vzpostavitev etažne lastnine na večstanovanjskem objektu - odločba o vzpostavitvi etažne lastnine - posamezni del stavbe - skupni deli stavbe - skupni deli stavbe v etažni lastnini - skupni števec - dostop do skupnih prostorov - pridobljene pravice - ugotovitvena odločba - dolžnost etažnega lastnika
Ker je naloga sodišča v postopku po ZVEtL-1 zgolj ugotovitev predhodno pridobljenih pravic, teh pa pravna prednica pritožnika glede izpodbijanega dela (0000-302-8) s pogodbo ni pridobila, pritožnik ne more uspeti s pritožbenim izpostavljanjem interesa po pridobitvi dodatne uporabe prostorov zaradi dvojnih vrat v stanovanje, za katere sam trdi, da njihov obstoj D. D. ob nakupu stanovanja ni bi znan in torej niso bila v uporabi. Enako velja za izpostavljanje lege električnega števca. Dostop do slednjega so mu etažni lastniki dolžni omogočiti na podlagi 121. člena SPZ, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
ZAgrS člen 2, 48, 52. ZPVAS člen 8. Uredba o določitvi vrednosti zapuščine za nepremičnine, ki so v lasti članov agrarne skupnosti (2017) člen 1.
agrarna skupnost - dedovanje deleža v agrarni skupnosti - nujni dediči - vrednotenje deležev - vrednotenje nepremičnin - množično vrednotenje nepremičnin - izvedenec - uredba - podatki gurs
V obravnavani zadevi ni sporno, da je gre za dedovanje po pravilih ZPVAS. Med dediči pa je bilo sporno, ali se za izračun višine nujnega deleža lahko uporabi Uredba, ki je bila izdana na podlagi 52. člena ZAgrS, in določa, da se vrednost zapuščine, ki je v solastnini ali skupni lastnini agrarne skupnosti izračuna tako, da se vrednost nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, pomnoži s faktorjem upravljanja 0,05. ZPVAS namreč določb o načinu ugotovitve vrednosti nepremičnin ne vsebuje. Dedič premoženja v naravi se je zavzemal za uporabo Uredbe, drugi nujni dediči pa, da se višina nujnega deleža določi na podlagi ocene vrednosti nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, torej, da se uporabi vrednost nepremičnin po GURS brez znižanja.
ZPP člen 25, 25/1, 30, 30/1, 32. DZ člen 199. OZ člen 197.
spor o pristojnosti - pristojnost okrajnega sodišča - verzijski zahtevek - stvarna pristojnost - povrnitev stroškov preživljanja - premoženjskopravni spor - spor o zakonitem preživljanju mladoletnega otroka - povrnitev izdatkov zaradi preživljanja - verzija - plačilo preživnine - zahtevek za vrnitev preživnine - vrednost spornega predmeta
Tožnica v obravnavani zadevi zahteva vrnitev zneska 4.080,000 EUR, ki predstavlja povrnitev str0škov preživljanja skupne hčerke, ker toženec ni plačeval preživnine. Gre za zahtevek na podlagi 199. člena DZ, ki je po svoji pravni naravi verzijski zahtevek in gre zato za premoženjskopravni spor. Stvarna pristojnost v premoženjskopravnih sporih pa se določi po vrednosti spornega predmeta (30. in 32. člen ZPP).
ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-14, 358, 358-6, 358-7. ZUTD člen 61, 61/1, 62, 62/1. ZDR-1 člen 85, 85/2, 200, 200/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost tožbe - datum vročitve - vmesna zaposlitev - priznanje pravic iz delovnega razmerja
Toženka nasprotuje ugotovitvi, da je tožnica pravočasno vložila tožbo za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi, in graja dokazno oceno glede pravilnosti vročitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi 16. 4. 2024. Pravilna je presoja, da toženka ni dokazala, da tožnica pisanja 16. 4. 2024 ni hotela sprejeti niti da bi ji vročevalec - detektiv tega dne pisanje pustil v njenem hišnem predalčniku.
Pritožbeno sodišče je po uradni dolžnosti na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja ob pravilni uporabi materialnega prava pritožbi toženke delno ugodilo in delno spremenilo I. točko izreka tako, da je iz obdobja trajanja delovnega razmerja izvzelo obdobje, ko je bila tožnica zaposlena drugje, in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (6. in 7. alineja 358. člena ZPP).
