V obravnavani zadevi so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo prizidka. Neutemeljeni pa so ugovori tožečih strank glede negativnih vplivov na njihove nepremičnine (zasenčenje, povečanje vlage, poledenelost v zimskem času, nevarnost poškodb, zmanjšana prometna varnost), saj niso predložile nobenih dokazov, iz predloženega projekta in v njem navedenih vplivov na okolje pa izhaja, da sporna gradnja na sosednja zemljišča ne bo imela negativnih vplivov.
izdaja gradbenega dovoljenja - sprememba gradbenega dovoljenja - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka
Ker je bilo gradbeno dovoljenje tožniku pravilno vročeno, tožnik ne more uspeti s tožbenim ugovorom, da teče rok za vložitev predloga za obnovo postopka od dneva, ko je izvedel za izdajo odločbe, s katero je bilo prvotno izdano gradbeno dovoljenje spremenjeno.
Sodišče se ne strinja s tožbenim stališčem, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. V njej navedeni razlogi so logični in popolni, saj omogočajo presojo v odločbi zavzetih stališč o tem, da izdano gradbeno dovoljenje ne posega v pravice in pravne interese tožnikov. Ker je prvostopenjski upravni organ njune navedbe, s katerimi sta utemeljevala ovire za izdajo gradbenega dovoljenja, pravilno zavrnil bodisi kot neutemeljene bodisi kot nerelevantne že na podlagi izreka gradbenega dovoljenja in vsebine PGD kot njegovega sestavnega dela, je logična tudi posledica, da za ugotavljanje zatrjevanih, a nerelevantnih dejstev izvajanje dokazov ni bilo potrebno.
Izdano gradbeno dovoljenje ne dovoljuje gradnje s posegi na nepremičnine tožnikov, investitorjeva odgovornost pa je, da to upošteva. V nasprotnem primeru imajo tretji možnost varovati lastninsko pravico in se braniti pred posegi vanjo v civilnem sodnem postopku, v katerem lahko zahtevajo tudi povračilo škode, povzročene z gradnjo.
Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov člen 23.
študent - podaljšanje bivanja v študentskem domu - subvencija za bivanje
Subvencija za bivanje v študentskem domu se dodeljuje za čas trajanja enega študijskega programa na prvi stopnji ter se lahko izjemoma dodeli tudi študentu, ki mu je bil podaljšan status, vendar za največ eno leto.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - družinski član prosilca - zakonec prosilca - tožba na razveljavitev zakonske zveze - tožba državnega pravobranilca
Tožnica je že v svoji prošnji z dne 25. 3. 2013 na predpisanem obrazcu v rubriki II. Podatki o družinskih članih prosilca navedla podatke: Č.Č., mož, prošnji pa je dodatno priložila 28 listin, ki so v upravnem spisu označene kot priloge prosilca. Tudi v primeru, če bi sodišče ne sledilo navedbam prosilke glede sorodstvenega razmerja, ni mogoče prezreti, da prosilke v nobenem primeru ni mogoče šteti za samsko osebo v smislu 23. člena ZBPP, kar bi implicitno utegnilo izhajati iz tožbe, konkretno iz navedb tožeče stranke, ki izpeljuje svojo trditev o sporni zakonski zvezi prosilke z B.B. (za razveljavitev katere je uveljavljala odobritev BPP) kot razlogu za neveljavnost njene zakonske zveze z njenim možem Č.Č. oziroma za neobstoj izvenzakonske skupnosti z njim.
Tožnik ne izkazuje pogojev trajnejše nelikvidnosti oziroma izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati in bi mu zaradi tega nastala hujša gospodarska škoda ter bi mu odlog in obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode. Tožnik posluje še naprej kljub oteženi situaciji v dejavnosti gradbeništva in prevozništva in na trgu pridobiva prihodke, zato ne izpolnjuje pogoja za obročno plačilo davčnega dolga. Ugodnejši način plačila davčnega dolga se lahko uporablja le v izjemnih primerih, ki povsem blokirajo posameznega davčnega zavezanca.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3, 298. ZVMS člen 78, 78-15.
sklep o dovolitve izvršbe - izvršba s prisilitvijo - ničnost sklepa
Naloženega spornega ukrepa iz začasne odločbe tožeča stranka sploh ne more izvršiti. Očitno je, da tožeča stranka ne more na silo oziroma brez soglasja lastnikov psov vzeti vzorce krvi pri psih, zato tudi ni mogoče zavezanca - tožečo stranko k izvršbi prisiliti z denarno kaznijo. Gre torej za takšno obveznost tožeče stranke, ki je ne more opraviti sama brez soglasja lastnikov psov. Preventivni ukrep, ki je bil naložen v realizacijo, je ozko vezan na določeno obdobje, to je leto 2010, zato izvršba s prisilitvijo sploh ni mogoča, saj je rok za izvedbo ukrepa že potekel. Tožnika ni mogoče prisiliti k izpolnitvi obveznosti z denarno kaznijo po preteku roka, ki je določen za izvršitev ukrepa. Zato je izpodbijani sklep ničen, in sicer po 3. točki prvega odstavka 279. člena ZUP.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje - neprekinjeno bivanje na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje
Ni dovolj, da tujec neprekinjeno prebiva v Republiki Sloveniji najmanj pet let, ampak mora biti to neprekinjeno prebivanje na podlagi dovoljenj za začasno prebivanje.
