Sodišče prve stopnje je vloženo revizijo zavrglo in odločitev oprlo na 3. in 4. odst. 86. člena ZPP/99, pri tem pa je spregledalo določbo 1. odst. 499. člena ZPP/99, ki določa, da če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega zakona, se v postopku (med drugimi) ne uporabljata določbi 3. in 4. odst. 86. člena ZPP. ZPP/99 je pričel veljati 14.7.1999, tožba v tej zadevi pa je bila vložena 29.4.1998, torej pred uveljavitvijo ZPP/99, zato sodišče prve stopnje ne bi smelo uporabiti določb 3. in 4. odst. 86. člena ZPP/99.
izvedensko mnenje kot dokaz - ponovitev dokazovanja z izvedenci - splošni pogoji za nezgodno zavarovanje
Tudi izvedeniško mnenje je zgolj dokaz, podvržen dokazni presoji sodišča, zato ga sodišče ni dolžno sprejeti, temveč mora ugotovitve izvedenca oceniti; v 254. členu ZPP je določeno, kdaj sodišče lahko dokazovanje ponovi z istim ali z drugimi izvedenci.
Tožnik, kot solastnik vinograda, ki ga je sam obdeloval, ima pravico zahtevati povrnitev škode, ki so mu jo povzročile toženčeve koze s tem, ko so obžrle trte.
V tem postopku ni mogoče priznati strošek za plačilo sodne takse za opravljeno zaznambo sklepa o izvršbi. Gre za strošek, vezan na usodo izvršilnega postopka. Kdo bo v končni fazi trpel ta strošek, je namreč odvisno od utemeljenosti izvršilnega postopka.
Po 219. čl. ZOR mora tožena stranka, ki je sporne poslovne prostore uporabljala, tožeči stranki nadomestiti korist, ki jo je imela od te uporabe. Ta korist je enaka višini najemnine, ki bi jo morala tožena stranka plačati, če bi bila sklenjena najemna pogodbe za te poslovne prostore.
spor majhne vrednosti - gospodarski spor - pooblastilo - preklic in zožitev pooblastila
Pravilna je po mnenju pritožbenega sodišča tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka na podlagi dejstva, da je M.F. tudi v predhodnem letu na enak način tožeči stranki naročila objavo oglasa (in tako naročeno storitev je tožena stranka tožeči stranki tudi plačala), utemeljeno sklepalo, da je M.F. pooblaščena za sklenitev pogodbe s tožečo stranko; s tem je izpolnjen dejanski stan iz 1. odst. v času spornega razmerja veljavnega 93. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), po katerem preklic pooblastila ter njegova zožitev nimata učinka nasproti tretjemu, ki je sklenil pogodbo s pooblaščencem ali opravil kakšen drug pravni posel, ni pa vedel in tudi ni moral vedeti, da je pooblastilo preklicano oziroma zoženo.
Dolžnik v pritožbi le dokazno nepodprto zatrjuje, da naj bi bile take nepremičnine naprodaj najmanj za ceno 1.000 EUR/m2 oziroma da vrednost nepremičnine ne bi mogla znašati manj kot 24.000.000,00 SIT. To svoje zatrjevanje pa ni podprl z dodatno cenitvijo, ampak le z navedbami, za koliko naj bi se nepremičnine prodajale, upoštevajoč pri tem internetne oglase. Taki oglasi pa seveda ne pomenijo tudi dejanske prodajne cene, ki bi jo bilo mogoče na tak način kot to dolžnik želi v predmetni zadevi, upoštevati.