Glede na to, da se sedaj zemljiškoknjižni podatki vodijo v elektronski obliki, sodišče pa ima do njih neposreden dostop, in je celo sodišče samo te deleže že razbralo iz zemljiškoknjižnih podatkov, je sklep o zavrženju predloga neutemeljen.
ZOR člen 380, 380/1, 388, 919, 919/1, 919/2, 380, 380/1, 388, 919, 919/1, 919/2. ZPP člen 254, 254.
roki za izplačilo zavarovalnine - ugovor zastaranja - potreben čas za ugotovitev obstoja obveznosti - postavitev drugega izvedenca
Ker je za oceno stopnje invalidnosti potrebno izvedenčevo sodelovanje, ima stranka pravico prilagoditi (skrčiti ali zvišati) svoj zahtevek po danemu izvedenskemu mnenju. Če gre za zvišanje tožbenega zahtevka, do tega pa je prišlo že po izteku relativnega zastaralnega roka, zvišana zavarovančeva terjatev ni zastarala.
Smisel zakonskih določb o kratkih rokih za izplačilo zavarovalnine je v tem, da začne teči 14-dnevni rok takoj, ko pridobi zavarovalnica na voljo potrebne podatke in dokazila, na podlagi katerih lahko kot skrben strokovnjak sama presodi obstoj svoje obveznosti iz zavarovalne pogodbe.
Sodišče prve stopnje je vloženo revizijo zavrglo in odločitev oprlo na 3. in 4. odst. 86. člena ZPP/99, pri tem pa je spregledalo določbo 1. odst. 499. člena ZPP/99, ki določa, da če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega zakona, se v postopku (med drugimi) ne uporabljata določbi 3. in 4. odst. 86. člena ZPP. ZPP/99 je pričel veljati 14.7.1999, tožba v tej zadevi pa je bila vložena 29.4.1998, torej pred uveljavitvijo ZPP/99, zato sodišče prve stopnje ne bi smelo uporabiti določb 3. in 4. odst. 86. člena ZPP/99.
ZNP člen 118, 124, 118, 124. ZPP člen 154, 165, 165/2, 154, 165, 165/2. SPZ člen 66, 66/1, 66, 66/1.
solastnina - varstvo solastninske pravice - uporaba stvari - soposest - pravdni stroški
Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu (1. odst. 66. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ), ne more pa solastnik zahtevati od drugega solastnika, ki ima solastno stvar v posesti in jo uporablja, soposesti in souporabe cele stvari, če solastna stvar glede posesti in uporabe med solastniki ni razdeljena.
Tožnik je zatrjeval solidarno odgovornost toženih strank kot izvajalca in investitorja za škodo, ki mu je nastala "v zvezi z izvajanjem del" (207.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih).
izvršba na dolžnikova denarna sredstva - ustavitev izvršbe - obveščanje upnika - predlog za nadaljevanje izvršbe - izvršilni stroški
Res je, da je v istem izvršilnem postopku dopustno predlagati več izvršilnih sredstev, kot to izpostavlja pritožnik, vendar je to glede na določilo 3. odst. 34. čl. ZIZ mogoče storiti le do konca izvršilnega postopka, ta pa je bil v obravnavanem primeru končan pred vložitvijo upnikovih predlogov.