izvedensko mnenje kot dokaz - ponovitev dokazovanja z izvedenci - splošni pogoji za nezgodno zavarovanje
Tudi izvedeniško mnenje je zgolj dokaz, podvržen dokazni presoji sodišča, zato ga sodišče ni dolžno sprejeti, temveč mora ugotovitve izvedenca oceniti; v 254. členu ZPP je določeno, kdaj sodišče lahko dokazovanje ponovi z istim ali z drugimi izvedenci.
ZNP člen 118, 124, 118, 124. ZPP člen 154, 165, 165/2, 154, 165, 165/2. SPZ člen 66, 66/1, 66, 66/1.
solastnina - varstvo solastninske pravice - uporaba stvari - soposest - pravdni stroški
Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu (1. odst. 66. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ), ne more pa solastnik zahtevati od drugega solastnika, ki ima solastno stvar v posesti in jo uporablja, soposesti in souporabe cele stvari, če solastna stvar glede posesti in uporabe med solastniki ni razdeljena.
Tožnik, kot solastnik vinograda, ki ga je sam obdeloval, ima pravico zahtevati povrnitev škode, ki so mu jo povzročile toženčeve koze s tem, ko so obžrle trte.
ZPP člen 185, 185/2, 191, 191/1, 185, 185/2, 191, 191/1.
razširitev tožbe - naknadno sosporništvo na pasivni strani
Pri predlogu za razširitev tožbe na novega toženca gre za naknadno sosporništvo na pasivni strani, za kar pa mora biti poleg splošnih predpostavk za nastanek sosporništva iz 1. odstavka 191. člena ZPP podana tudi posebna predpostavka za naknadno sosporništvo na strani tožene stranke, to je privolitev novega toženca. Ravno zaradi možnih materialnopravnih posledic razširitve je v sodni praksi dokaj enotno zastopano stališče, da je treba vedno spoštovati pravico toženca, da se upre razširitvi tožbe, sodišče pa privolitve ne more nadomestiti s svojim sklepom.
ZOR člen 18, 200, 376, 376/1, 18, 200, 376, 376/1.
zastaranje - začetek teka zastaralnega roka v zvezi z nepremoženjsko škodo - končano zdravljenje
Začetek zastaralnega roka v zvezi z nepremoženjsko škodo praviloma sovpada s trenutkom, ko se oškodovančevo zdravstveno stanje objektivno gledano tako ustali, da je mogoče opredeliti višino tožbenega zahtevka. Zadošča že, da je oškodovančevo zdravstveno stanje stabilizirano do mere, ki dopušča opredelitev škode. Za začetek teka zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je oškodovanec lahko zvedel za škodo in njenega povzročitelja, kar pomeni, ko ni bilo nobene ovire, da bi prišel do teh podatkov. Namreč tudi oškodovanec mora pri uveljavljanju svojih pravic ravnati s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva (18.čl. ZOR) in trenutka o tem, kdaj je za določeno okoliščino zvedel, ne more odmikati iz razlogov, ki niso utemeljeni.
Glede na to, da se sedaj zemljiškoknjižni podatki vodijo v elektronski obliki, sodišče pa ima do njih neposreden dostop, in je celo sodišče samo te deleže že razbralo iz zemljiškoknjižnih podatkov, je sklep o zavrženju predloga neutemeljen.
Dolžnik v pritožbi le dokazno nepodprto zatrjuje, da naj bi bile take nepremičnine naprodaj najmanj za ceno 1.000 EUR/m2 oziroma da vrednost nepremičnine ne bi mogla znašati manj kot 24.000.000,00 SIT. To svoje zatrjevanje pa ni podprl z dodatno cenitvijo, ampak le z navedbami, za koliko naj bi se nepremičnine prodajale, upoštevajoč pri tem internetne oglase. Taki oglasi pa seveda ne pomenijo tudi dejanske prodajne cene, ki bi jo bilo mogoče na tak način kot to dolžnik želi v predmetni zadevi, upoštevati.
ZZZPB člen 3, 3/3/3. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZDR člen 227, 227/3, 227, 227/3. ZDSS-1 člen 43, 43.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda - zavarovanje za primer brezposelnosti
Inšpekcija za delo je zadržala učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe, kateremu je sodišče ugodilo. Verjetnost obstoja terjatve je izkazana, ker je bila tožnica v času, ko naj bi neupravičeno izostala z dela (kar je bil razlog za izredno odpoved), v bolniškem staležu. Ker bi učinkovanje izredne odpovedi pomenilo, da je tožnica ostala brez zaposlitve po svoji krivdi, se tožnica ne bi mogla zavarovati za primer brezposelnosti in tako ne bi bila več upravičena do stroškov zdravljenja; imela bi le pravico do nujnega zdravljenja po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, kar pa bi zanjo pomenilo nastanek težko nadomestljive škode.