Odločitev sodišča prve stopnje o predlogu stranke, da se osebam, ki so se zaradi udeležbe v postopku ali seznanitve s pravdnim spisom seznanile s podatki, ki vsebujejo poslovno skrivnost, prepove uporaba ali razkritje teh podatkov, pomeni sklep procesnega vodstva.
nujna pot - določitev nujne poti - presoja več variant poteka nujne poti - obseg nujne poti - trasa nujne poti - varstvo lastninske pravice - poseg v lastninsko pravico - načelo sorazmernosti - načelo najmanjše obremenitve služeče nepremičnine - tehtanje položajev lastnikov služeče in gospodujoče nepremičnine - denarno nadomestilo za uporabo nujne poti - višina denarnega nadomestila za nujno pot - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Pri vprašanju rabe sodišče prve stopnje ne bi smelo izhajati iz okoliščine, da si pri rabi dela nepremičnine, po kateri naj poteka nujna pot, v času odločanja predlagateljica in nasprotna udeleženca konkurirajo z njenimi istovrstnimi načini (predvsem z vožnjami, premiki vozil, šlo naj bi za vzpostavljeno komunikacijsko površino, kot tako potrebno tudi samim nasprotnim udeležencem), temveč bi moralo upoštevati omejitev celotnega potenciala varovane lastninske pravice glede na vrsto nepremičnine.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 965, 965/1. ZPP člen 286b, 286b/1, 337, 337/1.
odškodnina - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - padec na mokrih tleh - gostinski lokal - vzrok padca in zdrsa - snežne razmere - mokra in spolzka tla - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - čiščenje pohodne površine - opozorilne table za nevarnost - varnost gostov - pazljivost oškodovanca - običajna skrbnost povprečnega človeka - nesrečno naključje - nepazljivost oškodovanca - predlog za izvedbo dokazov - zavrnitev izvedbe dokaza
Tožnik je vedel, da zunaj sneži, lokal je poznal, saj je bil v njem reden gost. Ob vstopu na zunanjo teraso se je zato od njega kot povprečno, običajno skrbnega človeka pričakovalo, da se bo zavedal možnosti, da je terasa spolzka, ter da bo temu prilagodil način hoje in se gibal s povečano previdnostjo.
DZ člen 167, 168, 168/1. URS člen 54, 54/1. ZNP-1 člen 108.
odločitev sodišča o ugovoru zoper začasno odredbo - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora - nujni odvzem - namestitev v rejništvo - stiki pod nadzorom - pravica do družinskega življenja - dokazni standard verjetnosti - hiter postopek - ocena ogroženosti - zavarovanje koristi otrok - raziskovalna dolžnost - okoliščine konkretnega primera - celovita presoja - tehtanje pravic - milejši ukrep - Center za socialno delo (CSD) kot udeleženec v postopku
Predpostavka za nujni odvzem otroka po 167. členu DZ je z verjetnostjo izkazana tako huda ogroženost otroka, da je njegove koristi mogoče zavarovati le s takojšnjim odvzemom staršem. Huda ogroženost je pravni standard in predstavlja osrednje vprašanje tovrstnih postopkov. Sodišče mora ugotoviti vrsto in obseg ogroženosti otrok. Odvzem lahko upraviči le tako neustrezno ravnanje starša, ki že povzroča resno škodo telesnemu in duševnemu zdravju otroka oziroma ravnanje starša, na podlagi katerega je mogoče s stopnjo precejšnje verjetnosti sklepati, da bo otroku povzročilo občutno škodo (ker bosta otrokovo telesno ali duševno zdravje in razvoj zaradi ravnanja starša očitno in trajno oziroma nepovratno prizadeta ali ker je mogoče predvideti, da ne bo mogoče uresničiti osnovnih ciljev socializacije, kot je razvoj otroka v samostojno in hkrati družbeno bitje). Ob odločanju o utemeljenosti predloga CSD za izdajo začasne odredbe o odvzemu otroka (prvi odstavek 168. člena DZ) mora sodišče presoditi vse v tistem trenutku znane okoliščine konkretnega primera in oceniti, ali napolnjujejo pravni standard hude ogroženosti otroka. Po vložitvi ugovora staršev, ko se vzpostavi kontradiktornost, pa mora skrbno preveriti upravičenost ukrepa tudi z vidika ugovornih navedb staršev. Ne sme presojati le svojega odločanja ob izdaji začasne odredbe (za nazaj) s podatki, ki so bili na voljo takrat. Starša namreč lahko navajata dejstva in predlagata dokaze vse do odločitve sodišča o ugovoru zoper izdano začasno odredbo. Oceniti mora tudi, če morda pridejo v poštev manj invazivni ukrepi, ki jih zagotavlja družini CSD.