Obračun nadomestila plače in vpis v matično evidenco zavarovancev pri ZPIZ kot posledica nezakonitega prenehanja delovnega razmerja sta v celoti odvisna od tega, ali je delavcu priznano delovno razmerje, zato tožnici ni mogoče priznati pravic iz delovnega razmerja, saj v času dela pri drugih delodajalcih ne more biti hkrati v delovnem razmerju pri toženki.
sodba na podlagi pripoznave - elaborat sodnega izvedenca kot sestavni del sodbe - pripoznava tožbenega zahtevka - vsebina pripoznave - prekoračitev tožbenega zahtevka - opredelitev služnostne trase v izreku - obseg stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti poti - izvedba dokaznega postopka - izvedensko mnenje - odmera stroškov za izvedenca - nesklepčna tožba - opozorilo stranki o nesklepčnosti tožbe - možnost popravljanja napak pri vlaganju predloga - poprava tožbenega zahtevka - neutemeljeno upiranje tožbenemu zahtevku - vodenje enotnega postopka - odločanje o stroških postopka - povod za vložitev tožbe - nagrada za posvet s stranko
Ko sodišče brez dokaznega postopka in obravnavanja spornih dejstev izda sodbo na podlagi pripoznave, jo lahko izda samo v obsegu pripoznave in ni dopustno zahtevka spreminjati ali mu nekaj dodajati, četudi gre, kot v tem konkretnem primeru, samo za tehnično opredelitev opisane služnostne poti.
ukrepi po zpnd - prepoved vstopa - vstop v stanovanje - preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - sorazmernost ukrepa - načelo sorazmernosti - sprememba odločitve
Obseg in vsebina ukrepov mora biti sorazmerna stopnji ogroženosti žrtve nasilja, upoštevaje meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.
Ker so se vsi dogodki odvijali v stanovanju, je za zaščito predlagateljic zadosti, da se nasprotnemu udeležencu prepove vstop v stanovanje, v katerem živita predlagateljici.
ZST-1 člen 11, 12, 12a. ZUPJS člen 18. ZPP člen 365-2.
predlog za taksno oprostitev - odlog plačila sodne takse - sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov
Odjava vozila iz prometa sama po sebi na lastništvo vozila ne vpliva. Povedano drugače, tudi če so tožnikova vozila odjavljena iz prometa, to še ne pomeni, da tožnik ni njihov lastnik in da takšna vozila nimajo nobene vrednosti. Tožnik pa v predlogu za oprostitev plačila sodne takse tudi ni izkazal upravičenih razlogov, da z vozili ne bi mogel razpolagati (tretji odstavek 12.a člena ZST-1). Zato je sodišče prve stopnje v skladu z 2. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS pravilno zaključilo, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, ker ima premoženje v obliki osebnih vozil večje vrednosti, ki presega cenzus za taksno oprostitev.
vzgoja in varstvo otrok ob razvezi zakonske zveze - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - postopek predodelitve mladoletnih otrok, določitve stikov in določitve preživnine - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - največja korist otroka - sodni izvedenec - mnenje otroka
Oče se mora zavedati, da predodelitev otroka ni sredstvo za obračunavanje med staršema. V prvi vrsti je pomembna korist dekleta. Upoštevati je potrebno njeno stanje, občutke, mnenje, počutje. Izvedenka G. G. je potrdila, da ima deklica rada oba starša, da je nanju navezana in si želi z njima preživljati enakovreden čas, hkrati pa je močno vpeta tako v materino kot očetovo okolje in si želi ohraniti trenuten režim enakovrednega preživljanja časa z obema staršema ter si želi tudi, da si starša skrb za njeno varstvo in vzgojo enakovredno delita.
odgovornost pravne osebe za prekršek - dolžnostno ravnanje - dolžno nadzorstvo
Ob ponovnem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da je pridružitvena odgovornost pravne osebe v zakonu določena, ker gre za prekršek storjen v imenu, s sredstvi in na račun pravne osebe, torej dejansko za njen prekršek. Zato je treba določbo tretjega odstavka 14. člena ZP-1 razlagati restriktivno. Sodišče prve stopnje bo moralo ugotoviti, katere ukrepe je (poleg seznanitve s pravilnim ravnanjem) za preprečitev kršitev Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih izvajala pravna oseba in nato presoditi, ali ti ukrepi zadoščajo za ekskulpacijo, oziroma, ali glede na konkretne okoliščine zadeve morda obstajajo še kakšni drugi ukrepi, ki bi bili primerni in sorazmerni in bi jih ob ustrezni skrbnosti pravna oseba morala storiti. Če so tako ukrepi možni in jih pravna oseba ni izvedla, čeprav bi jih lahko, se ne more izogniti odgovornosti za prekršek.
Sodišče prve stopnje ji je pravilno priznalo 225 točk skladno s tar. št. 16/2 OT, saj gre za potrebno obrazloženo vlogo, v kateri je odgovorila na trditve v odgovoru na tožbo. Ni odločilno, da je poleg odgovora na prerekano višino tožbenega zahtevka, tožnica podala trditve tudi v zvezi s temeljem, ki ga je toženka sicer priznala, a je v zvezi s tem v odgovoru na tožbo vseeno podala določene trditve.
