudi ne tretji v smislu tretjega odstavka 125. člena OZ, iz te pogodbe tudi ne more črpati nobenih pravic in tudi ne pravice do posesti.
Nosilci (subjekti) interesov in namenov morajo le-te uresničevati vsaj v skladu z (minimalnimi, temeljnimi) notranjimi značilnostmi pravnega reda. Če v pravnem redu poleg fizičnih oseb obstajajo tudi pravne osebe - in dejstvo je, da obstajajo, potem je treba spoštovati njihovo pravno subjektiviteto. V nasprotnem primeru (če nosilci pravic in obveznosti več ne bi bili pravni subjekti, marveč bi bili to neposredno kar nameni in interesi) pravna razmerja postanejo stihijska.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Drug tehten razlog v kontekstu 67. člena ZPP lahko predstavlja tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki mora izključiti vsak resen dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Vendar pa zgolj trditev, da je pristojno sodišče v letu 2007 dovolilo vknjižbo toženkine lastninske pravice na spornih nepremičninah v zemljiško knjigo, ne predstavlja utemeljenega razloga za delegacijo pristojnosti, saj glede na naravo različnih sodnih postopkov navedena okoliščina v nobenem primeru ne more biti podlaga za resen dvom, ki bi lahko omajal zaupanje strank v odločanje pristojnega sodišča.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007956
ZKP člen 395, 395/1. KZ-1 člen 99, 99/1-4, 245, 245/1, 245/2, 245/3, 257, 257/3, 257/5. ZPPSL člen 72.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - priznanje krivde - sporazum o priznanju krivde - predobravnavni narok - nepristranskost - smiselna uporaba določb ZKP - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja - pranje denarja - stečajni upravitelj - uradna oseba - predikatno kaznivo dejanje
Za uresničitev zakonskih znakov kaznivega dejanja pranja denarja ni potrebno, da storilec predhodno kaznivo dejanje s pridobitvijo celotne premoženjske koristi dokonča in šele po dokončanem kaznivem dejanju oziroma po storjenem kaznivem dejanju z nakazili denarnih zneskov oziroma premoženja drugemu na način, da poskuša zakriti izvor premoženja, tako izpolni zakonske znake kaznivega dejanja pranja denarja. Zakonski znak kaznivega dejanja pranja denarja je razpolaganje s premoženjem ali denarjem, za katerega storilec ve, da je pridobljeno s kaznivim dejanjem, zato lahko storilec že v času izvrševanja predhodnega kaznivega dejanja, s katerim pridobiva denar ali premoženje, ta denar plasira.
Pravno odločilno je, da je bil tožnik po eni strani seznanjen z okoliščinami v zvezi s finančnimi vlaganji v pogodbeno dogovorjenih okvirih, in da je bila tožena stranka po drugi strani vezana tudi na njegove posamične odločitve. Zato v konkretnem primeru ni bila kršena niti krovna Pogodba, niti kakršenkoli drug dogovor oziroma pogodbe, ki sta jih kasneje sklepali pravdni stranki. Tudi sklicevanje na Direktivo o trgih finančnih instrumentov na pravilnost izpodbijanih odločitev ne more vplivati. Zahteva, da bi tožena stranka morala svojim tovrstnim komitentom vselej in sprotno svetovati, kakšne bi bile najugodnejše naložbe v zvezi s sredstvi skladov oziroma vrednostnimi papirji in v zvezi s prodajo teh sredstev ter njihovim nadaljnjim investiranjem, ter z njimi celo samoiniciativno gospodariti, kot bi se lahko razumelo revizijske trditve, namreč presega njeno obveznost v smislu predmetne Pogodbe.
zahteva za varstvo zakonitosti – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – preslepitveni namen
Uveljavljanje objektivnih okoliščin, ki naj bi preprečevale izpolnitev obveznosti, predstavlja uveljavljanje razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
OZ člen 151, 155, 163, 174, 179. URS člen 25. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - stroški zdravljenja - predpravdno izvedensko mnenje - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - standard obrazloženosti odločbe sodišča prve stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - pravica do pravnega sredstva - stroški pravdnega postopka - potrebni stroški - povrnitev stroškov, nastalih pred pravdo
Predpravdno, s strani stranke predloženo strokovno mnenje ni dokaz, ki bi konkuriral mnenju s strani sodišča postavljenega izvedenca. Pri zunajsodnem, s strani stranke pridobljenem strokovnem mnenju gre za strokovno argumentiran del strankinih navedb. Ob tako hudih škodnih posledicah, kot jih je utrpela tožnica, ni nikakršnega dvoma, da je ta strošek tako za postavitev kvalitetnega zunajsodnega zahtevka zoper zavarovalnico (ki ima svoje cenilce), kakor za postavitev odškodninskega zahtevka v pravdi, potreben po merilih 155. člena ZPP.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija - preslepitev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - formalno in materialno izčrpanje pravnega sredstva
Namen preslepitve bi bilo mogoče obsojencu očitati tudi če bi deloval v gospodarski družbi, ki bi bila plačilno sposobna, pa ne bi izpolnjevala svojih obveznosti.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0018328
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 370, 370/3. ZZZDR člen 51, 51/2. ZIZ člen 170, 170/2. URS člen 14, 22, 23, 25. ESČP člen 6.
