ZOR člen 279, 279/1, 279, 279/1. ZPOMZO-1 člen 1, 1.
zamudne obresti - izračun
Zakonske zamudne obresti se obračunavajo na konformni način vse do 28.6.2003, ko je pričel veljati sedaj veljavni Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSK01979
ZIZ člen 56, 56. ZPP člen 319, 319/3, 319, 319/3. OZ člen 311, 312, 311, 312.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor po izteku roka - materialnopravni pobot - procesni pobot
V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, ni možno uveljavljati tako imenovanega procesnega pobotanja po določilih Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pač pa je možen materialnopravni oziroma predpravdni pobot vzajemnih terjatev v smislu določb 311. in 312.čl. Obligacijskega zakonika (OZ). V primeru pobotanja dveh judikatnih terjatev pobot učinkuje samo od tistega dne dalje, ko ga je dolžnik uveljavil. Upnikova judikatna terjatev je zaradi materialnopravnega oziroma predpravdnega pobota ugasnila z vložitvijo dolžnikovega ugovora po izteku roka. V tem primeru gre za predpravdno pobotanje, ne pa za pravdno (procesno) pobotanje, zato so neutemeljene pritožbene trditve, da bi moral izrek izpodbijanega sklepa vsebovati tričlenski izrek.
Zapadlost terjatve v konkretnem primeru ne izhaja iz posojilne pogodbe oziroma notarskega zapisa, ampak je odvisna od bodočih, negotovih dejstev (neredno plačevanje in odstop od pogodbe) in v takšnem primeru sam notarski zapis ne izkazuje nastopa zapadlosti. V takšnem primeru se zapadlost ne more dokazovati le z navedbo o nerednem poravnavanju obveznosti s strani dolžnika, opominom z učinkom odstopa ter vročilnico z nevročeno pisemsko pošiljko, pač pa bi moral upnik zapadlost dokazovati na način ki je predpisan v 3. in 4. odst. 20. člena ZIZ. Ob tem pritožbeno sodišče poudarja, da za obravnavani primer še ne veljajo spremembe ZIZ (ZIZ-C, Ur. List RS, št. 17/2006), ki je v novem 20.a členu predpisal točen postopek dokazovanja zapadlosti, ki pa v konkretnem primeru ni bil izveden.
Okrajno sodišče v K. ni upnik oziroma stranka postopka. Uporaba določbe 38. c. člena ZIZ, po kateri upnik, v primeru če z obračunom izvršitelja ne soglaša, v osmih dneh pri izvršitelju vloži zahtevo, da o obračunu odloči sodišče, ne pride v poštev.
ZOR člen 156, 156/3, 156, 156/3. URS člen 72, 72. ZVO člen 78, 78. ZPP člen 212, 212.
škoda pri opravljanju splošne koristne dejavnosti - zdravo življenjsko okolje - prekomerne emisije - vezanost na trditveno podlago - dokazno breme
Na podlagi 3. odst. 156. čl. ZOR je mogoče ugotavljati tudi varstvo pred posegi v okolje, saj zdravo življenjsko okolje zagotavlja tudi Ustava Republike Slovenije v 72. čl. in Zakon o varstvu okolja. Po 3. odst. 156. čl. ZOR je mogoče v primeru, če nastane škoda pri opravljanju splošne koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, zahtevati povrnitev škode, ki presega normalne meje.
odgovornost za škodo - prispevek oškodovanca - vzročna zveza
Vzročna zveza med škodnim dejanjem in nastalo škodo mora biti neprekinjena, nepretrgana in je odgovorna oseba lahko odgovorna samo za tisto škodo, ki je nastala do prekinitve vzročne zveze, ne pa kasneje.
Sodišče prve stopnje, preden o stroških odloči po prostem preudarku, mora upoštevati rezultat postopka in vse okoliščine primera, da lahko pravilno uporabi prosti preudarek.
izvršba na premičnine - dejanske ovire za opravo izvršbe - ustavitev izvršbe - namen izvršilnega postopka
Cilj in smisel izvršilnega postopka je poplačilo upnika, tega pa s tem izvršilnim sredstvom - prodajo premičnin, ni mogoče doseči in je (delna) ustavitev izvršbe lahko tudi posledica nemožnosti izvršitve upnikove terjatve v stadiju oprave izvršbe z določenim sredstvom izvršbe.
Taka ugotovitev prvostopenjskega sodišča ima lahko za posledico kvečjemu drugačen materialnopravni zaključek, in sicer, ne da je bila pogodba fiktivna, temveč, da je izpolnjevala svojo osnovno funkcijo.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - primarni strah - razžalitev časti in dobrega imena
Razžalitev časti in dobrega imena ni namreč samo v določenem pisnem ali verbalnem napadu na oškodovanca (torej pisno ali ustno), ampak tudi na primer s klofuto ali drugo gesto, ali tudi s pretepom, kot v obravnavanem primeru, kar je za tožnika predstavljalo razžalitev in je predstavljalo protipravno dejanje tudi v objektivnem pogledu.
zakonito dedovanje - vračunanje daril v dedni delež (kolacija) - odpoved dedovanju
Vračunanje daril v dedni delež velja v načelu za kakršnokoli neodplačno razpolaganje zapustnika v korist zakonitega dediča. 29. člen ZD in 46. člen ZD namreč pri presoji daril, ki se vračunajo v dedni delež, izrecno zahtevata razpolaganje zapustnika (in ne koga drugega) v korist zakonitega dediča.
Odpoved dediščini v svojem imenu se šteje, kakor da odpovedujoči sploh ni bil dedič.
Poravnava je sestavljena iz dveh neodvisnih delov, zato je poravnava le delno nična. Del poravnave je ničen zaradi kršitve določbe čl. 255 ZGD, ki v 1. odst. določa, da se vložki ne smejo vrniti in ne obrestovati.