ZPP člen 7, 8, 105a, 212. ZST-1 člen 14a, 34, 34/1, 34/4.
sodna taksa - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse - domneva umika pritožbe - dokazovanje plačila - trditveno in dokazno breme - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - dokaz - potrdilo o plačilu sodne takse - dolžnost predložitve potrdila o plačilu sodne takse - dokazni predlog za zaslišanje priče - neprimeren dokaz
Sodne takse ni mogoče plačati "na roko," zato o plačilu vedno obstaja pisno dokazilo. Dokaz z zaslišanjem osebe, ki naj bi domnevno plačala takso, je popolnoma neprimeren.
sodna ureditev meje - predlog za ureditev meje - opisni zahtevek - predpostavke za izdajo - vodenje postopka - meja med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem - opredelitev vrednosti spornega predmeta - vrednost spornega mejnega prostora - kriteriji za določitev - stanje po podatkih zemljiškega katastra
V primeru, ko se ureja meja med zemljiščem, ki je javno dobro, in zemljiščem, ki je v zasebni lasti, je namreč ureditev meje na podlagi močnejše pravice glede na ustaljeno in enotno sodno prakso edini način določitve meje, mejo pa je mogoče urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster.
V konkretnem primeru je edini možni kriterij za določitev meje kriterij močnejše pravice in meje ni mogoče urediti na drugačen način, zato bi bila opredelitev vrednosti spornega mejnega prostora iz tega razloga odveč, neekonomična in v nobenem oziru ne bi imela vpliva na odločitev.
Pogodbeni interes tožeče stranke se nanaša na pričakovanje, da se bo toženka po končani specializaciji pri njej zaposlila kot zdravnik specialist. Toženka se je svobodno zavezala, da bo po koncu specializacije ostala v delovnem razmerju pri tožeči stranki, v nasprotnem primeru pa povrnila stroške specializacije. Takšna obveznost toženke ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - umik izvršilnega predloga - razveljavitev plačilnega naloga
Z vložitvijo (pravočasnega in obrazloženega) ugovora v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine se začne pravda med strankama. Izvršilno sodišče zato od tega trenutka dalje ne more zgolj odločiti o umiku predloga za izvršbo in ustaviti postopka, temveč je potrebno pri odločanju upoštevati tudi določbo 441. člena ZPP o umiku tožbe v postopku izdaje plačilnega naloga.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - potek preizkusnega obdobja - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev
Sodna praksa je enotna tudi v stališču, da ima kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1 pomembne elemente kaznivih dejanj tako proti premoženju kot proti gospodarstvu, saj so z njim očitno kršene premoženjske pravice delavca, saj gre za neupoštevanje plače v pokojninsko osnovo in s tem vpliv na višino delavčeve pokojnine.
ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2, 5.
ničnost kreditne pogodbe - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - valutno tveganje - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank
Ker pojasnilna dolžnost v obravnavani zadevi ni bila ustrezno opravljena, je neizravnana informacijska podrejenost imela pomen tudi za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja o neomejeni vezanosti kredita na tujo valuto.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00085511
OZ člen 190, 190/1, 615, 615/1. ZPP člen 7, 212. SPZ člen 11, 11/1, 95, 95/2.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - vlaganja - vlaganje v tujo nepremičnino - molče obnovljen zakup - podaljšanje pogodbe - dobroverni lastniški posestnik - zakupna (najemna) pogodba - lastništvo nepremičnine - pravni posel - izostanek pravne podlage - okoriščenje - prikrajšanje - brezplačna uporaba nepremičnine - domneva lastninske pravice - vpis v zemljiško knjigo - izvedensko mnenje - dokaz z izvedencem - informativni dokaz z izvedencem - strokovna vprašanja - meje preizkusa v pritožbenem postopku - konkretizacija pritožbenih očitkov - odgovor na pritožbene navedbe - trditveno breme stranke - kršitev pravice do izjave v postopku
Pravila o mejah pritožbenega postopka višjemu sodišču nalagajo, da upošteva le tiste pritožbene navedbe, ki so konkretizirane in jasne in glede teh preveri, ali je trditev o procesnem dejstvu resnična ter v nadaljevanju, če je odgovor pritrdilen, ali ustreza pojmu procesne kršitve. Navedbe pritožnice, da je v predlogu za postavitev izvedenca obširno navedla, na katera vprašanja naj ta odgovori, obrazložila pa je tudi, katera vlaganja v nepremičnino je izvedla, ne vsebujejo nobenega konkretnejšega očitka. Prav tako pritožnica ne pojasni, zakaj bi bil izvedenec dolžan predlagati svojo razrešitev. Tudi pritožbene trditve, da izvedensko mnenje ni odgovorilo na večino kritičnih vprašanj, vključno z zelo konkretnimi, so ostale nekonkretizirane, zato tudi nanje višje sodišče ni odgovarjalo.
