Glede na to, da se sedaj zemljiškoknjižni podatki vodijo v elektronski obliki, sodišče pa ima do njih neposreden dostop, in je celo sodišče samo te deleže že razbralo iz zemljiškoknjižnih podatkov, je sklep o zavrženju predloga neutemeljen.
denacionalizacijski postopek - arondacija - izključitev svobodne volje
Arondacija je vsekakor pomenila državni ukrep, ki je lastnikom razlaščenih kmetijskih zemljišč zaradi utemeljenega strahu povzročil izključitev njihove svobodne poslovne volje. Sklenitev poslov, ki so v vzročni zvezi z arondacijskim postopkom je zato mogoče v smislu pogodbenega prava šteti za pomanjkljive, saj je do njih prišlo zaradi očitne napake volje.
Tožnica je zahtevala varstvo lastninske pravice z negatorno tožbo po 42. členu ZTLR. Pasivno legitimirana je lahko vsaka oseba, ki vznemirja lastnika (ali domnevnega lastnika), poleg neposrednega motilca lahko tudi tisti, ki je nekomu drugemu naročil, naj vznemirja lastnika ali domnevnega lastnika v njegovi pravici, ali pa tisti, ki ima od takšnega vznemirjanja korist in je podana njegova odobritev oz. soglasje.
Tožba je postala nepotrebna, ker je po pravnomočnosti sklepa o dedovanju tožnik nepremičnino prevzel v posest, ter je zaradi tega tožbeni zahtevek izgubil svoj smisel.
Tožnik, kot solastnik vinograda, ki ga je sam obdeloval, ima pravico zahtevati povrnitev škode, ki so mu jo povzročile toženčeve koze s tem, ko so obžrle trte.
V tem postopku ni mogoče priznati strošek za plačilo sodne takse za opravljeno zaznambo sklepa o izvršbi. Gre za strošek, vezan na usodo izvršilnega postopka. Kdo bo v končni fazi trpel ta strošek, je namreč odvisno od utemeljenosti izvršilnega postopka.
Sodišče prve stopnje je vloženo revizijo zavrglo in odločitev oprlo na 3. in 4. odst. 86. člena ZPP/99, pri tem pa je spregledalo določbo 1. odst. 499. člena ZPP/99, ki določa, da če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega zakona, se v postopku (med drugimi) ne uporabljata določbi 3. in 4. odst. 86. člena ZPP. ZPP/99 je pričel veljati 14.7.1999, tožba v tej zadevi pa je bila vložena 29.4.1998, torej pred uveljavitvijo ZPP/99, zato sodišče prve stopnje ne bi smelo uporabiti določb 3. in 4. odst. 86. člena ZPP/99.
ZZZPB člen 3, 3/3/3. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZDR člen 227, 227/3, 227, 227/3. ZDSS-1 člen 43, 43.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda - zavarovanje za primer brezposelnosti
Inšpekcija za delo je zadržala učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe, kateremu je sodišče ugodilo. Verjetnost obstoja terjatve je izkazana, ker je bila tožnica v času, ko naj bi neupravičeno izostala z dela (kar je bil razlog za izredno odpoved), v bolniškem staležu. Ker bi učinkovanje izredne odpovedi pomenilo, da je tožnica ostala brez zaposlitve po svoji krivdi, se tožnica ne bi mogla zavarovati za primer brezposelnosti in tako ne bi bila več upravičena do stroškov zdravljenja; imela bi le pravico do nujnega zdravljenja po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, kar pa bi zanjo pomenilo nastanek težko nadomestljive škode.
Sodišče ne sme naložiti delodajalcu, da mora z delavcem skleniti pogodbo o zaposlitvi za določeno delovno mesto, četudi je delavec dejansko opravljal dela tega delovnega mesta, ker bi s tem poseglo v pravico delodajalca do proste odločitve, s katerim kandidatom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dela, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi.