• Najdi
  • <<
  • <
  • 9
  • od 14
  • >
  • >>
  • 161.
    VSK sklep II Cp 1557/2005
    16.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01931
    ZIZ člen 2, 2/2, 38, 38c, 38/4, 2, 2/2, 38, 38c, 38/4.
    uradna dolžnost - izvršilni postopek
    Okrajno sodišče v K. ni upnik oziroma stranka postopka. Uporaba določbe 38. c. člena ZIZ, po kateri upnik, v primeru če z obračunom izvršitelja ne soglaša, v osmih dneh pri izvršitelju vloži zahtevo, da o obračunu odloči sodišče, ne pride v poštev.

     
  • 162.
    VSL sklep I Cpg 229/2006
    16.5.2006
    civilno procesno pravo
    VSL05695
    ZGD člen 101, 101. ZPP člen 365, 365-3, 482, 482/1, 365, 365-3, 482, 482/1.
    stvarna pristojnost - gospodarski spor
    Iz tožbene naracije je razvidno, da tožnik uveljavlja denarno

    terjatev do toženih zato, ker so mu bila kot dolžniku v več

    izvršilnih zadevah zarubljena sredstva v višini predmetnega tožbenega

    zahtevka v korist posameznih upnikov iz obveznosti prvotožene

    stranke, nastalih v času med tožnikovim izstopom iz družbe do dneva,

    ko je bil njegov izstop objavljen v uradnem listu.

    Navedeno pomeni, da gre v konkretni zadevi za spor med nekdanjim

    družbenikom, družbo in sedanjima družbenikoma, za katerega bo treba

    uporabiti pravo gospodarskih družb (1. točka 1. odst. 482. člena

    ZGD).

     
  • 163.
    VSK sklep II Cp 114/2006
    16.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01978
    ZIZ člen 24, 24.
    prehod terjatve ali obveznosti
    Razlog iz 12.tč. 55. člena ZIZ (če terjatev ni prešla na upnika oziroma če obveznost ni prešla na dolžnika) se ne upošteva po uradni dolžnosti.

     
  • 164.
    VSK sodba I Cp 320/2005
    16.5.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK02564
    ZOR člen 156, 156/3, 156, 156/3. URS člen 72, 72. ZVO člen 78, 78. ZPP člen 212, 212.
    škoda pri opravljanju splošne koristne dejavnosti - zdravo življenjsko okolje - prekomerne emisije - vezanost na trditveno podlago - dokazno breme
    Na podlagi 3. odst. 156. čl. ZOR je mogoče ugotavljati tudi varstvo pred posegi v okolje, saj zdravo življenjsko okolje zagotavlja tudi Ustava Republike Slovenije v 72. čl. in Zakon o varstvu okolja. Po 3. odst. 156. čl. ZOR je mogoče v primeru, če nastane škoda pri opravljanju splošne koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, zahtevati povrnitev škode, ki presega normalne meje.

     
  • 165.
    VSC sklep Cpg 142/2004
    15.5.2006
    civilno procesno pravo
    VSC01231
    ZPP člen 86, 86/1, 330, 330/1, 333, 333/1, 343, 343/1, 343/2, 365, 365/1, 365/1-1, 366, 86, 86/1, 330, 330/1, 333, 333/1, 343, 343/1, 343/2, 365, 365/1, 365/1-1, 366.
    pritožba - pravica do pritožbe - stranka postopka - pooblaščenec
    Ker pooblaščenec (tožeče) stranke v pravdnem postopku nedvomno ni (pravdna) stranka in zato nima pravice vložiti pritožbo, je pritožba, ki jo je podpisal in vložil v svojem imenu in zase, ne pa v imenu in za (tožečo) stranko, ki jo zastopa v pravdnem postopku, nedovoljena.

     
  • 166.
    VDS sodba Pdp 831/2005
    12.5.2006
    delovno pravo
    VDS03531
    ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3.
    novi ZDR - redna odpoved - pisno opozorilo
    Obvestilo, v katerem delodajalec delavca obvešča o kršitvah

    pogodbenih obveznosti, zaradi katerih ga vabi na zagovor, ne

    predstavlja pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti in

    možnost odpovedi PZ v primeru ponovne kršitve po 1. odstavku 83.

