• Najdi
  • <<
  • <
  • 13
  • od 14
  • >
  • >>
  • 241.
    VDS sodba Pdp 272/2005
    5.5.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03534
    ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1.
    novi ZDR - izredna odpoved - hujša kršitev delovne obveznosti - prepoved povzročanja škode - poslovodja - zagovor - rok za pripravo na zagovor
    Tožnica je preusmerila posle tožene stranke na konkurenčno družbo, saj je bilo ugotovljeno, da je bila nav dena kot kontaktna oseba konkurenčne družbe, v kazenskem postopku pa se ji očita storitev kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic v času zaposlitve pri toženi stranki. Tako ravnanje tožnice predstavlja kršitev 35. člena ZDR, ki delavcu prepovedujejo škodljivo ravnanje, zato je podan razlog za izredno odpoved PZ po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.

    Če je delavcu dan rok štirih dni za pripravo zagovora, mu je dan ustrezen rok za pripravo obrambe.
  • 242.
    VDS sklep Pdp 14/2006
    5.5.2006
    delovno pravo
    VDS03530
    ZGD člen 99, 99/1, 99/4, 99, 99/1, 99/4. ZDSS-1 člen 28, 28/1, 28, 28/1.
    zastopanje - družba z neomejeno odgovornostjo - zamudna sodba
    V družbi z neomejeno odgovornostjo ima vsak družbenik položaj

    zakonitega zastopnika, razen če je z družbeno pogodbo izvzet iz

    zastopanja in so to za vpis v sodni register priglasili vsi

    družbeniki. Ker je na poravnalni narok prišla solastnica tožene

    stranke, kateri sodišče zmotno ni dovolilo zastopati toženo

    stranko, ker naj za to ne bi izpolnjevala pogojev po ZPP in

    ZDSS-1, je izdana zamudna sodba nezakonita, saj ni bil izpolnjen

    pogoj iz 1. odstavka 28. člena ZDSS-1, da tožena stranka ni

    prišla na poravnalni narok. oz. prvi narok na glavno obravnavo,

    čeprav je odgovorila na tožbo.

     
  • 243.
    VDS sodba Pdp 777/2005
    5.5.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03532
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2.
    novi ZDR - izredna odpoved - hujša kršitev delovne obveznosti
    Če delodajalec dalj časa tolerira ravnanje delavca, ki bi lahko pomenilo kršitev pogodbene obveznosti (nepravočasno obveščanje delodajalca o začasni zadržanosti z dela zaradi bolezni) in je delavec v dobri veri, da izpolnjuje svoje pogodbene obveznosti oz. druge obveznosti iz delovnega razmerja, mu ni mogoče očitati, da te obveznost krši naklepoma ali iz hude malomarnosti.
  • 244.
    VDS sklep Pdp 972/2005
    5.5.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03548
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 90, 90/3, 88, 88/1, 88/1-1, 90, 90/3.
    novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - odpovedni razlog - prenehanje potreb po delavcih
    Ker 1. alinea 1. odstavka 88. člena ZDR kot poslovni razlog za

    redno odpoved PZ določa prenehanje potreb po opravljanju

    določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi

    razlogov na strani delodajalca (ekonomskih, organizacijskih,

    tehnoloških, struktrurnih ali podobnih), za presojo

    utemeljenosti odpovednega razloga ne zadošča zgolj

    ugotovitev, da na strani delodajalca obstaja kateri izmed

    naštetih razlogov, ampak je potrebno ugotoviti tudi, ali je

    zaradi tega prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji

    iz pogodbe o zaposlitvi.

     
  • 245.
    VSK sklep I Cpg 135/2005
    5.5.2006
    civilno procesno pravo
    VSK02326
    ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3, 339, 339/2-14, 319, 319/3, 324, 324/3, 339, 339/2-14.
    pobotni ugovor - nerazumljiv izrek
    Glede na ugotovitve o višini terjatve tožeče in višini terjatve tožene stranke v izreku, bi lahko izdani sklep o izvršbi ostal v veljavi le za znesek 255.557,76 SIT, kolikor znaša razlika med terjatvijo tožeče in pobotano terjatvijo tožene. Dejansko pa je sodišče prve stopnje v točki 3. izreka sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi še za znesek glavnice 619.135,56 SIT s pp. Tak izrek je nerazumljiv in se ne da preizkusiti, saj se znesek glede katerega sodišče prve stopnje ugotavlja, da zanj ostane sklep o izvršbi v veljavi, ne ujema z razliko, ki jo je sodišče prve stopnje ugotovilo med obstoječo terjatvijo tožeče in nasprotno terjatvijo tožene stranke.

