Sodišče prve stopnje je vloženo revizijo zavrglo in odločitev oprlo na 3. in 4. odst. 86. člena ZPP/99, pri tem pa je spregledalo določbo 1. odst. 499. člena ZPP/99, ki določa, da če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega zakona, se v postopku (med drugimi) ne uporabljata določbi 3. in 4. odst. 86. člena ZPP. ZPP/99 je pričel veljati 14.7.1999, tožba v tej zadevi pa je bila vložena 29.4.1998, torej pred uveljavitvijo ZPP/99, zato sodišče prve stopnje ne bi smelo uporabiti določb 3. in 4. odst. 86. člena ZPP/99.
Glede na to, da se sedaj zemljiškoknjižni podatki vodijo v elektronski obliki, sodišče pa ima do njih neposreden dostop, in je celo sodišče samo te deleže že razbralo iz zemljiškoknjižnih podatkov, je sklep o zavrženju predloga neutemeljen.
ZOR člen 18, 200, 376, 376/1, 18, 200, 376, 376/1.
zastaranje - začetek teka zastaralnega roka v zvezi z nepremoženjsko škodo - končano zdravljenje
Začetek zastaralnega roka v zvezi z nepremoženjsko škodo praviloma sovpada s trenutkom, ko se oškodovančevo zdravstveno stanje objektivno gledano tako ustali, da je mogoče opredeliti višino tožbenega zahtevka. Zadošča že, da je oškodovančevo zdravstveno stanje stabilizirano do mere, ki dopušča opredelitev škode. Za začetek teka zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je oškodovanec lahko zvedel za škodo in njenega povzročitelja, kar pomeni, ko ni bilo nobene ovire, da bi prišel do teh podatkov. Namreč tudi oškodovanec mora pri uveljavljanju svojih pravic ravnati s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva (18.čl. ZOR) in trenutka o tem, kdaj je za določeno okoliščino zvedel, ne more odmikati iz razlogov, ki niso utemeljeni.
ZPP člen 185, 185/2, 191, 191/1, 185, 185/2, 191, 191/1.
razširitev tožbe - naknadno sosporništvo na pasivni strani
Pri predlogu za razširitev tožbe na novega toženca gre za naknadno sosporništvo na pasivni strani, za kar pa mora biti poleg splošnih predpostavk za nastanek sosporništva iz 1. odstavka 191. člena ZPP podana tudi posebna predpostavka za naknadno sosporništvo na strani tožene stranke, to je privolitev novega toženca. Ravno zaradi možnih materialnopravnih posledic razširitve je v sodni praksi dokaj enotno zastopano stališče, da je treba vedno spoštovati pravico toženca, da se upre razširitvi tožbe, sodišče pa privolitve ne more nadomestiti s svojim sklepom.
Tožnik je zatrjeval solidarno odgovornost toženih strank kot izvajalca in investitorja za škodo, ki mu je nastala "v zvezi z izvajanjem del" (207.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih).
Tožba je postala nepotrebna, ker je po pravnomočnosti sklepa o dedovanju tožnik nepremičnino prevzel v posest, ter je zaradi tega tožbeni zahtevek izgubil svoj smisel.
Ker ni sporno, da prodajna pogodba ni bila sklenjena v pisni obliki, do prepisa lastninske pravice v zemljiški knjigi ni prišlo na podlagi prodajne, ampak darilne pogodbe, je nesmiselno stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da bi morala tožnica zahtevati razveljavitev prodajne pogodbe.
izvršba na dolžnikova denarna sredstva - ustavitev izvršbe - obveščanje upnika - predlog za nadaljevanje izvršbe - izvršilni stroški
Res je, da je v istem izvršilnem postopku dopustno predlagati več izvršilnih sredstev, kot to izpostavlja pritožnik, vendar je to glede na določilo 3. odst. 34. čl. ZIZ mogoče storiti le do konca izvršilnega postopka, ta pa je bil v obravnavanem primeru končan pred vložitvijo upnikovih predlogov.