• Najdi
  • <<
  • <
  • 9
  • od 14
  • >
  • >>
  • 161.
    VSL sklep I Cpg 229/2006
    16.5.2006
    civilno procesno pravo
    VSL05695
    ZGD člen 101, 101. ZPP člen 365, 365-3, 482, 482/1, 365, 365-3, 482, 482/1.
    stvarna pristojnost - gospodarski spor
    Iz tožbene naracije je razvidno, da tožnik uveljavlja denarno

    terjatev do toženih zato, ker so mu bila kot dolžniku v več

    izvršilnih zadevah zarubljena sredstva v višini predmetnega tožbenega

    zahtevka v korist posameznih upnikov iz obveznosti prvotožene

    stranke, nastalih v času med tožnikovim izstopom iz družbe do dneva,

    ko je bil njegov izstop objavljen v uradnem listu.

    Navedeno pomeni, da gre v konkretni zadevi za spor med nekdanjim

    družbenikom, družbo in sedanjima družbenikoma, za katerega bo treba

    uporabiti pravo gospodarskih družb (1. točka 1. odst. 482. člena

    ZGD).

     
  • 162.
    VSK sklep II Cp 164/2006
    16.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01980
    ZIZ člen 76, 76/1, 76, 76/1.
    izvršba na premičnine - dejanske ovire za opravo izvršbe - ustavitev izvršbe - namen izvršilnega postopka
    Cilj in smisel izvršilnega postopka je poplačilo upnika, tega pa s tem izvršilnim sredstvom - prodajo premičnin, ni mogoče doseči in je (delna) ustavitev izvršbe lahko tudi posledica nemožnosti izvršitve upnikove terjatve v stadiju oprave izvršbe z določenim sredstvom izvršbe.

     
  • 163.
    VSC sodba Cpg 230/2006
    16.5.2006
    obligacijsko pravo
    VSC0001599
    OZ člen 1050, 1058, 1059, 1050, 1058, 1059.
    poravnava - ničnost poravnave
    Poravnava je sestavljena iz dveh neodvisnih delov, zato je poravnava le delno nična. Del poravnave je ničen zaradi kršitve določbe čl. 255 ZGD, ki v 1. odst. določa, da se vložki ne smejo vrniti in ne obrestovati.

     
  • 164.
    VSK sklep I Cp 1651/2005
    16.5.2006
    obligacijsko pravo
    VSK01920
    ZD člen 120, 120. OZ člen 561, 561/2, 561/3, 561, 561/2, 561/3.
    pogodba o dosmrtnem preživljanju - neizpolnitev pogodbe - razveza pogodbe
    Pogodba o dosmrtnem preživljanju. Pravni standard omajanega skupnega življenja pomeni nevzdržno stanje v objektivnem in subjektivnem smislu.

     
  • 165.
    VSC sklep Cpg 142/2004
    15.5.2006
    civilno procesno pravo
    VSC01231
    ZPP člen 86, 86/1, 330, 330/1, 333, 333/1, 343, 343/1, 343/2, 365, 365/1, 365/1-1, 366, 86, 86/1, 330, 330/1, 333, 333/1, 343, 343/1, 343/2, 365, 365/1, 365/1-1, 366.
    pritožba - pravica do pritožbe - stranka postopka - pooblaščenec
    Ker pooblaščenec (tožeče) stranke v pravdnem postopku nedvomno ni (pravdna) stranka in zato nima pravice vložiti pritožbo, je pritožba, ki jo je podpisal in vložil v svojem imenu in zase, ne pa v imenu in za (tožečo) stranko, ki jo zastopa v pravdnem postopku, nedovoljena.

     
  • 166.
    VSL sklep III Cpg 30/2006
    12.5.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL07014
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
    načelo obojestranskega zaslišanja - kršitev določb postopka
    Po oceni pritožbenega sodišča zgoraj navedeno zdravniško potrdilo

    nesporno izkazuje, da so pri zakonitem zastopniku dolžnika obstajali

    opravičljivi razlogi za preložitev naroka. Ker dolžnik ni imel

    pooblaščenca (odvetniška družba XY, o.p.- d.n.o. iz Ljubljane je

    pooblastilo odpovedala že 2.11.2005, kar je več kot tri mesece pred

    narokom) je prvostopno sodišče s tem, ko predlogu za preložitev

    naroka ni ugodilo in ga opravilo v nenavzočnosti dolžnika kršilo

    temeljno procesno načelo obojestranskega zaslišanja, ki je odraz

    ustavnega načela enakosti pred zakonom, kar predstavlja bistveno

    kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v

    zvezi s 15. členom Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in

    likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL).