Tožnik ne izkazuje pogojev trajnejše nelikvidnosti oziroma izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati in bi mu zaradi tega nastala hujša gospodarska škoda ter bi mu odlog in obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode. Tožnik posluje še naprej kljub oteženi situaciji v dejavnosti gradbeništva in prevozništva in na trgu pridobiva prihodke, zato ne izpolnjuje pogoja za obročno plačilo davčnega dolga. Ugodnejši način plačila davčnega dolga se lahko uporablja le v izjemnih primerih, ki povsem blokirajo posameznega davčnega zavezanca.
priznanje izobraževanja - priznanje izobraževanja za namen zaposlovanja - napačna uporaba materialnega prava
Jezikovna razlaga v povezavi s teleološko in sistematično razlago dopušča razlago ZPVI, ki bi bila v skladu z MKPVKE, Upravno sodišče je o tem odločilo že v sodbi v zadevi I U 1361/2011-6 z dne 28. 3. 2011 in bi zato morala biti ta sodba toženi stranki v obvezujoče vodilo pri odločanju v ponovnem postopku. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi tožena stranka v izpodbijanem aktu upoštevala omenjeni mednarodni pogodbi skladno interpretacijo ZPVI.
mednarodna zaščita - združevanje družine - družina polnoletne osebe z mednarodno zaščito - trajanje upravnega postopka
Glede na določbo 16.b in 17. člena ZMZ se s svojo družino (staršema) združujejo le mladoletni otroci. Zato je ob ugotovitvi, da tožnik ob izdaji odločbe ni bil več mladoletnik brez spremstva, odločitev tožene stranke pravilna in zakonita.
ZDavP-2 člen 101. ZDoh-2 člen 19, 19-5, 71, 71/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 30.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis dolga - dohodki davčnega zavezanca - na podlagi zavarovanja prejeta izplačila - katastrski dohodek
Med dohodke davčnega zavezanca ni mogoče šteti odškodnine, ki jo izplača zavarovalnica po škodnem dogodku.
V finančno stanje zavezanca se všteva katastrski dohodek, ne pa tudi druga nakazila iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, saj je po prvem odstavku 71. člena ZDoh-2 davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na kmetijskih zemljiščih katastrski dohodek, ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Upravni organ v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja le število točk, s katerimi je bila ocenjena vloga tožeče stranke. Razlogi, zakaj je bila ocenjena s prav takšnim številom točk, pa iz obrazložitve niso razvidni. Izpodbijanega akta zato ni mogoče preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - primerno stanovanje - stanovanje, v katerem prosilec živi
Organ za brezplačno pravno pomoč svoje odločitve ne bi smel opreti zgolj na podatke, ki jih je pridobil po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc, pač pa bi moral razčistiti, kje prosilec dejansko živi.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V zadevi je bistveno vprašanje, ali je terjatev Republike Slovenije do tožnika zastarala. Le navedba, da ne gre za obligacijsko razmerje, ne zadostuje. Dejstvo, da v določbah ZBPP glede vračanja sredstev, ko gre za situacijo, ki jo določa 48. člen ZBPP, ni določen zastaralni rok, še ne pomeni, da ta terjatev Republike Slovenije do tožnika ne zastara. Nezastarljivost terjatve mora biti namreč v zakonu izrecno določena, sicer je to v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije.
ZPKri člen 10, 10/4. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1.
politični zapornik - poprava krivic - zahtevek za priznanje pravic - zavrženje vloge
Ker zahtevki tožeče stranke ne pomenijo zahtevka v smislu in na podlagi določil ZPKri, ki v tovrstnih postopkih v skladu s četrtim odstavkom 10. člena določa smiselno uporabo ZUP, je bila zahteva tožeče stranke ob smiselni uporabi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pravilno zavržena.
mednarodna zaščita - pravice prosilcev za mednarodno zaščito - finančna pomoč v primeru nastanitve na zasebnem naslovu - višina finančne pomoči - kršitev pravil postopka
Tožena stranka v ponovljenem postopku ponovno ni upoštevala predpisanih pravil postopka in je tako posledično z izpodbijano odločbo že drugič odločila o isti stvari – o zahtevku tožnika za dodelitev denarne pomoči do pravnomočne odločitve o njegovi prošnji za mednarodno zaščito. Sodišče je iz navedenih razlogov izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. odstavka 64. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov
Po določbi prvega odstavka 20. člena ZBPP prosilec odgovarja za resničnost podatkov, ki jih navede v prošnji za dodelitev BPP pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Sankcije zaradi navajanja neresničnih podatkov določa peti odstavek istega člena. V takšnem primeru izda organ za BPP ugotovitveno odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Za nastop navedene pravne posledice zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke. Pri tem ni relevanten njegov subjektivni odnos oziroma namen oziroma ali je prosilec vedel, da podatki niso resnični.
ZDoh-2 člen 44, 44/1, 44/1-3. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja člen 8.
dohodnina - odmera dohodnine - nadomestilo za ločeno življenje - zmanjšanje davčne osnove
Plačilo nadomestila za ločeno življenje je obveznost delodajalca. Zato je logičen zaključek, da je do nadomestila upravičen le tisti delavec, ki ga delodajalec zaradi službenih potreb napoti na delo v drug kraj.