Tožnik, kot solastnik vinograda, ki ga je sam obdeloval, ima pravico zahtevati povrnitev škode, ki so mu jo povzročile toženčeve koze s tem, ko so obžrle trte.
Tožnik je zatrjeval solidarno odgovornost toženih strank kot izvajalca in investitorja za škodo, ki mu je nastala "v zvezi z izvajanjem del" (207.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih).
V tem postopku ni mogoče priznati strošek za plačilo sodne takse za opravljeno zaznambo sklepa o izvršbi. Gre za strošek, vezan na usodo izvršilnega postopka. Kdo bo v končni fazi trpel ta strošek, je namreč odvisno od utemeljenosti izvršilnega postopka.
ZNP člen 118, 124, 118, 124. ZPP člen 154, 165, 165/2, 154, 165, 165/2. SPZ člen 66, 66/1, 66, 66/1.
solastnina - varstvo solastninske pravice - uporaba stvari - soposest - pravdni stroški
Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu (1. odst. 66. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ), ne more pa solastnik zahtevati od drugega solastnika, ki ima solastno stvar v posesti in jo uporablja, soposesti in souporabe cele stvari, če solastna stvar glede posesti in uporabe med solastniki ni razdeljena.
Tožba je postala nepotrebna, ker je po pravnomočnosti sklepa o dedovanju tožnik nepremičnino prevzel v posest, ter je zaradi tega tožbeni zahtevek izgubil svoj smisel.
ZTPDR člen 15, 15. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/5, 109, 109/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/5, 109, 109/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpovedni razlog - prenehanje potreb po delu - odpravnina - prevzem
Tožena stranka pri ugotavljanju obstoja poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila dolžna upoštevati daljšega časovnega obdobja, saj ZDR ne ločuje med začasnim in trajnim prenehanjem potreb po opravljanju določenega dela. Okoliščina, da je tožena stranka po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sklepala pogodbe z družbo, ki je zagotavljala delo delavcev drugemu uporabniku, ne dokazuje tega, da je potreba po takšnem delu obstajala takrat, ko je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana. Ker je v času podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi dejansko prišlo do prenehanja potreb po opravljanju dela tožnice, napoteni delavci pa so opravljali drugo delo, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Čeprav družba, v kateri je bila tožnica zaposlena pred zaposlitvijo pri toženi stranki, ni pravni prednik tožene stranke, je potrebno delovno dobo, ki jo je tožnica tam dopolnila, upoštevati pri odločanju o višini odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Pri tem je bistveno, da ji delovno razmerje pri prejšnji družbi ni prenehalo po njeni volji, da je ves čas opravljala isto delo v istem obratu ter da ob prehodu ni prejela akta o razporeditvi ali nove pogodbe o zaposlitvi.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - dejstva, ki bi v pravdi privedla do zavrnitve upnikovega zahtevka
Dolžnik v ugovoru ni navajal takšnih dejstev, ki bi v pravdi privedla do zavrnitve upnikovega zahtevka; kot takšnih dejstev ni mogoče upoštevati dolžnikovih trditev, da je po njegovih evidencah računovodsko stanje drugačno, kot ga navaja upnik, saj predmet presoje v obravnavani zadevi niso računovodska stanja ene ali druge stranke, ampak obstoj terjatve, ki jo izterjuje upnik.