Tožba je postala nepotrebna, ker je po pravnomočnosti sklepa o dedovanju tožnik nepremičnino prevzel v posest, ter je zaradi tega tožbeni zahtevek izgubil svoj smisel.
Sodišče prve stopnje je vloženo revizijo zavrglo in odločitev oprlo na 3. in 4. odst. 86. člena ZPP/99, pri tem pa je spregledalo določbo 1. odst. 499. člena ZPP/99, ki določa, da če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega zakona, se v postopku (med drugimi) ne uporabljata določbi 3. in 4. odst. 86. člena ZPP. ZPP/99 je pričel veljati 14.7.1999, tožba v tej zadevi pa je bila vložena 29.4.1998, torej pred uveljavitvijo ZPP/99, zato sodišče prve stopnje ne bi smelo uporabiti določb 3. in 4. odst. 86. člena ZPP/99.
ZOR člen 154, 154/1, 200, 203, 154, 154/1, 200, 203.
subjektivna odškodninska odgovornost - primerna skrbnost - eksplozija grelnika vode - opekline - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Tudi toženec ni ravnal s primerno skrbnostjo, prevzel je delo, za katerega se je izkazalo, da zanj ni bil primerno strokoven, prav tako se ni pozanimal o navodilih in tehničnih pogojih za montažo grelnika, tako da je opravil vgradnjo grelnika na neustrezno iztočno pipo, kar je imelo za posledico eksplozijo. Ravnanje je torej treba opredeliti kot malomarnost, zaradi česar je podana njegova odškodninska odgovornost.
darilna pogodba za primer smrti - veljavnost pogodbe - prikrajšanje nujnega deleža - vračunavanje daril
Ker je po veljavnih pravnih pravilih civilnega prava darilna pogodba sklenjena tedaj, ko je stvar izročena, je poleg veljavnosti navedene darilne pogodbe bistvena ugotovitev, da darovalka po sklenitvi pogodbe nepremičnin ni izročila, temveč jih je imela v posesti do smrti, zato je vrednost takega darila treba prišteti vrednosti čiste zapuščine.
denacionalizacijski postopek - arondacija - izključitev svobodne volje
Arondacija je vsekakor pomenila državni ukrep, ki je lastnikom razlaščenih kmetijskih zemljišč zaradi utemeljenega strahu povzročil izključitev njihove svobodne poslovne volje. Sklenitev poslov, ki so v vzročni zvezi z arondacijskim postopkom je zato mogoče v smislu pogodbenega prava šteti za pomanjkljive, saj je do njih prišlo zaradi očitne napake volje.
izvedensko mnenje kot dokaz - ponovitev dokazovanja z izvedenci - splošni pogoji za nezgodno zavarovanje
Tudi izvedeniško mnenje je zgolj dokaz, podvržen dokazni presoji sodišča, zato ga sodišče ni dolžno sprejeti, temveč mora ugotovitve izvedenca oceniti; v 254. členu ZPP je določeno, kdaj sodišče lahko dokazovanje ponovi z istim ali z drugimi izvedenci.
ZTPDR člen 15, 15. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/5, 109, 109/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/5, 109, 109/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpovedni razlog - prenehanje potreb po delu - odpravnina - prevzem
Tožena stranka pri ugotavljanju obstoja poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila dolžna upoštevati daljšega časovnega obdobja, saj ZDR ne ločuje med začasnim in trajnim prenehanjem potreb po opravljanju določenega dela. Okoliščina, da je tožena stranka po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sklepala pogodbe z družbo, ki je zagotavljala delo delavcev drugemu uporabniku, ne dokazuje tega, da je potreba po takšnem delu obstajala takrat, ko je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana. Ker je v času podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi dejansko prišlo do prenehanja potreb po opravljanju dela tožnice, napoteni delavci pa so opravljali drugo delo, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Čeprav družba, v kateri je bila tožnica zaposlena pred zaposlitvijo pri toženi stranki, ni pravni prednik tožene stranke, je potrebno delovno dobo, ki jo je tožnica tam dopolnila, upoštevati pri odločanju o višini odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Pri tem je bistveno, da ji delovno razmerje pri prejšnji družbi ni prenehalo po njeni volji, da je ves čas opravljala isto delo v istem obratu ter da ob prehodu ni prejela akta o razporeditvi ali nove pogodbe o zaposlitvi.
Dolžnik v pritožbi le dokazno nepodprto zatrjuje, da naj bi bile take nepremičnine naprodaj najmanj za ceno 1.000 EUR/m2 oziroma da vrednost nepremičnine ne bi mogla znašati manj kot 24.000.000,00 SIT. To svoje zatrjevanje pa ni podprl z dodatno cenitvijo, ampak le z navedbami, za koliko naj bi se nepremičnine prodajale, upoštevajoč pri tem internetne oglase. Taki oglasi pa seveda ne pomenijo tudi dejanske prodajne cene, ki bi jo bilo mogoče na tak način kot to dolžnik želi v predmetni zadevi, upoštevati.