     
  • 246.
    VDS sodba Pdp 400/2005
    5.5.2006
    delovno pravo
    VDS03581
    ZDR člen 52, 52/1, 54, 52, 52/1, 54.
    novi ZDR - delovno razmerje za določen čas - razlog - transformacija delovnega razmerja
    Negotovost delodajalca glede bodočega obsega naročil ne

    predstavlja zakonitega razloga za sklenitev PZ za določen čas,

    zato se skladno s 54. členom ZDR šteje, da je sklenjena PZ za

    nedoločen čas.

     
  • 247.
    VSK sklep II Cpg 67/2006
    5.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02327
    ZIZ člen 25, 25/1, 25/2, 25, 25/1, 25/2.
    izvršilni naslov zoper gospodarsko družbo - nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika
    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep v delu, ki ga napada upnik s pritožbo, izdalo v skladu z določilom 2. odst. 25. člena ZIZ. Izvršilni postopek zoper družbenika na podlagi izvršilnega naslova, izdanega zoper gospodarsko družbo, se lahko nadaljuje le, če je v izvršilni zadevi izdan pravnomočen sklep o izvršbi. Kot je razvidno iz podatkov v spisu, pa sklep o izvršbi prvotnemu dolžniku družbi F. d.n.o. sploh ni bil vročen, preden je bila družba izbrisana iz sodnega registra. Zato se izvršilni postopek zoper družbenika ne more nadaljevati.

     
  • 248.
    VSK sklep II Cpg 62/2006
    5.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02328
    ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/2, 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/2.
    izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor
    Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je treba dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi obravnavati kot obrazložen in s tem utemeljen. Dolžnik je namreč za svojo trditev, da ni dolžan plačati najemnine, predložil ustrezne dokaze in sicer zapisnik z dne 21.12.2002. O tem ali je dolžnik ta dogovor izpolnjeval ali ne, kar je sporno, pa bo potrebno odločiti v pravdnem postopku.

     
  • 249.
    VSK sklep II Cpg 12/2006
    5.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02609
    ZIZ člen 44, 44/2, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2, 44, 44/2, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. OZ člen 311, 311.
    izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - pogoji za pobot
    Računi na dan, ko je dolžnik uveljavljal terjatve po navedenih računih v pobot (tj. 3.10.2005), še niso zapadli v plačilo; Obligacijski zakonik (OZ) v 311. čl. kot enega od pogojev za pobot določa, da mora biti (tudi protiterjatev) zapadla. Kot pa je razvidno iz računov, ki jih je predložil dolžnik, so terjatve po prej navedenih treh računih zapadle (zaporedoma): prvi dve šele 19.10.2005, tretja pa 22.10.2005. Glede na to ugovor dolžnika v navedenem delu ne bi bilo mogoče šteti za obrazloženega in zato utemeljenega.

     
  • 250.
    VDS sodba Psp 203/2006
    5.5.2006
    zdravstveno zavarovanje
    VDS03856
    ZZVZZ člen 81, 82, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 234, 238, 239, 242, 233, 234, 238, 239, 242.
    bolniška odsotnost - mamila
    Ker v obravnavani zadevi ni izkazano, da bi bil tožnik v času bivanja v t.i. "komuni" nezmožen za delo, je bil njegov zahtevek za priznanje bolniškega staleža za to obdobje utemeljeno zavrnjen.

     
  • 251.
    VSL sodba I Cpg 426/2004
    5.5.2006
    obligacijsko pravo
    VSL05690
    ZOR člen 210, 210.
    kondikcijski zahtevek - leasing - tatvina
    Tožena stranka je prejela polog in obroke oz. leasing obroke na

    podlagi pogodbe. Ker pogodba ni prenehala, tudi ni odpadla podlaga,

    na kateri je plačilo prejela, zato niso izpolnjeni pogoji za

    kondikcijski zahtevek iz 210. člena ZOR.

