ZOR člen 200, 203, 200, 203. OZ člen 179, 182, 179, 182.
nevarna dejavnost - nepremoženjska škoda
Azbestno-cementna proizvodnja je nevarna dejavnost v smislu določbe 173. člena ZOR, enako določbo pa ima tudi sedaj veljavni 149. člen OZ. Višina odškodnine za negmotno škodo.
izvedensko mnenje kot dokaz - ponovitev dokazovanja z izvedenci - splošni pogoji za nezgodno zavarovanje
Tudi izvedeniško mnenje je zgolj dokaz, podvržen dokazni presoji sodišča, zato ga sodišče ni dolžno sprejeti, temveč mora ugotovitve izvedenca oceniti; v 254. členu ZPP je določeno, kdaj sodišče lahko dokazovanje ponovi z istim ali z drugimi izvedenci.
ZOR člen 154, 154/1, 200, 203, 154, 154/1, 200, 203.
subjektivna odškodninska odgovornost - primerna skrbnost - eksplozija grelnika vode - opekline - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Tudi toženec ni ravnal s primerno skrbnostjo, prevzel je delo, za katerega se je izkazalo, da zanj ni bil primerno strokoven, prav tako se ni pozanimal o navodilih in tehničnih pogojih za montažo grelnika, tako da je opravil vgradnjo grelnika na neustrezno iztočno pipo, kar je imelo za posledico eksplozijo. Ravnanje je torej treba opredeliti kot malomarnost, zaradi česar je podana njegova odškodninska odgovornost.
darilna pogodba za primer smrti - veljavnost pogodbe - prikrajšanje nujnega deleža - vračunavanje daril
Ker je po veljavnih pravnih pravilih civilnega prava darilna pogodba sklenjena tedaj, ko je stvar izročena, je poleg veljavnosti navedene darilne pogodbe bistvena ugotovitev, da darovalka po sklenitvi pogodbe nepremičnin ni izročila, temveč jih je imela v posesti do smrti, zato je vrednost takega darila treba prišteti vrednosti čiste zapuščine.
Kupoprodajna pogodba za kmetijsko zemljišče je glede na določbe ZKZ sklenjena veljavno šele po opravljenem postopku, določenem v navedenem zakonu (sklenitev kupoprodajne pogodbe, ki jo mora odobriti upravna enota), in ne že s trenutkom, ko prejme ponudnik upravičenčevo izjavo o sprejemu ponudbe. ZKZ ne predvideva obveznosti plačila oz. položitve kupnine ob sprejemu ponudbe, zaradi posebne zakonske ureditve pri prodaji kmetijskih zemljišč pa je izključena tudi smiselna uporaba določbe 2. odstavka 508. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ki ob uveljavljanju pogodbene predkupne pravice nalaga predkupnemu upravičencu, da hkrati z izjavo, da kupuje stvar, plača kupnino, določeno v lastnikovem obvestilu o nameravani prodaji, ali jo položi pri sodišču.
ZIZ člen 38, 49, 83, 38, 49, 83. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 76, 76/3, 76/5, 76, 76/3, 76/5.
stroški izvršitelja - stroški rubeža
Ravnanje izvršitelja je bilo v skladu z določilom 76.čl. Pravilnika o službi izvršitelja. Po 3.odst. 76.čl. omenjenega pravilnika tudi v primeru, ko so podatki o lastništvu zarubljenih stvari predloženi, izvršitelj osebe, ki to zatrjujejo ali za katere tako sam ugotovi, da lahko na zarubljeni stvari uveljavljajo svoje pravice, le pravočasno obvesti, da lahko svoje zahtevke uveljavljajo pri sodišču oziroma drugem pristojnem organu. Po 5.odst. 76.čl. omenjenega pravilnika lahko v takem primeru upnik, ki je navzoč pri rubežu, izjavi, da naj se izvršba na te stvari ne opravi. To pa pomeni, da bi tak potek dogodkov kot ga sedaj upnik kritizira v pritožbi, upnik lahko preprečil, če bi se rubeža, o katerem je bil pravilno in pravočasno obveščen, sicer udeležil.
Sodišče ne sme naložiti delodajalcu, da mora z delavcem skleniti pogodbo o zaposlitvi za določeno delovno mesto, četudi je delavec dejansko opravljal dela tega delovnega mesta, ker bi s tem poseglo v pravico delodajalca do proste odločitve, s katerim kandidatom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dela, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - dejstva, ki bi v pravdi privedla do zavrnitve upnikovega zahtevka
Dolžnik v ugovoru ni navajal takšnih dejstev, ki bi v pravdi privedla do zavrnitve upnikovega zahtevka; kot takšnih dejstev ni mogoče upoštevati dolžnikovih trditev, da je po njegovih evidencah računovodsko stanje drugačno, kot ga navaja upnik, saj predmet presoje v obravnavani zadevi niso računovodska stanja ene ali druge stranke, ampak obstoj terjatve, ki jo izterjuje upnik.