Stališče toženih strank, da je pogodbena predkupna pravica dogovorjena med toženima strankama z najemno pogodbo, močnejša od zakonske predkupne pravice tožnika, ki jo ima na podlagi določbe 124. člena Stvarnopravnega zakonika, je napačno.
ZIZ člen 45, 45/2, 45/3, 45, 45/2, 45/3. ZZK-1 člen 86, 142, 142/5, 161, 161/3-3, 86, 142, 142/5, 161, 161/3-3.
zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnini - nepravnomočnost sklepa o izvršbi
V primeru, ko je podlaga za vpis pravnomočna odločba, mora biti na prepisu te odločbe potrdilo o pravnomočnosti. V obravnavanem primeru sklep o izvršbi takega potrdila nima, čeprav 3. odst. 45. člena ZIZ izrecno določa, da se sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vroči osebam oz. organom iz 2. odst. 45. člena ZIZ, šele ko postane pravnomočen.
ZIZ člen 38, 38/6, 38, 38/6. ZPP člen 154, 154/1, 154, 154/1.
stroški - uspeh v pravdi
V obravnavani zadevi pravna podlaga odločitve o stroških ni 6. odst. 38. čl. ZIZ, temveč določilo 154. čl. ZPP, ki se v tem postopku smiselno uporablja na podlagi 15. čl. ZIZ. Za upnico ustavitev izvršilnega postopka v konkretnem primeru predstavlja procesni neuspeh, gre za situacijo, ki je enaka tisti, ki jo obravnava 1. odst. 154. čl. ZPP.
Konkretnih okoliščin v zvezi s silo, grožnjo oz. zvijačo sodišče prve stopnje ni ugotovilo. Zgolj dejstvo, da je bilo plačilo domske oskrbe oz. odpis davkov pogojevan z izročitvijo premoženja, pa še ne kaže na obstoj elementov iz 5. člena ZDen. Predpisi so dopuščali tedaj poravnavo davščin z izročitvijo zemljišča, seveda pa le, če gre za svobodno voljo tudi davčnega zavezanca. Svobodna volja mora biti seveda podana tudi, ko gre za odločitev o prepustitvi premoženja v zameno za plačilo domske oskrbe. Ugotovitve, da svobodna volja ni bila podana, izpodbijani sklep ne vsebuje
Če je tožnik od kritičnega dne dalje vozil po drugi trasi in ne po tisti, ki je bila predmet zahtevka, to ne pomeni, da ni bil oviran na poti, ki jo je imel v zadnji mirni posesti.
ZPP člen 154, 154/1, 320, 426, 154, 154/1, 320, 426. SPZ člen 30, 30.
tožba zaradi motenja posesti - pravni interes - časovne meje pravnomočnosti - stroški postopka
O utemeljenosti zahtevka odloča sodišče glede na odločilna dejstva, ki so nastala do konca obravnavanja pred sodiščem prve stopnje (časovna meja pravnomočnosti) in če tako zahtevek ob koncu obravnavanja ni več utemeljen, ga je potrebno zavrniti, ne glede na to, ali je bil utemeljen v času, ko je bila vložena tožba.
Tožba zaradi motenja posesti ni ugotovitvena tožba, temveč je dajatvena, zato je tudi tožbeni zahtevek motenjske tožbe dajatveni zahtevek (zahtevek na vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja in prepoved bodočih podobnih posegov). Ugotovitev dejstev zadnjega posestnega stanja in dejstev izvršenega motenja ni pravi tožbeni zahtevek, temveč to po svoji naravi spada v ugotovitev dejanskega stanja in s tem v obrazložitev sklepa. Ugotovitveni del takšnega zahtevka je torej le podlaga dajatvenemu delu in ima svoj smisel le v povezavi z dajatvenim delom tožbenega zahtevka. V kolikor ni mogoče ugoditi dajatvenemu delu tožbenega zahtevka, je potrebno zavrniti tudi njegov ugotovitveni del.
užitek stanovanja - nastanek stvarne služnosti - pridobitni način - obligacijska zaveza
Kljub temu, da pravica dosmrtnega uživanja stanovanja v korist tožnika ni bila vpisana v zemljiški knjigi, pa obstaja za toženca obligacijska zaveza iz sklenjene darilne pogodbe, da dovoli tožniku dosmrtno brezplačno uživanje navedenega stanovanja.
predznamba lastninske pravice - listine za dovolitev predznambe
Predlagateljica je kot podlago za predznambo predložila tožbo, ki jo je vložila zaradi sklenitve prodajne pogodbe in izdaje zemljiškoknjižnega dovolila, vendar tožba ni listina oziroma odločba iz 49. člena ZZK-1, saj tožba sama po sebi še ne dokazuje pravnega temelja za pridobitev lastninske pravice ne glede na to, da je nepremičnina označena v skladu z zakonskimi zahtevami.
