ZD člen 141, 141/1, 141/2, 141, 141/1, 141/2. SPZ člen 28, 28.
poštenost posestnika zapuščine - dobrovernost - pravica zahtevati zapuščino - rok za dediščinsko tožbo
1. Poštenost posestnika je treba razlagati v smislu njegove dobrovernosti. Da sta se tožničina brata zavedala njene zakonite dedne pravice po očetu in v zvezi s tem pravice do seznanitve z oporoko in do uveljavljanja nujnega deleža, izhaja že iz tega, da sta si tako sama kot po naročilu sodišča prizadevala pridobiti tožničino izjavo za zapuščinski postopek, ko pa jima to ni uspelo, na zapisnik pri sodišču izjavila, da bodo, če se bo tožnica pojavila v domovini, vprašanje njenega deleža uredili med seboj. To pa pomeni, da pravnih prednikov tožene stranke ni mogoče šteti za dobroverna posestnika.
2. Pri uporabi 2. odst. 141. čl. ZD subjektivnega roka ni.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - primarni strah - razžalitev časti in dobrega imena
Razžalitev časti in dobrega imena ni namreč samo v določenem pisnem ali verbalnem napadu na oškodovanca (torej pisno ali ustno), ampak tudi na primer s klofuto ali drugo gesto, ali tudi s pretepom, kot v obravnavanem primeru, kar je za tožnika predstavljalo razžalitev in je predstavljalo protipravno dejanje tudi v objektivnem pogledu.
nalog za izpraznitev poslovnega prostora - odpoved najemne pogodbe - sodna odpoved
Določbe ZPSPP ne predvidevajo izdaje naloga za izpraznitev poslovnega prostora le na podlagi odpovedi pogodbe, pač pa tudi na podlagi zahteve za izpraznitev poslovnega prostora, če iz najemne pogodbe oziroma zakona izhaja, da ima najemodajalec pravico odpovedati pogodbo.
pritožba - pravica do pritožbe - stranka postopka - pooblaščenec
Ker pooblaščenec (tožeče) stranke v pravdnem postopku nedvomno ni (pravdna) stranka in zato nima pravice vložiti pritožbo, je pritožba, ki jo je podpisal in vložil v svojem imenu in zase, ne pa v imenu in za (tožečo) stranko, ki jo zastopa v pravdnem postopku, nedovoljena.
spor majhne vrednosti - gospodarski spor - določitev vrednosti spornega predmeta - različna podlaga tožbenih zahtevkov - pravni pouk - izločitev strokovnega sodelavca
Ker imajo v obravnavanem primeru zahtevki tožeče stranke, kot so opredeljeni v tožbi, različno podlago, se ugotavlja vednost spornega predmeta po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor
Za račune dolžnik v ugovoru zatrjuje, da so bili pobotani z njegovimi terjatvami do upnika. Vendar po mnenju pritožbenega sodišča dolžnik tej svoji trditvi ni predložil adekvatnih dokazov za to, da bi bilo mogoče njegov ugovor v tem delu šteti za obrazloženega. Predložil je le listino z naslovom "Specifikacija poslovanja z družbo P. 2004 - 2005", v kateri so nasproti prej navedenim upnikovim računom navedeni dolžnikovi računi, vendar pa ni razvidno, na kaj se ti dolžnikovi računi nanašajo, kdaj so zapadli v plačilo in kdaj naj bi jih dolžnik uveljavljal upniku v pobot.
ZZZDR člen 123, 129, 129a, 131, 123, 129, 129a, 131.
preživnina
Ob obširnih razlogih v sodbi sodišča prve stopnje pa je pritožbeno sodišče zaključilo, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in ocenilo vse pravno relevantne dokaze, nekoliko nepravilno pa uporabilo materialno pravo, določbo II. odst. 123. čl. ZZZDR in določilo nekoliko previsoko preživnino glede na toženčeve dohodke. Premalo je upoštevalo, da je tožnica polnoletna in da je dolžnost preživljanja polnoletnih otrok nekoliko drugačna kot pa mladoletnih. Starši so sicer dolžni preživljati tudi polnoletne otroke, če se redno šolajo, vendar samo v skladu s svojimi možnostmi. Ker toženčevi dohodki, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje niso tako zelo visoki, tudi njegov standard ni in ker zasluži še z dodatnim delom, je prav, da si tudi tožnica še dodatno pomaga z delom in nekaj tudi sama zasluži. Po presoji pritožbenega sodišča je primerna preživnina, ki jo toženec lahko plačuje, ob upoštevanju vseh ugotovljenih okoliščin 17.000,00 SIT in ne 25.000,00 SIT. Tožnica, ki je polnoletna bo morala tudi sama z delom nekaj prispevati, saj ne bi bilo prav, da bi bilo na tožencu vse breme preživljanja.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 270, 270/1, 270/2, 270/3.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost za bodočo izvršbo - neznatna škoda
Prav ima sodišče prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala obstoja drugega pogoja za izdajo začasne odredbe, in sicer nevarnosti, o kateri je govora v 2. odst. 270. čl. ZIZ. Takšnega ravnanja tudi ne predstavlja okoliščina, da tožena stranka nima v proračunskih postavkah zagotovljenih sredstev do takšne višine kot to zahteva tožeča stranka in prav tako ne dejstvo, da ima tožena stranka v proračunu izkazano izgubo. Zatrjevano odtujevanje zemljišč s strani tožene stranke ne pomeni nevarnosti za poplačilo terjatve tožeče stranke, saj slednja ne trdi, da jih občina odtujuje brezplačno.