Zatrjevana vlaganja tožene stranke so iz obdobja, ko tožnica ni bila lastnica spornih nepremičnin, zato slednja niti ni mogla biti obogatena.
Tudi dokaz z izvedencem je namenjen dokazovanju obstoja (ali neobstoja) določenega zatrjevanega dejstva (prim. 212. člen ZPP) in tudi za ta dokaz velja, da ga ni dopustno izvajati v informativne namene. Le izjemoma sodna praksa dopušča, da stranka šele na podlagi ugotovitev in mnenja izvedenca oblikuje (povzame) trditve o pravno relevantnih dejstvih, a le v primeru zahtevnih strokovnih vprašanj, glede katerih strankam ni mogoče očitati, da bi jih ob uporabi ustrezne skrbnosti morale poznati in jih določno zatrjevati že pred izvajanjem dokaza z izvedencem.
Pritožnica ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da pogodba ni bila izrecno podaljšana. O tem, da se podaljša, je bilo dogovorjeno že v zakupni pogodbi, le pod razveznim pogojem, če zakupodajalec ne bi bil več najemnik, ki pa, to pritožbeno ni izpodbito, ni nastopil. Pritožnica zato ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da podaljšanja ni mogoče domnevati, niti z interperetacijo, da je treba uporabiti zakonske določbe (o transformaciji v pogodbo za nedoločen čas) zato, ker pogodba ne vsebuje izrecno določbe o tem, da gre pasivnost pogodbenih strank šteti za izraz volje po podaljšanju pogodbe še za nadaljnjih deset let.
Pritožba zmotno meni, da bi njeno okoriščenje nastopilo šele s prejemom najemnin od te družbe. Kot je bilo že pojasnjeno, je tožbeni zahtevek utemeljen že, če toženi stranki ne uspe izkazati, da spornih nepremičnin ni uporabljala brezplačno. Da bi za uporabo karkoli plačala tožnici, pa tožena stranka v postopku niti ni trdila. Pri tem je dejstvo, da je sodišče prve stopnje nadomestilo oziroma uporabnino prisodilo za prazne prostore, nerelevantno.
Tožbeno breme lastnika je trditi in dokazati, da toženec brezplačno uporablja nepremičnino in za to nima pravne podlage. S tem zadosti svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu o obstoju prikrajšanja na eni strani in obogatitve na drugi strani. (Ne)upravičeni uporabnik pa se lahko svoje obveznosti razbremeni, če zatrjuje in dokaže, da je bil bodisi dobroverni lastniški posestnik (drugi odstavek 95. člena SPZ) ali da ima z lastnikom sklenjen pravni posel, na podlagi katerega lahko (brezplačno) uporablja sporno nepremičnino.
Sodišče prve stopnje je pravilno po 4. točki prvega odstavka 205. člena ZPP pravdni postopek prekinilo ter pojasnilo, da je nad toženo stranko bil začet stečajni postopek 29. 8. 2024 pod opr. št. St 1329/2024 in da če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, se pravdni postopek prekine, razen v primeru osebnega stečaja, vendar le, če predmet spora (zahtevek) ne more vplivati na obseg stečajne mase, kar pa v konkretnem primeru ni podano.
vmesna sodba - rok za zastaranje - konec zdravljenja - plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo - subjektivni in objektivni kriterij - zastaranje
Pravilno je materialnopravno stališča prve stopnje, da je pri ugotavljanju zastaranja treba upoštevati objektivni in subjektivni kriterij za pričetek teka tega roka. V skladu s 352. členom OZ začetek teka zastaralnega roka ni vezan na zaključek zdravljenja kot tak, čeprav utegne biti to z vidika oškodovančeve skrbnosti najbolj oprijemljiva okoliščina, temveč na trenutek, ko je oškodovanec zvedel za obseg in višino škode.
DZ člen 268. ZD člen 131, 131/1, 192, 192/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasni skrbnik zapuščine - skrbnik za poseben primer - določitev skrbnika za poseben primer - zaslišanje - dediči - kršitev pravice do izjave
Pritožba ima prav, da bi moralo sodišče prve stopnje, pred postavitvijo začasnega skrbnika, po določbi drugega odstavka 192. člena ZD, zaslišati oba dediča, ker je bilo to, ko se je našel še drugi dedič, možno in jima na ta način dati možnost, da se o postavitvi skrbnika izjasnita.