    člena ZDR. Ker delavcu pred podano odpovedjo PZ iz krivdnega

    razloga navedeno obvestilo po 1. odstavku 83. člena ni bilo dano,

    je redna odpoved PZ iz krivdnega razloga nezakonita.

     
  • 167.
    VSL sklep I Cpg 31/2006
    12.5.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL07241
    ZPPSL člen 144, 144/1, 144/2, 144, 144/1, 144/2. ZPP člen 205, 205/4, 208, 208/1, 205, 205/4, 208, 208/1.
    napotitev na pravdo - nadaljevanje postopka - zavrženje tožbe
    V situaciji, ko je bil postopek po že vloženi tožbi po samem zakonu

    prekinjen zaradi pravnih posledic začetka stečaja nad toženo stranko,

    tožeči stranki ni mogoče očitati pomanjkanja ugotovitvenega interesa,

    če v roku iz napotitvenega sklepa ni nadaljevala prekinjenega

    postopka. V skladu s 1. odst. 208. člena ZPP, se postopek, ki je bil

    prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka nadaljuje, ko ga

    stečajni upravitelj prevzame ali ko ga sodnik povabi naj to stori. V

    konkretnem primeru je sodišče postopek nadaljevalo skladno s prej

    navedenim določilom.

     
  • 168.
    VDS sodba in sklep Pdp 1473/2005
    12.5.2006
    delovno pravo
    VDS03537
    ZPSDP člen 1, 10, 13, 1, 10, 13, 1, 10, 13. Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije člen 99, 99.
    odpravnina ob upokojitvi - odpravnina
    Ker je bila tožnica zaposlena pri javnem podjetju, ki je bilo v

    večinski lasti države, je skladno z 10. členom Zakona o višini

    povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov

    (ZPSDP) ob upokojitvi upravičena do odpravnine v višini treh

    povprečnih plač na zaposlenega v RS oz. treh njenih plač, če je

    to zanjo ugodneje. Ker 13. člen ZPSDP določa, da z uveljavitvijo

    tega zakona prenehajo veljati določbe KP in drugih predpisov, ki

    so v nasprotju s tem zakonom, je zmotno stališče, da bi ji morala

    biti odpravnina odmerjena upoštevajoč 99. člen KP

    elektrogospodarstva Slovenije, ki glede na delovno dobo delavca

    določa odpravnino v višini od 3 do 5 plač.

     
  • 169.
    VDS sodba Pdp 1228/2004
    12.5.2006
    delovno pravo
    VDS03557
    ZPP člen 214, 214/3, 214, 214/3. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 54, 52, 52/1, 52/1-3, 54.
    novi ZDR - dokazno breme - dejstva
    Skladno s 3. odstavkom 214. člena ZPP, ni potrebno dokazovati

    dejstev, ki se domnevajo po samem zakonu, lahko pa se dokazuje,

    da ta dejstva ne obstajajo, če ni z zakonom drugače določeno.

    Zato stranka, v katere korist zakon določa pravno domnevo, ni

    dolžna trditi dejanskega stanja pridobitve te pravice ali

    pravnega razmerja, ampak le domnevno bazo, tj. dejstva, na

    katerih temelji pravna domneva in so odločilnega pomena za

    podlago sodni odločbi, saj zakonska domneva olajšuje dokazno

    breme stranke. Ker 54. člen ZDR kot posledico nezakonite

    sklenitve PZ za določen čas uzakonja domnevo, da je sklenjena PZ

    za nedoločen čas, zadostuje, da delavec (tožnik) navaja dejstva,

    iz katerih izhaja, da je bila PZ za določen čas skenjena v

    nasprotju z 52. členom ZDR, na toženi stranki (delodajalcu) pa je

    dokazno breme glede dokazovanja, da je bila PZ za določen čas

    sklenjena zakonito.

     
  • 170.
    VDS sodba in sklep Pdp 658/2005
    12.5.2006
    delovno pravo
    VDS03545
    ZOFVI člen 49, 49. ZDR člen 18, 18/1, 18, 18/1. ZJU člen 4, 4/2.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - pooblaščenec - javni uslužbenci
    Ker je tožena stranka (šola) javni zavod, skladno z 2. odstavkom

    4. člena ZJU pravice in dolžnosti delodajalca izvaja poslovodni

    organ, ki za izvrševanje posameznih pravic lahko pisno pooblasti

    javnega uslužbenca z najmanj visoko strokovno izobrazbo ter

    petimi leti delovnih izkušenj. Navedena določba tako oži možnost

    prenosa pooblastila kot to ureja 1. odstavek 18. člena ZDR. Zato

    je v tem primeru potrebno uporabiti specialno ureditev in ne

    splošno in odločiti po pravilih ZJU in ZOFVI. Skladno z 49.