nedopustnost izvršbe - prisilna hipoteka - skupno premoženje zakoncev - pridobitev lastninske pravice - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - prehod iz posebnega premoženja zakonca v posebno premoženje drugega zakonca - darilo zakoncema
Ker je tožnica lastninsko pravico na polovičnem solastniškem deležu stanovanja pridobila na pogodbenem temelju po pridobitvi toženkine prisilne hipoteke v izvršbi, z zahtevkom za nedopustnost izvršbe na njem ne more uspeti.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018323
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 254, 367, 367/1, 370, 371, 371/1. ZSZ člen 62. OZ člen 198, 299, 381.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - denacionalizacijski zavezanec - višina nadomestila - primerljiva tržna najemnina - metoda izračuna izgubljene koristi - izvedensko mnenje - strokovne izvedenske metode - davščine - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - začetek teka zamudnih obresti - neupravičena pridobitev
Drugi odstavek 72. člena ZDen daje denacionalizacijskemu upravičencu, ki je v postopku uspel, upravičenje za nazaj, zato je potrebno izhajati iz situacije, kot je bila v času uveljavitve ZDen. Tako je v obravnavani zadevi ravnalo tudi prvostopenjsko sodišče, ki je izhajalo iz stanja vrnjenega objekta, kakršno je bilo v času uveljavitve ZDen, kasnejših sprememb pa ni upoštevalo.
Po 62. členu ZSZ je zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). Neposredni uporabnik je oseba, ki ima dejansko in pravno možnost uporabe nepremičnin. V času od uveljavitve ZDen do pravnomočne denacionalizacijske odločbe ima dejansko in pravno možnost uporabe nepremičnine denacionalizacijski zavezanec, zato je obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča stvar razmerja med državo in denacionalizacijskim zavezancem.
198. člen OZ res govori, da je mogoče od uporabnika zahtevati, naj nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe, vendar je treba to zakonsko določbo razlagati po njenem namenu, ta pa je v tem, da prikrajšani dobi ustrezno odmeno. Pri tem ni pomembno, ali za obogatenega pomeni pridobitev stvari objektivno korist ali ne, oziroma ali se je dejansko okoristil s stvarjo ali ne, ali bi se lahko pa je to iz kakršnegakoli razloga opustil. Pomembna je korist, ki bi jo obogateni lahko imel od stvari, ki jo je pridobil.
V obravnavanem primeru so policisti ob podanih razlogih za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti (prvi odstavek 148. člena ZKP), z vizualnim pregledom zunanjosti in notranjosti vozila ter odpiranjem prtljažnika, vrat in pokrova motorja vozila, ki ni bilo zaklenjeno in na zadnji strani vozila ni imelo nameščenih registrskih tablic, opravili pregled vozila na podlagi drugega odstavka 148. člena ZKP. Upoštevaje navedeno Vrhovno sodišče ravnanja policistov ne more (prima facie) oceniti za nezakonito preiskavo vozila, kar pomeni, da pri pregledu vozila najdeni in zaseženi predmeti (tudi račun trgovine A., d. o. o.), niso pridobljeni na nedovoljen način. Vrhovno sodišče pa ne izključuje, da bi tekom dokaznega postopka drugače ugotovljeno dejansko stanje sodišču lahko narekovalo drugačno odločitev.
OZ člen 1013. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - poroštvo
Revizija se dopusti glede vprašanj ali mora biti poroštvena izjava pred podpisom izpolnjena z zavezo in vsemi bistvenimi modalitetami obveznosti glavnega dolžnika (vsebina obveznosti, trenutek njene zapadlosti in druge) in ali mora banka kot gospodarski subjekt poroka, ki je posameznik, pred podpisom pogodbe na nedvoumen način seznaniti z vsebino in obsegom poroštvene obveznosti, torej izkazati večjo skrbnost in s tem zadostiti pogoju obličnosti iz 1013. člena OZ.