upravni spor - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - enostopenjski upravni postopek - zavrženje tožbe
Stranka sme sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena vloga zavrnjena, če organ prve stopnje odločbe, zoper katero ni pritožbe, ne izda v predpisanem roku in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh. V obravnavanem primeru procesne predpostavke, ki jih določa zakon, ob vložiti tožbe niso bile izpolnjene, saj zatrjevanega molka organa že ob vložitvi tožbe ni bilo. Odločba o tožnikovi vlogi je bila namreč izdana in tožniku vročena pred vložitvijo tožbe. Sodišče je zato tožbo ob smiselni uporabi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 6, 14, 78. Uredba Sveta (ES) št. 1207/2001 z dne 11. junija 2001 člen 2, 3, 4, 6.
naknadna izdaja potrdila o poreklu blaga - potrdilo o gibanju blaga EUR.1 - carinska deklaracija - izjava o preferencialnem poreklu
Izjava dobavitelja, ki jo je tožnik priložil k vlogi za izdajo naknadnega dokazila o poreklu blaga ni bila ustrezna, ni bila dana v originalu, marveč le v računalniškemu izpisu, brez podpisa. Zaradi dvoma v upravičenost naknadne izdaje dokazila o poreklu blaga EUR.1 je organ prve stopnje od tožnika upravičeno zahteval izdajo informativnega potrdila INF 4 ter dostavo drugih listin. Predložene listine, ki jih je tožnik priložil, pa ne zagotavljajo podatkov o statusu blaga glede na preferencialna pravila EU o poreklu blaga.
DDV - odbitek DDV - nakup nepremičnin - dobava oproščena plačila DDV - pravica do izbire za obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami
V predmetni zadevi gre za nakup nepremičnin, torej za dobave, ki so sicer oproščene plačila DDV (44. člen ZDDV-1), pri čemer pa se lahko davčni zavezanec, ki opravlja transakcije, za katere je oprostitev DDV določena v 2., 7. in 8. točki 44. člena ZDDV-1, dogovori z najemnikom, leasingodajalcem oz. kupcem nepremičnine, ki ima pravico do odbitka celotnega DDV, da bo od navedenih transakcij, ki bi sicer morale biti oproščene plačila DDV, obračunal DDV. Navedena izjava mora biti podana davčnemu uradu še pred opravljeno dobavo. Kupec in prodajalec predmetnih nepremičnin sta davčnemu organu podala izjavo, na podlagi katere je bil na računih zaračunan 20 % DDV od nepremičnin. Vendar pa mora davčni zavezanec, ki uveljavlja davčne ugodnosti po navedeni določbi, izkazati vse zakonske pogoje. Tako mora izkazati tudi, da bo kupljene nepremičnine uporabljal za namene transakcij, ki so obdavčene z DDV.
Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov člen 23.
študent - podaljšanje bivanja v študentskem domu - subvencija za bivanje
Subvencija za bivanje v študentskem domu se dodeljuje za čas trajanja enega študijskega programa na prvi stopnji ter se lahko izjemoma dodeli tudi študentu, ki mu je bil podaljšan status, vendar za največ eno leto.
Tožnik ne izkazuje pogojev trajnejše nelikvidnosti oziroma izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati in bi mu zaradi tega nastala hujša gospodarska škoda ter bi mu odlog in obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode. Tožnik posluje še naprej kljub oteženi situaciji v dejavnosti gradbeništva in prevozništva in na trgu pridobiva prihodke, zato ne izpolnjuje pogoja za obročno plačilo davčnega dolga. Ugodnejši način plačila davčnega dolga se lahko uporablja le v izjemnih primerih, ki povsem blokirajo posameznega davčnega zavezanca.
ZDoh-2 člen 44, 44/1, 44/1-3. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja člen 8.
dohodnina - odmera dohodnine - nadomestilo za ločeno življenje - zmanjšanje davčne osnove
Plačilo nadomestila za ločeno življenje je obveznost delodajalca. Zato je logičen zaključek, da je do nadomestila upravičen le tisti delavec, ki ga delodajalec zaradi službenih potreb napoti na delo v drug kraj.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje - neprekinjeno bivanje na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje
Ni dovolj, da tujec neprekinjeno prebiva v Republiki Sloveniji najmanj pet let, ampak mora biti to neprekinjeno prebivanje na podlagi dovoljenj za začasno prebivanje.
ZDavP-2 člen 101. ZDoh-2 člen 19, 19-5, 71, 71/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 30.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis dolga - dohodki davčnega zavezanca - na podlagi zavarovanja prejeta izplačila - katastrski dohodek
Med dohodke davčnega zavezanca ni mogoče šteti odškodnine, ki jo izplača zavarovalnica po škodnem dogodku.
