darilna pogodba za primer smrti - veljavnost pogodbe - prikrajšanje nujnega deleža - vračunavanje daril
Ker je po veljavnih pravnih pravilih civilnega prava darilna pogodba sklenjena tedaj, ko je stvar izročena, je poleg veljavnosti navedene darilne pogodbe bistvena ugotovitev, da darovalka po sklenitvi pogodbe nepremičnin ni izročila, temveč jih je imela v posesti do smrti, zato je vrednost takega darila treba prišteti vrednosti čiste zapuščine.
ZOR člen 154, 154/1, 200, 203, 154, 154/1, 200, 203.
subjektivna odškodninska odgovornost - primerna skrbnost - eksplozija grelnika vode - opekline - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Tudi toženec ni ravnal s primerno skrbnostjo, prevzel je delo, za katerega se je izkazalo, da zanj ni bil primerno strokoven, prav tako se ni pozanimal o navodilih in tehničnih pogojih za montažo grelnika, tako da je opravil vgradnjo grelnika na neustrezno iztočno pipo, kar je imelo za posledico eksplozijo. Ravnanje je torej treba opredeliti kot malomarnost, zaradi česar je podana njegova odškodninska odgovornost.
Tožnik je zatrjeval solidarno odgovornost toženih strank kot izvajalca in investitorja za škodo, ki mu je nastala "v zvezi z izvajanjem del" (207.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih).
ZOR člen 380, 380/1, 388, 919, 919/1, 919/2, 380, 380/1, 388, 919, 919/1, 919/2. ZPP člen 254, 254.
roki za izplačilo zavarovalnine - ugovor zastaranja - potreben čas za ugotovitev obstoja obveznosti - postavitev drugega izvedenca
Ker je za oceno stopnje invalidnosti potrebno izvedenčevo sodelovanje, ima stranka pravico prilagoditi (skrčiti ali zvišati) svoj zahtevek po danemu izvedenskemu mnenju. Če gre za zvišanje tožbenega zahtevka, do tega pa je prišlo že po izteku relativnega zastaralnega roka, zvišana zavarovančeva terjatev ni zastarala.
Smisel zakonskih določb o kratkih rokih za izplačilo zavarovalnine je v tem, da začne teči 14-dnevni rok takoj, ko pridobi zavarovalnica na voljo potrebne podatke in dokazila, na podlagi katerih lahko kot skrben strokovnjak sama presodi obstoj svoje obveznosti iz zavarovalne pogodbe.
ZOR člen 18, 200, 376, 376/1, 18, 200, 376, 376/1.
zastaranje - začetek teka zastaralnega roka v zvezi z nepremoženjsko škodo - končano zdravljenje
Začetek zastaralnega roka v zvezi z nepremoženjsko škodo praviloma sovpada s trenutkom, ko se oškodovančevo zdravstveno stanje objektivno gledano tako ustali, da je mogoče opredeliti višino tožbenega zahtevka. Zadošča že, da je oškodovančevo zdravstveno stanje stabilizirano do mere, ki dopušča opredelitev škode. Za začetek teka zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je oškodovanec lahko zvedel za škodo in njenega povzročitelja, kar pomeni, ko ni bilo nobene ovire, da bi prišel do teh podatkov. Namreč tudi oškodovanec mora pri uveljavljanju svojih pravic ravnati s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva (18.čl. ZOR) in trenutka o tem, kdaj je za določeno okoliščino zvedel, ne more odmikati iz razlogov, ki niso utemeljeni.
Glede na to, da se sedaj zemljiškoknjižni podatki vodijo v elektronski obliki, sodišče pa ima do njih neposreden dostop, in je celo sodišče samo te deleže že razbralo iz zemljiškoknjižnih podatkov, je sklep o zavrženju predloga neutemeljen.
Po 219. čl. ZOR mora tožena stranka, ki je sporne poslovne prostore uporabljala, tožeči stranki nadomestiti korist, ki jo je imela od te uporabe. Ta korist je enaka višini najemnine, ki bi jo morala tožena stranka plačati, če bi bila sklenjena najemna pogodbe za te poslovne prostore.
ZIZ člen 38, 49, 83, 38, 49, 83. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 76, 76/3, 76/5, 76, 76/3, 76/5.
stroški izvršitelja - stroški rubeža
Ravnanje izvršitelja je bilo v skladu z določilom 76.čl. Pravilnika o službi izvršitelja. Po 3.odst. 76.čl. omenjenega pravilnika tudi v primeru, ko so podatki o lastništvu zarubljenih stvari predloženi, izvršitelj osebe, ki to zatrjujejo ali za katere tako sam ugotovi, da lahko na zarubljeni stvari uveljavljajo svoje pravice, le pravočasno obvesti, da lahko svoje zahtevke uveljavljajo pri sodišču oziroma drugem pristojnem organu. Po 5.odst. 76.čl. omenjenega pravilnika lahko v takem primeru upnik, ki je navzoč pri rubežu, izjavi, da naj se izvršba na te stvari ne opravi. To pa pomeni, da bi tak potek dogodkov kot ga sedaj upnik kritizira v pritožbi, upnik lahko preprečil, če bi se rubeža, o katerem je bil pravilno in pravočasno obveščen, sicer udeležil.