ZOR člen 279, 279/1, 279, 279/1. ZPOMZO-1 člen 1, 1.
zamudne obresti - izračun
Zakonske zamudne obresti se obračunavajo na konformni način vse do 28.6.2003, ko je pričel veljati sedaj veljavni Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSK01979
ZIZ člen 56, 56. ZPP člen 319, 319/3, 319, 319/3. OZ člen 311, 312, 311, 312.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor po izteku roka - materialnopravni pobot - procesni pobot
V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, ni možno uveljavljati tako imenovanega procesnega pobotanja po določilih Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pač pa je možen materialnopravni oziroma predpravdni pobot vzajemnih terjatev v smislu določb 311. in 312.čl. Obligacijskega zakonika (OZ). V primeru pobotanja dveh judikatnih terjatev pobot učinkuje samo od tistega dne dalje, ko ga je dolžnik uveljavil. Upnikova judikatna terjatev je zaradi materialnopravnega oziroma predpravdnega pobota ugasnila z vložitvijo dolžnikovega ugovora po izteku roka. V tem primeru gre za predpravdno pobotanje, ne pa za pravdno (procesno) pobotanje, zato so neutemeljene pritožbene trditve, da bi moral izrek izpodbijanega sklepa vsebovati tričlenski izrek.
Okrajno sodišče v K. ni upnik oziroma stranka postopka. Uporaba določbe 38. c. člena ZIZ, po kateri upnik, v primeru če z obračunom izvršitelja ne soglaša, v osmih dneh pri izvršitelju vloži zahtevo, da o obračunu odloči sodišče, ne pride v poštev.
Taka ugotovitev prvostopenjskega sodišča ima lahko za posledico kvečjemu drugačen materialnopravni zaključek, in sicer, ne da je bila pogodba fiktivna, temveč, da je izpolnjevala svojo osnovno funkcijo.
Po takšnem pregledu pritožbeno sodišče ugotavlja, da storilčeva pritožba ni dovoljena glede na določilo drugega odstavka 161. člena ZP-1.Ugotavlja namreč, da je sodišče prve stopnje odločalo na podlagi zahteve za sodno varstvo, ki jo je storilec vložil proti odločitvi prekrškovnega organa o zavrženju zahteve za sodno varstvo kot prepozno vložene. S takšno sodbo sodišče ni odločalo niti o primeru iz prvega odstavka 66. člena ZP-1, po katerem bi bila dovoljena pritožba iz vseh razlogov navedenih v 154. členu ZP-1, niti o nobenem od primerov iz drugega odstavka 66. člena ZP-1 (ker sodišče ni odločalo o meritorni odločbi prekrškovnega organa), kjer pa je izključena pritožba glede dejanskega stanja medtem ko je iz razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena ZP-1 dovoljena.
izvršba na premičnine - dejanske ovire za opravo izvršbe - ustavitev izvršbe - namen izvršilnega postopka
Cilj in smisel izvršilnega postopka je poplačilo upnika, tega pa s tem izvršilnim sredstvom - prodajo premičnin, ni mogoče doseči in je (delna) ustavitev izvršbe lahko tudi posledica nemožnosti izvršitve upnikove terjatve v stadiju oprave izvršbe z določenim sredstvom izvršbe.
nalog za izpraznitev poslovnega prostora - odpoved najemne pogodbe - sodna odpoved
Določbe ZPSPP ne predvidevajo izdaje naloga za izpraznitev poslovnega prostora le na podlagi odpovedi pogodbe, pač pa tudi na podlagi zahteve za izpraznitev poslovnega prostora, če iz najemne pogodbe oziroma zakona izhaja, da ima najemodajalec pravico odpovedati pogodbo.
ZPP člen 212, 212. OZ člen 120, 921, 941, 942, 120, 921, 941, 942.
splošni pogoji zavarovanja - predmet zavarovanja - nastanek zavarovalnega primera - dokazno breme
1. Sodišče prve stopnje je določilo 1. člena Splošnih pogojev, ki določa, da so pomožni čolni, čolni za reševanje, dodatni izvenkrmni motorji, prikolica za prevoz plovila in osebni predmeti zavarovani le, če je to posebej dogovorjeno in je plačana zavarovalna premija ter določilo, da morajo biti tehnična in nautična oprema, kakor tudi osebni predmeti posebej prijavljeni v zavarovanje in da morajo biti vsi predmeti, ki niso serijsko del plovila, navedeni v seznamu, ki je sestavni del zavarovalne pogodbe, razumelo pravilno, ko ga je razlagalo tako, da citirana določba splošnih pogojev lahko pomeni le, da v kolikor neserijski deli plovila niso navedeni v seznamu, niso predmet zavarovanja.