     
  • 167.
    VDS sodba Pdp 705/2005
    12.5.2006
    delovno pravo
    VDS03540
    ZDR člen 20, 20/2, 88, 88/1, 88/1-1, 20, 20/2, 88, 88/1, 88/1-1.
    novi ZDR - redna odpoved - akt o sistematizaciji
    Čeprav je bil pri toženi stranki sprožen postopek odpovedi PZ

    večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, je bila tožnici

    podana redna odpoved PZ iz poslovnega razloga po 1. alinei 1.

    odstavka 88. člena ZDR, ker naj bi se ukinilo njeno delovno

    mesto. Kljub temu, da ukinitev delovnega mesta v splošnem aktu

    delodajalca ni pogoj za obstoj poslovnega razloga za odpoved PZ,

    pa bi morala tožena stranka predložiti pisni akt o tej spremembi,

    glede na to, da se je v odpovedi sklicevala na to spremembo.

    Ukinitve delovnega mesta v splošnem aktu delodajalca ni mogoče

    dokazovati z zaslišanjem priče.

     
  • 168.
    VSL sklep I Cpg 31/2006
    12.5.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL07241
    ZPPSL člen 144, 144/1, 144/2, 144, 144/1, 144/2. ZPP člen 205, 205/4, 208, 208/1, 205, 205/4, 208, 208/1.
    napotitev na pravdo - nadaljevanje postopka - zavrženje tožbe
    V situaciji, ko je bil postopek po že vloženi tožbi po samem zakonu

    prekinjen zaradi pravnih posledic začetka stečaja nad toženo stranko,

    tožeči stranki ni mogoče očitati pomanjkanja ugotovitvenega interesa,

    če v roku iz napotitvenega sklepa ni nadaljevala prekinjenega

    postopka. V skladu s 1. odst. 208. člena ZPP, se postopek, ki je bil

    prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka nadaljuje, ko ga

    stečajni upravitelj prevzame ali ko ga sodnik povabi naj to stori. V

    konkretnem primeru je sodišče postopek nadaljevalo skladno s prej

    navedenim določilom.

     
  • 169.
    VDS sodba in sklep Pdp 1473/2005
    12.5.2006
    delovno pravo
    VDS03537
    ZPSDP člen 1, 10, 13, 1, 10, 13, 1, 10, 13. Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije člen 99, 99.
    odpravnina ob upokojitvi - odpravnina
    Ker je bila tožnica zaposlena pri javnem podjetju, ki je bilo v

    večinski lasti države, je skladno z 10. členom Zakona o višini

    povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov

    (ZPSDP) ob upokojitvi upravičena do odpravnine v višini treh

    povprečnih plač na zaposlenega v RS oz. treh njenih plač, če je

    to zanjo ugodneje. Ker 13. člen ZPSDP določa, da z uveljavitvijo

    tega zakona prenehajo veljati določbe KP in drugih predpisov, ki

    so v nasprotju s tem zakonom, je zmotno stališče, da bi ji morala

    biti odpravnina odmerjena upoštevajoč 99. člen KP

    elektrogospodarstva Slovenije, ki glede na delovno dobo delavca

    določa odpravnino v višini od 3 do 5 plač.

     
  • 170.
    VDS sodba Pdp 1228/2004
    12.5.2006
    delovno pravo
    VDS03557
    ZPP člen 214, 214/3, 214, 214/3. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 54, 52, 52/1, 52/1-3, 54.
    novi ZDR - dokazno breme - dejstva
    Skladno s 3. odstavkom 214. člena ZPP, ni potrebno dokazovati

    dejstev, ki se domnevajo po samem zakonu, lahko pa se dokazuje,

    da ta dejstva ne obstajajo, če ni z zakonom drugače določeno.