V finančno stanje zavezanca se všteva katastrski dohodek, ne pa tudi druga nakazila iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, saj je po prvem odstavku 71. člena ZDoh-2 davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na kmetijskih zemljiščih katastrski dohodek, ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka.
priznanje izobraževanja - priznanje izobraževanja za namen zaposlovanja - napačna uporaba materialnega prava
Jezikovna razlaga v povezavi s teleološko in sistematično razlago dopušča razlago ZPVI, ki bi bila v skladu z MKPVKE, Upravno sodišče je o tem odločilo že v sodbi v zadevi I U 1361/2011-6 z dne 28. 3. 2011 in bi zato morala biti ta sodba toženi stranki v obvezujoče vodilo pri odločanju v ponovnem postopku. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi tožena stranka v izpodbijanem aktu upoštevala omenjeni mednarodni pogodbi skladno interpretacijo ZPVI.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Upravni organ v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja le število točk, s katerimi je bila ocenjena vloga tožeče stranke. Razlogi, zakaj je bila ocenjena s prav takšnim številom točk, pa iz obrazložitve niso razvidni. Izpodbijanega akta zato ni mogoče preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V zadevi je bistveno vprašanje, ali je terjatev Republike Slovenije do tožnika zastarala. Le navedba, da ne gre za obligacijsko razmerje, ne zadostuje. Dejstvo, da v določbah ZBPP glede vračanja sredstev, ko gre za situacijo, ki jo določa 48. člen ZBPP, ni določen zastaralni rok, še ne pomeni, da ta terjatev Republike Slovenije do tožnika ne zastara. Nezastarljivost terjatve mora biti namreč v zakonu izrecno določena, sicer je to v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije.
mednarodna zaščita - pravice prosilcev za mednarodno zaščito - finančna pomoč v primeru nastanitve na zasebnem naslovu - višina finančne pomoči - kršitev pravil postopka
Tožena stranka v ponovljenem postopku ponovno ni upoštevala predpisanih pravil postopka in je tako posledično z izpodbijano odločbo že drugič odločila o isti stvari – o zahtevku tožnika za dodelitev denarne pomoči do pravnomočne odločitve o njegovi prošnji za mednarodno zaščito. Sodišče je iz navedenih razlogov izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. odstavka 64. člena ZUS-1.
podelitev koncesije - izbira koncesionarja - kriteriji za izbiro koncesionarja - odločanje po prostem preudarku - meje sodne presoje
V postopkih podeljevanja koncesij sodišče po ustaljeni upravno – sodni praksi natančno (strogo) presoja materialne in procesne vidike spora, medtem ko je sodna presoja pri strokovno – tehničnih vprašanjih zadržana v tem smislu, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3, 298. ZVMS člen 78, 78-15.
sklep o dovolitve izvršbe - izvršba s prisilitvijo - ničnost sklepa
Naloženega spornega ukrepa iz začasne odločbe tožeča stranka sploh ne more izvršiti. Očitno je, da tožeča stranka ne more na silo oziroma brez soglasja lastnikov psov vzeti vzorce krvi pri psih, zato tudi ni mogoče zavezanca - tožečo stranko k izvršbi prisiliti z denarno kaznijo. Gre torej za takšno obveznost tožeče stranke, ki je ne more opraviti sama brez soglasja lastnikov psov. Preventivni ukrep, ki je bil naložen v realizacijo, je ozko vezan na določeno obdobje, to je leto 2010, zato izvršba s prisilitvijo sploh ni mogoča, saj je rok za izvedbo ukrepa že potekel. Tožnika ni mogoče prisiliti k izpolnitvi obveznosti z denarno kaznijo po preteku roka, ki je določen za izvršitev ukrepa. Zato je izpodbijani sklep ničen, in sicer po 3. točki prvega odstavka 279. člena ZUP.
ZPKri člen 10, 10/4. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1.
politični zapornik - poprava krivic - zahtevek za priznanje pravic - zavrženje vloge
Ker zahtevki tožeče stranke ne pomenijo zahtevka v smislu in na podlagi določil ZPKri, ki v tovrstnih postopkih v skladu s četrtim odstavkom 10. člena določa smiselno uporabo ZUP, je bila zahteva tožeče stranke ob smiselni uporabi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pravilno zavržena.
ZGO-1 člen 152, 158. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 10.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - začasni objekt
Očitno je, da objeta nista začasna, saj ju tožnik ni odstranil v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost in tudi ni vzpostavil na zemljišču prvotnega stanja. Da ne gre za začasna objekta, pa izhaja tudi iz načina njune gradnje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov
Po določbi prvega odstavka 20. člena ZBPP prosilec odgovarja za resničnost podatkov, ki jih navede v prošnji za dodelitev BPP pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Sankcije zaradi navajanja neresničnih podatkov določa peti odstavek istega člena. V takšnem primeru izda organ za BPP ugotovitveno odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Za nastop navedene pravne posledice zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke. Pri tem ni relevanten njegov subjektivni odnos oziroma namen oziroma ali je prosilec vedel, da podatki niso resnični.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - primerno stanovanje - stanovanje, v katerem prosilec živi
Organ za brezplačno pravno pomoč svoje odločitve ne bi smel opreti zgolj na podatke, ki jih je pridobil po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc, pač pa bi moral razčistiti, kje prosilec dejansko živi.
Tožnik ne izkazuje pogojev trajnejše nelikvidnosti oziroma izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati in bi mu zaradi tega nastala hujša gospodarska škoda ter bi mu odlog in obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode. Tožnik posluje še naprej kljub oteženi situaciji v dejavnosti gradbeništva in prevozništva in na trgu pridobiva prihodke, zato ne izpolnjuje pogoja za obročno plačilo davčnega dolga. Ugodnejši način plačila davčnega dolga se lahko uporablja le v izjemnih primerih, ki povsem blokirajo posameznega davčnega zavezanca.