    členom ZOFVI je poslovodni organ v šoli ravnatelj, ki skladno z

    2. odstavkom 49. člena ZJU za opravljanje posameznih nalog iz

    svoje pristojnosti lahko pisno pooblasti delavca šole. Ker

    odvetnik ni delavec tožene stranke, odpoved PZ, ki jo je

    tožnici po pooblastilu ravnateljice podal odvetnik, ni

    zakonita.

     
  • 171.
    VDS sodba Pdp 705/2005
    12.5.2006
    delovno pravo
    VDS03540
    ZDR člen 20, 20/2, 88, 88/1, 88/1-1, 20, 20/2, 88, 88/1, 88/1-1.
    novi ZDR - redna odpoved - akt o sistematizaciji
    Čeprav je bil pri toženi stranki sprožen postopek odpovedi PZ

    večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, je bila tožnici

    podana redna odpoved PZ iz poslovnega razloga po 1. alinei 1.

    odstavka 88. člena ZDR, ker naj bi se ukinilo njeno delovno

    mesto. Kljub temu, da ukinitev delovnega mesta v splošnem aktu

    delodajalca ni pogoj za obstoj poslovnega razloga za odpoved PZ,

    pa bi morala tožena stranka predložiti pisni akt o tej spremembi,

    glede na to, da se je v odpovedi sklicevala na to spremembo.

    Ukinitve delovnega mesta v splošnem aktu delodajalca ni mogoče

    dokazovati z zaslišanjem priče.

     
  • 172.
    VSL sklep III Cpg 30/2006
    12.5.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL07014
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
    načelo obojestranskega zaslišanja - kršitev določb postopka
    Po oceni pritožbenega sodišča zgoraj navedeno zdravniško potrdilo

    nesporno izkazuje, da so pri zakonitem zastopniku dolžnika obstajali

    opravičljivi razlogi za preložitev naroka. Ker dolžnik ni imel

    pooblaščenca (odvetniška družba XY, o.p.- d.n.o. iz Ljubljane je

    pooblastilo odpovedala že 2.11.2005, kar je več kot tri mesece pred

    narokom) je prvostopno sodišče s tem, ko predlogu za preložitev

    naroka ni ugodilo in ga opravilo v nenavzočnosti dolžnika kršilo

    temeljno procesno načelo obojestranskega zaslišanja, ki je odraz

    ustavnega načela enakosti pred zakonom, kar predstavlja bistveno

    kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v

    zvezi s 15. členom Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in

    likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL).

     
  • 173.
    VDS sodba Pdp 547/2006
    11.5.2006
    delovno pravo
    VDS03558
    ZDR člen 182, 183, 184, 185, 182, 183, 184, 185.
    novi ZDR - odškodninska odgovornost - predpostavke
    Novi ZDR v členih od 182. do 185. odškodninsko odgovornost v

    okviru delovnega razmerja ureja na enak način kot jo je ZTPDR.

    Upoštevajoč splošno ureditev odškodninske odgovornosti po OZ ter

    posebnosti, ki veljajo po delovnopravni zakonodaji, morajo za

    odškodninsko odgovornost za škodo v okviru delovnega razmerja

    obstajati naslednje predpostavke:

    - da je škoda nastala na delu ali v zvezi z delom, ki je

    predmet pogodbe o zaposlitvi,

    - da je škoda sploh nastala,

    - da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim

    ravnanjem delavca,

    - da je škodo delavec povzročil namenoma ali iz hude

    malomarnosti.

     
  • 174.
    VSK sklep II Cpg 74/2006
    11.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02285
    ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27.
    nadaljevanje izvršilnega postopka - odgovornost družbenikov za dolgove družbe
    O tem, da se postopek, ki je bil prvotno voden zoper izbrisano družbo V. d.o.o., nadaljuje zoper dolžnico C.S., je bilo sicer že pravnomočno odločeno s sklepom Okrajnega sodišča v P. z dne 09.08.2001. Zato sedaj ni mogoče upoštevati tistih navedb dolžnice, ki se nanašajo na to, da sama ni prevzela obveznosti izbrisane družbe.

