denacionalizacijski postopek - arondacija - izključitev svobodne volje
Arondacija je vsekakor pomenila državni ukrep, ki je lastnikom razlaščenih kmetijskih zemljišč zaradi utemeljenega strahu povzročil izključitev njihove svobodne poslovne volje. Sklenitev poslov, ki so v vzročni zvezi z arondacijskim postopkom je zato mogoče v smislu pogodbenega prava šteti za pomanjkljive, saj je do njih prišlo zaradi očitne napake volje.
ZNP člen 118, 124, 118, 124. ZPP člen 154, 165, 165/2, 154, 165, 165/2. SPZ člen 66, 66/1, 66, 66/1.
solastnina - varstvo solastninske pravice - uporaba stvari - soposest - pravdni stroški
Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu (1. odst. 66. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ), ne more pa solastnik zahtevati od drugega solastnika, ki ima solastno stvar v posesti in jo uporablja, soposesti in souporabe cele stvari, če solastna stvar glede posesti in uporabe med solastniki ni razdeljena.
Glede na to, da se sedaj zemljiškoknjižni podatki vodijo v elektronski obliki, sodišče pa ima do njih neposreden dostop, in je celo sodišče samo te deleže že razbralo iz zemljiškoknjižnih podatkov, je sklep o zavrženju predloga neutemeljen.
Sodišče prve stopnje je vloženo revizijo zavrglo in odločitev oprlo na 3. in 4. odst. 86. člena ZPP/99, pri tem pa je spregledalo določbo 1. odst. 499. člena ZPP/99, ki določa, da če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega zakona, se v postopku (med drugimi) ne uporabljata določbi 3. in 4. odst. 86. člena ZPP. ZPP/99 je pričel veljati 14.7.1999, tožba v tej zadevi pa je bila vložena 29.4.1998, torej pred uveljavitvijo ZPP/99, zato sodišče prve stopnje ne bi smelo uporabiti določb 3. in 4. odst. 86. člena ZPP/99.
Tožnica je zahtevala varstvo lastninske pravice z negatorno tožbo po 42. členu ZTLR. Pasivno legitimirana je lahko vsaka oseba, ki vznemirja lastnika (ali domnevnega lastnika), poleg neposrednega motilca lahko tudi tisti, ki je nekomu drugemu naročil, naj vznemirja lastnika ali domnevnega lastnika v njegovi pravici, ali pa tisti, ki ima od takšnega vznemirjanja korist in je podana njegova odobritev oz. soglasje.
Pritožbeno sodišče pa se pridružuje materialnopravnim zaključkom sodišča prve stopnje o tem, da je tožeča stranka veljavno pridobila ločitveno pravico, to je hipoteko v predmetnem primeru, čeprav je bila vpisana ta hipoteka v zemljiško knjigo šele 29.09.1999. Po 1.odst. 437.čl. ZOR preidejo ob pogodbenem odstopu terjatve na prevzemnika tudi vse stranske pravice, med katerimi je izrecno navedena tudi hipoteka, to je zastavna pravica na nepremičnini, saj je to akcesorna pravica, ki je odvisna od obstoja terjatve, in se hkrati in skupaj z njo tudi prenaša. Res je, da se tudi po tedaj veljavnem 1.odst. 64.čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) zastavna pravica na nepremičnini pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo, vendar pa je v konkretnem primeru treba upoštevati, da ni šlo za absolutno ustanovitev nove hipoteke, ampak za prenos že obstoječe hipoteke z ene na drugo osebo.
ZIZ člen 38, 49, 83, 38, 49, 83. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 76, 76/3, 76/5, 76, 76/3, 76/5.
stroški izvršitelja - stroški rubeža
Ravnanje izvršitelja je bilo v skladu z določilom 76.čl. Pravilnika o službi izvršitelja. Po 3.odst. 76.čl. omenjenega pravilnika tudi v primeru, ko so podatki o lastništvu zarubljenih stvari predloženi, izvršitelj osebe, ki to zatrjujejo ali za katere tako sam ugotovi, da lahko na zarubljeni stvari uveljavljajo svoje pravice, le pravočasno obvesti, da lahko svoje zahtevke uveljavljajo pri sodišču oziroma drugem pristojnem organu. Po 5.odst. 76.čl. omenjenega pravilnika lahko v takem primeru upnik, ki je navzoč pri rubežu, izjavi, da naj se izvršba na te stvari ne opravi. To pa pomeni, da bi tak potek dogodkov kot ga sedaj upnik kritizira v pritožbi, upnik lahko preprečil, če bi se rubeža, o katerem je bil pravilno in pravočasno obveščen, sicer udeležil.