ZNP člen 118, 124, 118, 124. ZPP člen 154, 165, 165/2, 154, 165, 165/2. SPZ člen 66, 66/1, 66, 66/1.
solastnina - varstvo solastninske pravice - uporaba stvari - soposest - pravdni stroški
Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu (1. odst. 66. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ), ne more pa solastnik zahtevati od drugega solastnika, ki ima solastno stvar v posesti in jo uporablja, soposesti in souporabe cele stvari, če solastna stvar glede posesti in uporabe med solastniki ni razdeljena.
Sodišče prve stopnje je vloženo revizijo zavrglo in odločitev oprlo na 3. in 4. odst. 86. člena ZPP/99, pri tem pa je spregledalo določbo 1. odst. 499. člena ZPP/99, ki določa, da če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega zakona, se v postopku (med drugimi) ne uporabljata določbi 3. in 4. odst. 86. člena ZPP. ZPP/99 je pričel veljati 14.7.1999, tožba v tej zadevi pa je bila vložena 29.4.1998, torej pred uveljavitvijo ZPP/99, zato sodišče prve stopnje ne bi smelo uporabiti določb 3. in 4. odst. 86. člena ZPP/99.
denacionalizacijski postopek - arondacija - izključitev svobodne volje
Arondacija je vsekakor pomenila državni ukrep, ki je lastnikom razlaščenih kmetijskih zemljišč zaradi utemeljenega strahu povzročil izključitev njihove svobodne poslovne volje. Sklenitev poslov, ki so v vzročni zvezi z arondacijskim postopkom je zato mogoče v smislu pogodbenega prava šteti za pomanjkljive, saj je do njih prišlo zaradi očitne napake volje.
izvedensko mnenje kot dokaz - ponovitev dokazovanja z izvedenci - splošni pogoji za nezgodno zavarovanje
Tudi izvedeniško mnenje je zgolj dokaz, podvržen dokazni presoji sodišča, zato ga sodišče ni dolžno sprejeti, temveč mora ugotovitve izvedenca oceniti; v 254. členu ZPP je določeno, kdaj sodišče lahko dokazovanje ponovi z istim ali z drugimi izvedenci.
ZOR člen 200, 203, 200, 203. OZ člen 179, 182, 179, 182.
nevarna dejavnost - nepremoženjska škoda
Azbestno-cementna proizvodnja je nevarna dejavnost v smislu določbe 173. člena ZOR, enako določbo pa ima tudi sedaj veljavni 149. člen OZ. Višina odškodnine za negmotno škodo.
Tožba je postala nepotrebna, ker je po pravnomočnosti sklepa o dedovanju tožnik nepremičnino prevzel v posest, ter je zaradi tega tožbeni zahtevek izgubil svoj smisel.
ZPP člen 185, 185/2, 191, 191/1, 185, 185/2, 191, 191/1.
razširitev tožbe - naknadno sosporništvo na pasivni strani
Pri predlogu za razširitev tožbe na novega toženca gre za naknadno sosporništvo na pasivni strani, za kar pa mora biti poleg splošnih predpostavk za nastanek sosporništva iz 1. odstavka 191. člena ZPP podana tudi posebna predpostavka za naknadno sosporništvo na strani tožene stranke, to je privolitev novega toženca. Ravno zaradi možnih materialnopravnih posledic razširitve je v sodni praksi dokaj enotno zastopano stališče, da je treba vedno spoštovati pravico toženca, da se upre razširitvi tožbe, sodišče pa privolitve ne more nadomestiti s svojim sklepom.
ZTPDR člen 15, 15. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/5, 109, 109/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/5, 109, 109/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpovedni razlog - prenehanje potreb po delu - odpravnina - prevzem
Tožena stranka pri ugotavljanju obstoja poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila dolžna upoštevati daljšega časovnega obdobja, saj ZDR ne ločuje med začasnim in trajnim prenehanjem potreb po opravljanju določenega dela. Okoliščina, da je tožena stranka po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sklepala pogodbe z družbo, ki je zagotavljala delo delavcev drugemu uporabniku, ne dokazuje tega, da je potreba po takšnem delu obstajala takrat, ko je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana. Ker je v času podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi dejansko prišlo do prenehanja potreb po opravljanju dela tožnice, napoteni delavci pa so opravljali drugo delo, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Čeprav družba, v kateri je bila tožnica zaposlena pred zaposlitvijo pri toženi stranki, ni pravni prednik tožene stranke, je potrebno delovno dobo, ki jo je tožnica tam dopolnila, upoštevati pri odločanju o višini odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Pri tem je bistveno, da ji delovno razmerje pri prejšnji družbi ni prenehalo po njeni volji, da je ves čas opravljala isto delo v istem obratu ter da ob prehodu ni prejela akta o razporeditvi ali nove pogodbe o zaposlitvi.
spor majhne vrednosti - gospodarski spor - pooblastilo - preklic in zožitev pooblastila
Pravilna je po mnenju pritožbenega sodišča tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka na podlagi dejstva, da je M.F. tudi v predhodnem letu na enak način tožeči stranki naročila objavo oglasa (in tako naročeno storitev je tožena stranka tožeči stranki tudi plačala), utemeljeno sklepalo, da je M.F. pooblaščena za sklenitev pogodbe s tožečo stranko; s tem je izpolnjen dejanski stan iz 1. odst. v času spornega razmerja veljavnega 93. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), po katerem preklic pooblastila ter njegova zožitev nimata učinka nasproti tretjemu, ki je sklenil pogodbo s pooblaščencem ali opravil kakšen drug pravni posel, ni pa vedel in tudi ni moral vedeti, da je pooblastilo preklicano oziroma zoženo.
Stranska intervenientka je zgolj pomočnica stranke, ki lahko opravlja vsa pravdna dejanja, vendar v korist stranke, ki se ji je pridružila. Po določbi 201. člena ZPP ima stranski intervenient, ko se pridruži stranki, pravico dajati predloge in opravljati vsa druga pravdna dejanja v rokih, v katerih bi to lahko storila stranka, ki se ji je pridružil, zato mora sodišče intervenientu tudi dejansko dati vse možnosti, da sodeluje v postopku.