     
  • 175.
    VSK sklep I Cp 1198/2005
    11.5.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK01965
    ZOdv člen 11, 11/2, 11, 11/2. ZOR člen 18, 18/2, 89, 89/1, 751, 751/1, 752, 18, 18/2, 89, 89/1, 751, 751/1, 752.
    pooblastilo za zastopanje - odškodninska odgovornost odvetnika za nepravilno izpolnitev - mandatna pogodba - skrbnost dobrega strokovnjaka
    Za presojo, ali je bil toženec pooblaščen tudi za odškodninski zahtevek, ni odločilno, koliko pooblastil je tožnik podpisal, ampak je bistvena vsebina dogovora pravdnih strank.

     
  • 176.
    VSL sodba II Cp 5306/2005
    11.5.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL51612
    ZOR člen 200, 203, 206, 200, 203, 206. ZPP člen 14, 14.
    solidarna odgovornost - sostorilstvo - vezanost na kazensko sodbo
    Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz 14. člena ZPP, po

    katerem je tako glede obstoja kaznivega dejanja in kot glede kazenske

    odgovornosti vezano na obsodilno kazensko sodbo - torej tudi na

    ugotovitev, da je bilo kaznivo dejanje povzročeno v sostorilstvu.

    Kadar je kaznivo dejanje povzročeno v sostorilstvu, gre za skupno

    delovanje več oseb pri povzročitvi škode. Podlaga za solidarno

    odgovornost sostorilcev je urejena v prvem odstavku 206. člena ZOR,

    ki določa, da za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj,

    odgovarjajo vsi udeleženci solidarno. Tretji odstavek 206. člena ZOR,

    na katerega se sklicuje drugi toženec, pa se uporabi v primeru, ko

    škodo povzroči več oseb, ki delujejo neodvisno druga od druge.

     
  • 177.
    VSK sodba I Cpg 153/2005
    11.5.2006
    civilno procesno pravo
    VSK02337
    ZPP člen 41, 41/2, 70, 70/1, 339, 339/1-2, 495, 496, 41, 41/2, 70, 70/1, 339, 339/1-2, 495, 496.
    spor majhne vrednosti - gospodarski spor - določitev vrednosti spornega predmeta - različna podlaga tožbenih zahtevkov - pravni pouk - izločitev strokovnega sodelavca
    Ker imajo v obravnavanem primeru zahtevki tožeče stranke, kot so opredeljeni v tožbi, različno podlago, se ugotavlja vednost spornega predmeta po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

     
  • 178.
    VSC sklep Cp 512/2006
    11.5.2006
     
    VSC01250
    ZZZDR člen 129, 129a, 129, 129a. ZPP člen 409, 409.
    določitev preživnine - sposobnost biti stranka v postopku
    Otroku, ki je dopolnil 15 let, mora sodišče na primeren način omogočiti, da v postopku sodeluje tudi sam kot stranka.
  • 179.
    VDS sodba Pdp 1098/2005
    11.5.2006
    delovno pravo
    VDS03578
    ZDR člen 54, 54.
    novi ZDR - transformacija delovnega razmerja
    Če delavec uveljavlja transformacijo delovnega razmerja iz

    določenega v nedoločen čas, zato ker je ostal na delu tudi po

    preteku PZ, sklenjene za določen čas, ni bistveno, da ni hotel

    podpisati naknadno predložene nove PZ za določen čas, ki naj bi

    veljala za nazaj.

     
  • 180.
    VSK sklep II Cp 48/2006
    11.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK01722
    ZOR člen 379, 379/1, 379/2, 379, 379/1, 379/2. ZIZ člen 17, 40, 17, 40.
    izvršilni naslov - zastaranje terjatve
    Preživninska terjatev je občasna terjatev, ki v skladu z 2. odst. 379. člena ZOR zastara v treh letih od zapadlosti vsake posamezne terjatve, pa čeprav temelji na sodni odločbi. V predmetnem izvršilnem postopku namreč navedena kazenska sodba ni izvršilni naslov. Izvršbo pa sodišče prve stopnje dovoli na podlagi izvršilnega naslova, opredeljenega v predlogu za izvršbo.

     
  • <<
  • <
  • 9
  • od 14
  • >
  • >>