2. Sodišče prve stopnje je zaključek, da zavarovalni primer sploh ni nastal, zgradilo na dejstvu, da tožnik ni ponudil niti enega dokaza o tem, da je v času škodnega dogodka propelerje na plovilu imel ter o njihovi kvaliteti in vrsti, čeprav je tožena stranka dvom v obstoj zavarovalnega primera izrazila že v odgovoru na tožbo.
Zapadlost terjatve v konkretnem primeru ne izhaja iz posojilne pogodbe oziroma notarskega zapisa, ampak je odvisna od bodočih, negotovih dejstev (neredno plačevanje in odstop od pogodbe) in v takšnem primeru sam notarski zapis ne izkazuje nastopa zapadlosti. V takšnem primeru se zapadlost ne more dokazovati le z navedbo o nerednem poravnavanju obveznosti s strani dolžnika, opominom z učinkom odstopa ter vročilnico z nevročeno pisemsko pošiljko, pač pa bi moral upnik zapadlost dokazovati na način ki je predpisan v 3. in 4. odst. 20. člena ZIZ. Ob tem pritožbeno sodišče poudarja, da za obravnavani primer še ne veljajo spremembe ZIZ (ZIZ-C, Ur. List RS, št. 17/2006), ki je v novem 20.a členu predpisal točen postopek dokazovanja zapadlosti, ki pa v konkretnem primeru ni bil izveden.
Sodišče prve stopnje, preden o stroških odloči po prostem preudarku, mora upoštevati rezultat postopka in vse okoliščine primera, da lahko pravilno uporabi prosti preudarek.
ZST člen 17, 17/1, 17, 17/1. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 154, 154/1, 154/2.
oprostitev plačila sodnih taks - končni uspeh stranke v pravdi
1.odst. 17. čl. Zakona o sodnih taksah - ZST, ki določa, da če v pravdnem, kazenskem ali postopku izvršbe in zavarovanja taks oproščena stranka uspe, je dolžna takse, ki bi jih morala plačati ta stranka, če ne bi bila oproščena, plačati stranka, ki ne uživa oprostitve in sicer v sorazmerju s tem, kolikor je oproščena stranka uspela v postopku. Ni se mogoče strinjati s pritožbenimi izvajanji, da bi sodišče moralo glede takse za pritožbo upoštevati, da sta se pravdni stranki zoper sodbo pritožili, nobena pa s pritožbo ni uspela, zato bi moralo sodišče odločiti, da vsaka stranka nosi svoje pritožbene stroške. Pri odločanju o tem, kolikšen je uspeh posamezne stranke v postopku, je odločilno načelo končnega uspeha v pravdi, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - primarni strah - razžalitev časti in dobrega imena
Razžalitev časti in dobrega imena ni namreč samo v določenem pisnem ali verbalnem napadu na oškodovanca (torej pisno ali ustno), ampak tudi na primer s klofuto ali drugo gesto, ali tudi s pretepom, kot v obravnavanem primeru, kar je za tožnika predstavljalo razžalitev in je predstavljalo protipravno dejanje tudi v objektivnem pogledu.
ZPPSL člen 185, 186, 185, 186. ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1.
nadaljevanje postopka - stečajni postopek
Postopek, ki je bil prekinjen zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka zoper toženo stranko, sodišče nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj prevzame ali ko ga sodnik povabi, naj to stori. Gre torej za procesni sklep, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo po slovenskem zakonu, po katerem mora postopek voditi. Zato določbi 185. in 186. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, po katerih je potrebno odločbe tujih sodišč, izdane v postopku prisilne poravnave zoper dolžnika, ki ima sedež na območju tujega sodišča, v Sloveniji priznati, na nadaljevanje tega postopka ne moreta vplivati.