    Zato stranka, v katere korist zakon določa pravno domnevo, ni

    dolžna trditi dejanskega stanja pridobitve te pravice ali

    pravnega razmerja, ampak le domnevno bazo, tj. dejstva, na

    katerih temelji pravna domneva in so odločilnega pomena za

    podlago sodni odločbi, saj zakonska domneva olajšuje dokazno

    breme stranke. Ker 54. člen ZDR kot posledico nezakonite

    sklenitve PZ za določen čas uzakonja domnevo, da je sklenjena PZ

    za nedoločen čas, zadostuje, da delavec (tožnik) navaja dejstva,

    iz katerih izhaja, da je bila PZ za določen čas skenjena v

    nasprotju z 52. členom ZDR, na toženi stranki (delodajalcu) pa je

    dokazno breme glede dokazovanja, da je bila PZ za določen čas

    sklenjena zakonito.

     
  • 171.
    VDS sodba in sklep Pdp 658/2005
    12.5.2006
    delovno pravo
    VDS03545
    ZOFVI člen 49, 49. ZDR člen 18, 18/1, 18, 18/1. ZJU člen 4, 4/2.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - pooblaščenec - javni uslužbenci
    Ker je tožena stranka (šola) javni zavod, skladno z 2. odstavkom

    4. člena ZJU pravice in dolžnosti delodajalca izvaja poslovodni

    organ, ki za izvrševanje posameznih pravic lahko pisno pooblasti

    javnega uslužbenca z najmanj visoko strokovno izobrazbo ter

    petimi leti delovnih izkušenj. Navedena določba tako oži možnost

    prenosa pooblastila kot to ureja 1. odstavek 18. člena ZDR. Zato

    je v tem primeru potrebno uporabiti specialno ureditev in ne

    splošno in odločiti po pravilih ZJU in ZOFVI. Skladno z 49.

    členom ZOFVI je poslovodni organ v šoli ravnatelj, ki skladno z

    2. odstavkom 49. člena ZJU za opravljanje posameznih nalog iz

    svoje pristojnosti lahko pisno pooblasti delavca šole. Ker

    odvetnik ni delavec tožene stranke, odpoved PZ, ki jo je

    tožnici po pooblastilu ravnateljice podal odvetnik, ni

    zakonita.

     
  • 172.
    VDS sodba Pdp 831/2005
    12.5.2006
    delovno pravo
    VDS03531
    ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3.
    novi ZDR - redna odpoved - pisno opozorilo
    Obvestilo, v katerem delodajalec delavca obvešča o kršitvah

    pogodbenih obveznosti, zaradi katerih ga vabi na zagovor, ne

    predstavlja pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti in

    možnost odpovedi PZ v primeru ponovne kršitve po 1. odstavku 83.

    člena ZDR. Ker delavcu pred podano odpovedjo PZ iz krivdnega

    razloga navedeno obvestilo po 1. odstavku 83. člena ni bilo dano,

    je redna odpoved PZ iz krivdnega razloga nezakonita.

     
  • 173.
    VSK sodba I Cp 585/2006
    11.5.2006
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSK1687
    ZZZDR člen 132, 132/5, 132, 132/5.
    zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine
    Ko sodišče določa preživnino, ki jo je dolžan plačevati tisti od staršev, pri katerem otrok ne živi, za pokritje otrokovih potreb ne morejo biti pomembni stroški, ki jih ima drugi od staršev zaradi vzdrževanja stikov z otrokom. Ti stroški, ki mu nastajajo, da vzdržuje stike z otrokom, se ne morejo kompenzirati s preživninsko obveznostjo do otroka.

     
  • 174.
    VSK sodba I Cpg 173/2005
    11.5.2006
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSK03014
    ZPP člen 212, 212.
    pomanjkanje dejanskih in pravnih navedb
    Predložitev dokaza brez navedb dejanske in pravne narave pa ne more obvezovati sodišča, da se o tem izjasnjuje.

     
  • 175.
    VSK sklep II Cpg 28/2006
    11.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02342
    ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/2, 62/5, 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/2, 62/5.
    obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi
    Dolžnik je sicer zatrjeval tudi taka dejstva, ki bi lahko imela za posledico zavrnitev zahtevka, za zatrjevana dejstva pa dejansko ni predlagal prav nobenih dokazov. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je njegov ugovor potrebno šteti za neobrazložen in s tem tudi neutemeljen.