     
  • 252.
    VSK sodba I Cpg 184/2005
    5.5.2006
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSK02611
    ZPP člen 187, 319, 319/3, 324, 324/3, 187, 319, 319/3, 324, 324/3. OZ člen 319, 378, 378/1, 427, 427/2, 319, 378, 378/1, 427, 427/2.
    pobotni ugovor - oblikovanje izreka - subjektivna sprememba tožbe - prevzem dolga - odpust dolga - zakonske zamudne obresti
    Novi toženec ni prevzel dolga v takšni višini, kot je to tožeča stranka vtoževala v predmetni pravdi, ampak se je zavezal v roku 30 dni od dneva podpisa zapisnika z glavne obravnave dne 6.1.2005, plačati znesek 707.752,50 SIT (če je terjatev tožeče stranke do prvotne tožene stranke znašala več kot toliko, je za razliko tožeča stranka očitno novemu tožencu odpustila dolg - 319. čl. OZ). To pomeni, da tožeča stranka sedaj od novega toženca ne more uveljavljati drugačnega zneska od tistega, ki predstavlja znesek prevzetega dolga.

     
  • 253.
    VDS sodba Pdp 449/2005
    5.5.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03508
    ZDR člen 83, 83/2, 177, 177/1, 83, 83/2, 177, 177/1.
    delovno razmerje - izredna odpoved - postopek
    Postopek izredne odpvedi PZ s strani delodajalca ni tako

    formalen, kot je bil disciplinski postopek po prej veljavni

    zakonodaji, vendar pa morata biti za zakonitost podane

    odpovedi podani vsaj dve procesni zahtevi:

    - delavcu mora biti v obliki obdolžitve predočeno, kaj se mu

    očita in da mu zaradi očitanih kršitev grozi izredna odpoved

    - delavcu je potrebno omogočiti, da v zvezi z očitanimi kršitvami

    poda zagovor.

    Če delodadajec delavca le mimogrede opozarja na napake in on

    odgovori, da ni kriv, pri tem pa ne ve, da podaja zagovor v

    zvezi z očitki, ki predstavljajo odpovedni razlog, izredna

    odpoved ni zakonita.

     
  • 254.
    VDS sodba Pdp 730/2005
    5.5.2006
    delovno pravo
    VDS03533
    ZDR člen 16, 54, 16, 54. ZJU člen 5, 51, 68, 68/1, 68/1-5, 71.
    transformacija delovnega razmerja - javni uslužbenci - uporaba ZDR
    Ker ZJU nima posebnih določb, ki bi urejale situacijo, ko javni

    uslužbenec ostane na delu po poteku časa, za katerega je bila

    sklenjena PZ za določen čas, je glede tega vprašanja potrebno

    uporabiti 54. člen ZDR, ki določa, da se v tem primeru šteje, da

    je delavec sklenil PZ za nedoločen čas. Zmotno je stališče, da bi

    bilo potrebno uporabiti določbo 71. člena ZJU, ki določa, da se z

    javnim usližbencem, ki je sklenil PZ za določen čas, brez javnega

    natečaja ne sme skleniti delovnega razmerja, razen če gre za

    pripravnika ali v primeru iz 5. točke 1. odstavka 54. člena ZJU.

    V primeru spora se šteje, da delovno razmerja obstaja, če

    obstajajo elementi delovnega razmerja. Ker so ti elemeti

    obstajali tudi po preteku PZ, sklenjene za določen čas, ni

    odločilno, da tožnica po preteku PZ en dan ni delala, nato

    pa je po enodnevni prekinitvi nadaljevala z delom pri

    delodajalcu na istem delovnem mestu.

     
  • 255.
    VSK sklep II Cpg 25/2006
    5.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02607
    ZIZ člen 38, 38/6, 38, 38/6.
    izvršilni stroški - stroški, ki jih je upnik neutemeljeno povzročil dolžniku
    Po določilu 6. odst. 38. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mora upnik dolžniku povrniti le tiste izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Šele za vse stroške, ki bi dolžniku nastali od dneva naznanitve dejstva, da je bila ugotovljena ničnost pogodbe o prenosu poslovnih deležev v družbi E. d.o.o. na pritožnika, bi bilo mogoče zaključiti, da mu jih je upnik neutemeljeno povzročil, ne pa tudi stroškov pred tem, glede na to, da se je zanesel na registrsko stanje, ki je bilo takšno, da je bil M.J. vpisan kot družbenik izbrisane družbe.