ZPP člen 318, 318/1-3, 426, 318, 318/1-3, 426. SPZ člen 33, 33.
motenje posesti - nesklepčnost tožbenega zahtevka - prepostavke za sodno varstvo pred motenjem posesti
Sodno varstvo pred motenjem posesti ima tisti, ki dokaže, da je bil pred motenjem posestnik stvari, da je bila posest zares motena, da je bil toženec tisti, ki jo je motil, da njegovo dejanje, ki naj bi bilo motilno, res pomeni motenje in da je to dejanje samovoljno in protipravno.
ZOdv člen 1, 35, 36, 1, 35, 36. ZGD člen 1, 1/7, 1, 1/7. ZPP člen 481, 481/1, 481/1-2, 481, 481/1, 481/1-2.
odvetnik kot stranka v gospodarskem sporu
Odvetnik ni podjetnik iz 7. odst. 1. člena ZGD. Zato tudi ne more imeti položaja samostojnega podjetnika posameznika iz 2. točke 1. odst. 481. člena ZPP.
Po določbi 34. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ odredi sodišče z odločbo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti prepoved nadaljnjega motenja posesti oziroma odredi vrnitev odvzete posesti ter druge ukrepe za varstvo pred nadaljnjim motenjem. To pa pomeni, da je tudi zahtevek za prepoved nadaljnjih takih in podobnih motenj posesti dajatveni, pri čemer je ugotovitev obsega in načina motenja dejanska podlaga dajatvenega zahtevka.
Podana je odškodninska odgovornost drugotožene stranke (notarke). V zvezi s tem je pomembna zlasti ugotovitev, da iz vsebine notarskega zapisa (z dne 10.12.1997) ni razvidno, da bi notarka pogodbeni stranki opozorila, da prodajalka ni lastnica predmeta prodajne pogodbe in da bo imela pogodba pomanjkljivosti, zaradi katerih bo izpodbojna. V lokacijskem dovoljenju, na katerega se pogodba (notarski zapis) sklicuje kot na podlago prodajalkine lastninske pravice, je namreč izrecno navedeno, da ima prodajalka kiosk v najemu. Besedilo v notarskem zapisu, da zemljiškoknjižno stanje ni urejeno, takšnega opozorila ne more predstavljati.
varstvo solastninske pravice - vznemirjanje upravičenja solastnika
Neutemeljeno poseganje v solastno stvar samo po sebi ni dovolj za opustitveno tožbo, temveč mora tožnik zatrjevati in dokazati, da je s temi posegi vznemirjen (oviran) pri izvrševanju solastninske pravice.
Vlaganje tožencu ne prinaša stvarnopravnega upravičenja, tudi njegov obligacijski zahtevek na povrnitev vlaganj je odvisen od pogoja, da je gradil s soglasjem solastnika.
V postopku zaradi motenja posesti je pasivno legitimiran tudi tisti, v korist katerega je bilo motilno dejanje storjeno. Pomembno je to, da je avtomobil oviral prehod in da je bil tožniku verbalno prepovedan prehod, zaradi česar je tožnik opustil posest.
ZD člen 32, 32/1, 32/2, 32, 32/1, 32/2. ZDKG člen 1, 2, 3, 20, 21, 21/1, 21/2, 21/3, 1, 2, 3, 20, 21, 21/1, 21/2, 21/3. ZKZ člen 18, 18.
zaščitena kmetija - izločitev dela zapuščine - izplačilo
ZDKG je prisilni predpis, ki ga mora sodišče uporabiti v primeru, kadar je predmet dedovanja zaščitena kmetija. Vprašanje izločitvenega zahtevka potomca iz zapuščine ureja 20. čl. ZDKG. Upravičencu gre polna vrednost izločenega dela (deleža), toda ne v naravi, temveč v denarju.