     
  • 176.
    VSK sklep II Cpg 79/2006
    11.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02019
    ZIZ člen 53, 53/2, 58, 61, 61/2, 53, 53/2, 58, 61, 61/2.
    obrazložen ugovor - dokazno breme upnika
    Upnik mora dokazovati obstoj razmerja, iz katerega izvira izstavljeni račun, če dolžnik to ugovarja.

     
  • 177.
    VSK sklep I Cp 1181/2005
    11.5.2006
    denacionalizacija
    VSK01968
    ZDen člen 26, 26/3, 27, 60, 26, 26/3, 27, 60.
    denacionalizacijski postopek - plačilo odškodnine za zmanjšano vrednost v naravi vrnjenih nepremičnin
    Odškodnina za zmanjšano vrednost nepremičnine je neposredno vezana na vrnitev nepremičnine v naravi. Če so izkazani pogoji za plačilo razlike iz 3. odst. 26. člena ZDen, mora upravičenec to odškodnino uveljavljati hkrati z zahtevkom za vrnitev v naravi.

     
  • 178.
    VSM sklep I Kp 943/2004
    11.5.2006
    kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
    VSM20298
    KZ člen 244, 244/1, 254, 254/1, 254/3, 244, 244/1, 254, 254/1, 254/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372-1, 372-4, 374, 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372-1, 372-4, 374.
    opis kaznivega dejanja - davčna zatajitev - zloraba položaja - poskus
    Skupni neposredni učinek izvšitvenih ravnanj pri kaznivem dejanju

    davčne zatajitve iz prvega odstavka 254. člena KZ RS je (bil) v

    lažno prikazanem dejanskem stanju, ki ima za posledico

    preslepitev davčnega organa, ki to stanje dojame kot resnično, ta

    pa ima za posledico storilčevo izognitev davčnim obveznostim. Če

    je storilec z izvršitvenimi ravnanji dejansko stanje lažno

    prikazal pa davčnega organa ni preslepil, je njegovo dejanje

    ostalo pri poskusu in enako je, ko se kljub preslepitvi davčnega

    organa davčni obveznosti ni izognil. V prvem primeru je poskus

    nedokončan, v drugem primeru pa je takšen poskus dokončan. To

    pomeni, da je obravnavano kaznivo dejanje lahko dokončano samo

    tedaj, ko je med storilčevimi izvršitvenimi ravnanji,

    preslepitvijo davčnega organa in storilčevo izognitvijo davčnim

    obveznostim podana vzročna zveza, medtem ko imamo v ostalih

    primerih opraviti s katero izmed navedenih oblik poskusa tega

    kaznivega dejanja.

     
  • 179.
    VSK sklep II Cpg 74/2006
    11.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02285
    ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27.
    nadaljevanje izvršilnega postopka - odgovornost družbenikov za dolgove družbe
    O tem, da se postopek, ki je bil prvotno voden zoper izbrisano družbo V. d.o.o., nadaljuje zoper dolžnico C.S., je bilo sicer že pravnomočno odločeno s sklepom Okrajnega sodišča v P. z dne 09.08.2001. Zato sedaj ni mogoče upoštevati tistih navedb dolžnice, ki se nanašajo na to, da sama ni prevzela obveznosti izbrisane družbe.

     
  • 180.
    VSL sodba II Cp 5306/2005
    11.5.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL51612
    ZOR člen 200, 203, 206, 200, 203, 206. ZPP člen 14, 14.
    solidarna odgovornost - sostorilstvo - vezanost na kazensko sodbo
    Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz 14. člena ZPP, po

    katerem je tako glede obstoja kaznivega dejanja in kot glede kazenske

    odgovornosti vezano na obsodilno kazensko sodbo - torej tudi na

    ugotovitev, da je bilo kaznivo dejanje povzročeno v sostorilstvu.

    Kadar je kaznivo dejanje povzročeno v sostorilstvu, gre za skupno

    delovanje več oseb pri povzročitvi škode. Podlaga za solidarno

    odgovornost sostorilcev je urejena v prvem odstavku 206. člena ZOR,

    ki določa, da za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj,

    odgovarjajo vsi udeleženci solidarno. Tretji odstavek 206. člena ZOR,

    na katerega se sklicuje drugi toženec, pa se uporabi v primeru, ko

    škodo povzroči več oseb, ki delujejo neodvisno druga od druge.

     
  • <<
  • <
  • 9
  • od 14
  • >
  • >>