     
  • 256.
    VSK sklep I Cpg 172/2005
    5.5.2006
    obligacijsko pravo
    VSK02610
    ZOR člen 69, 88, 88/1, 90, 95, 69, 88, 88/1, 90, 95.
    pooblastilo za zastopanje - naknadna odobritev pogodbe
    V obravnavanem primeru je bila dana naknadna odobritev sporne kreditne pogodbe; 1. odst. 88. čl. ZOR določa, da pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri. Družba M. d.o.o. je dne 11.2.1993 na drugotoženo stranko naslovila pismo z zahvalo za odobritev, kot je sama navedla, kar znatnih sredstev. Na tem pisanju je kot direktor naveden drugi tožnik, ki je to vlogo podpisal. Najmanj to dejanje pa po mnenju pritožbenega sodišča pomeni, da je drugotožnik kot zakoniti zastopnik družbe M. d.o.o. odobril sklenitev sporne pogodbe.

     
  • 257.
    VSK sklep I Cpg 129/2005
    5.5.2006
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSK02325
    ZOR člen 360, 360/3, 360, 360/3. ZPP člen 199, 199.
    ugovor zastaranja - stranska intervencija
    Neutemeljeni so tudi očitki tožene stranke, da se je tožeča stranka v omenjeni pravdi slabo pravdala. To že zato, ker je bila tožena stranka o tej pravdi obveščena, vendar svoje stranske intervencije ni priglasila. Res je bil sicer prvi narok določen na dan 24.2.2000 in je tožena stranka prejela obvestilo o pravdi dne 23.2.2000, vendar tožena stranka spregleduje, da postopek ni bil končan na prvem naroku, ampak sta bila opravljena še dva naroka, tako da je imela tožena stranka dovolj časa, da priglasi svojo stransko intervencijo v pravdi.

     
  • 258.
    VSK sodba I Cpg 141/2005
    5.5.2006
    civilno procesno pravo - pogodbeno pravo
    VSK02281
    ZPP člen 458, 458/1, 458, 458/1. OZ člen 239, 239.
    spor majhne vrednosti - pogodba o opravljanju računovodskih storitev - pisna odpoved pogodbe - izpolnitev obveznosti
    Glede na določila 239.čl. Obligacijskega zakonika (OZ) je upnik upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti pošteno, kot se glasi.

     
  • 259.
    VDSS sodba Pdp 498/2006
    5.5.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS0013973
    ZOR člen 29, 29/2, 99, 99/1. ZDR (1990) člen 100, 101. ZDR člen 233.
    konkurenčna klavzula - nadomestilo - prenehanje delovnega razmerja na podlagi zakona
    Tožniku delovno razmerje ni prenehalo po njegovi volji ali krivdi, temveč zaradi upokojitve s polno pokojninsko dobo, kar je v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi pomenilo prenehanje delovnega razmerja na podlagi zakona. Konkurenčna klavzula, ki je bila dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi, tožnika zato ni vezala. Tožnik tako ni upravičen do vtoževanega nadomestila zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule.
  • 260.
    VDS sodba Pdp 657/2005
    5.5.2006
    delovno pravo
    VDS03541
    ZDR člen 87, 87/1, 111, 111/1, 111/1-2, 87, 87/1, 111, 111/1, 111/1-2.
    novi ZDR - izredna odpoved - odpoved
    Odpoved PZ lahko učinkuje šele z vročitvijo delavcu. Pogodbeni

    princip, ki je bistvena lastnost nove delovnopravne zakonodaje,

    ne dopušča, da bi odstop od pogodbe (izredna odpoved PZ)

    učinkoval, še preden bi bila nasprotna stranka z odstopom od

    pogodbe seznanjena.

     
  • <<
  • <
  • 13
  • od 14
  • >
  • >>