odškodnina za nepremoženjsko škodo - primarni strah - razžalitev časti in dobrega imena
Razžalitev časti in dobrega imena ni namreč samo v določenem pisnem ali verbalnem napadu na oškodovanca (torej pisno ali ustno), ampak tudi na primer s klofuto ali drugo gesto, ali tudi s pretepom, kot v obravnavanem primeru, kar je za tožnika predstavljalo razžalitev in je predstavljalo protipravno dejanje tudi v objektivnem pogledu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSK01979
ZIZ člen 56, 56. ZPP člen 319, 319/3, 319, 319/3. OZ člen 311, 312, 311, 312.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor po izteku roka - materialnopravni pobot - procesni pobot
V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, ni možno uveljavljati tako imenovanega procesnega pobotanja po določilih Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pač pa je možen materialnopravni oziroma predpravdni pobot vzajemnih terjatev v smislu določb 311. in 312.čl. Obligacijskega zakonika (OZ). V primeru pobotanja dveh judikatnih terjatev pobot učinkuje samo od tistega dne dalje, ko ga je dolžnik uveljavil. Upnikova judikatna terjatev je zaradi materialnopravnega oziroma predpravdnega pobota ugasnila z vložitvijo dolžnikovega ugovora po izteku roka. V tem primeru gre za predpravdno pobotanje, ne pa za pravdno (procesno) pobotanje, zato so neutemeljene pritožbene trditve, da bi moral izrek izpodbijanega sklepa vsebovati tričlenski izrek.
Zapadlost terjatve v konkretnem primeru ne izhaja iz posojilne pogodbe oziroma notarskega zapisa, ampak je odvisna od bodočih, negotovih dejstev (neredno plačevanje in odstop od pogodbe) in v takšnem primeru sam notarski zapis ne izkazuje nastopa zapadlosti. V takšnem primeru se zapadlost ne more dokazovati le z navedbo o nerednem poravnavanju obveznosti s strani dolžnika, opominom z učinkom odstopa ter vročilnico z nevročeno pisemsko pošiljko, pač pa bi moral upnik zapadlost dokazovati na način ki je predpisan v 3. in 4. odst. 20. člena ZIZ. Ob tem pritožbeno sodišče poudarja, da za obravnavani primer še ne veljajo spremembe ZIZ (ZIZ-C, Ur. List RS, št. 17/2006), ki je v novem 20.a členu predpisal točen postopek dokazovanja zapadlosti, ki pa v konkretnem primeru ni bil izveden.
Na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bilo ugotovljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja, ima tožnik pravico do odškodnine oziroma reparacije za ves čas do ponovne zaposlitvi pri toženi stranki, razen za obdobje, ko je užival pravice iz delovnega razmerja na podlagi zaposlitve v lastnem podjetju. Po prenehanju te zaposlitve se tožena stranka ne more razbremeniti plačila reparacije s sklicevanjem na dejstvo, da je tožniku delovno razmerje v lastnem podjetju prenehalo po njegovi volji oziroma krivdi.
ZOR člen 156, 156/3, 156, 156/3. URS člen 72, 72. ZVO člen 78, 78. ZPP člen 212, 212.
škoda pri opravljanju splošne koristne dejavnosti - zdravo življenjsko okolje - prekomerne emisije - vezanost na trditveno podlago - dokazno breme
Na podlagi 3. odst. 156. čl. ZOR je mogoče ugotavljati tudi varstvo pred posegi v okolje, saj zdravo življenjsko okolje zagotavlja tudi Ustava Republike Slovenije v 72. čl. in Zakon o varstvu okolja. Po 3. odst. 156. čl. ZOR je mogoče v primeru, če nastane škoda pri opravljanju splošne koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, zahtevati povrnitev škode, ki presega normalne meje.
ZST člen 17, 17/1, 17, 17/1. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 154, 154/1, 154/2.
oprostitev plačila sodnih taks - končni uspeh stranke v pravdi
1.odst. 17. čl. Zakona o sodnih taksah - ZST, ki določa, da če v pravdnem, kazenskem ali postopku izvršbe in zavarovanja taks oproščena stranka uspe, je dolžna takse, ki bi jih morala plačati ta stranka, če ne bi bila oproščena, plačati stranka, ki ne uživa oprostitve in sicer v sorazmerju s tem, kolikor je oproščena stranka uspela v postopku. Ni se mogoče strinjati s pritožbenimi izvajanji, da bi sodišče moralo glede takse za pritožbo upoštevati, da sta se pravdni stranki zoper sodbo pritožili, nobena pa s pritožbo ni uspela, zato bi moralo sodišče odločiti, da vsaka stranka nosi svoje pritožbene stroške. Pri odločanju o tem, kolikšen je uspeh posamezne stranke v postopku, je odločilno načelo končnega uspeha v pravdi, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj.
Poravnava je sestavljena iz dveh neodvisnih delov, zato je poravnava le delno nična. Del poravnave je ničen zaradi kršitve določbe čl. 255 ZGD, ki v 1. odst. določa, da se vložki ne smejo vrniti in ne obrestovati.
Pravno varovani interes upnika je v izvršitvi s sodno odločbo ugotovljene obveznosti, zato upnika pri uporabi pravice iz 269. člena OZ omejuje načelo prepovedi zlorabe pravic (7. člen OZ).
ZPPSL člen 185, 186, 185, 186. ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1.
nadaljevanje postopka - stečajni postopek
Postopek, ki je bil prekinjen zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka zoper toženo stranko, sodišče nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj prevzame ali ko ga sodnik povabi, naj to stori. Gre torej za procesni sklep, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo po slovenskem zakonu, po katerem mora postopek voditi. Zato določbi 185. in 186. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, po katerih je potrebno odločbe tujih sodišč, izdane v postopku prisilne poravnave zoper dolžnika, ki ima sedež na območju tujega sodišča, v Sloveniji priznati, na nadaljevanje tega postopka ne moreta vplivati.
Taka ugotovitev prvostopenjskega sodišča ima lahko za posledico kvečjemu drugačen materialnopravni zaključek, in sicer, ne da je bila pogodba fiktivna, temveč, da je izpolnjevala svojo osnovno funkcijo.
nalog za izpraznitev poslovnega prostora - odpoved najemne pogodbe - sodna odpoved
Določbe ZPSPP ne predvidevajo izdaje naloga za izpraznitev poslovnega prostora le na podlagi odpovedi pogodbe, pač pa tudi na podlagi zahteve za izpraznitev poslovnega prostora, če iz najemne pogodbe oziroma zakona izhaja, da ima najemodajalec pravico odpovedati pogodbo.
zakonito dedovanje - vračunanje daril v dedni delež (kolacija) - odpoved dedovanju
Vračunanje daril v dedni delež velja v načelu za kakršnokoli neodplačno razpolaganje zapustnika v korist zakonitega dediča. 29. člen ZD in 46. člen ZD namreč pri presoji daril, ki se vračunajo v dedni delež, izrecno zahtevata razpolaganje zapustnika (in ne koga drugega) v korist zakonitega dediča.
Odpoved dediščini v svojem imenu se šteje, kakor da odpovedujoči sploh ni bil dedič.