nepopolna pritožba - podpis pritožnika - podpis na pritožbi
Pritožba nasprotnega udeleženca ni popolna, ker na njej ni niti podpisa nasprotnega udeleženca niti podpisa njegovega odvetnika. Ker pritožbe ni zavrglo že sodišče prve stopnje, jo je kot nepopolno zavrglo sodišče druge stopnje (prvi odstavek 346. člena ZPP v zvezi s prvo točko 365. člena ZPP in 42. členom ZNP-1).
CESTE IN CESTNI PROMET - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00089491
ZCes-1 člen 70, 95, 96, 99, 99/1, 99/2, 99/5, 99/6. SPZ člen 37, 37/1, 75, 75/1. ZPP člen 1, 18.
opustitvena (negatorna) tožba - tožba zaradi vznemirjanja lastninske pravice - poseg v lastninsko pravico - poseg v izvrševanje lastninske pravice - rekonstrukcija ceste - izgradnja občinske javne ceste - časovna komponenta vznemirjanj - začasnost - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice - priključek na javno cestno omrežje - povezava z javno cesto - upravljavec občinske ceste - pristojnosti občine - pristojnost upravnega organa - izvajanje javnopravnih nalog - varstvo javnega interesa - upravno razmerje - upravnopravna zadeva - hierarhična podrejenost - civilnopravno razmerje - civilnopravna zadeva - omejitev lastninske pravice - dejansko stanje v naravi - dejanska uporaba - ustavno načelo delitve oblasti - prepovedane imisije - izdaja soglasja za cestni priključek - nadzor prometa na javni cesti
Rekonstrukcija ceste sama po sebi ne pomeni "enkratnega dejanja", ki kot tako ne bi moglo upravičevati negatornega varstva. Časovno nezanemarljiv poseg, ki traja tako v času vložitve tožbe kot tudi še v času zaključka obravnavanja, konkretno nekaj let, vsekakor pomeni poseg, ki ga je treba presojati in ustreza tudi kriterijem teorije, da je prepovedano le "trajno ali ponavljajoče se" vznemirjanje. Že zato ni posebej pomembno, koliko časa natančno bo predvidena rekonstrukcija javne ceste, ki meji na tožničino nepremičnino, še trajala.
Javne ceste so javno dobro, ki so namenjene splošni rabi in spadajo v upravno premoženje, zato so podvržene javnopravnemu režimu. Pri odločanju o utemeljenosti varstva, kot ga uveljavlja tožnica, je treba upoštevati javni interes, o tem pa se odloča v upravnem postopku.
predlog tretjega za odlog izvršbe - smiselna uporaba določb o odlogu na predlog tretjega - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - dom dolžnika
Sodna praksa se je že izrekla, da določilo drugega odstavka 73. člena ZIZ ne ureja celovito vseh družbeno pomembnih situacij, tako tudi ne položaja, ko posebej upravičeni razlogi na strani tretjega v primeru prodaje stanovanja, ki predstavlja dom tretjega, utemeljujejo odločitev, da se mora upnikova pravica do izvršbe začasno umakniti, zaradi varstva pomembnejše pravne vrednote.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - sprejem brez privolitve - predlagatelj - najbližja oseba - pravica do osebne svobode - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - huda demenca - hujše ogrožanje lastnega zdravja - izvedensko mnenje - pravica do pritožbe
V postopku odločanja o pridržanju v socialno varstvenem zavodu brez privolitve zakon razumno omogoča položaj udeleženca eni - t. i. najbližji - osebi nasprotnega udeleženca.
V postopku ugotovljena dejstva, kontekstualizirana s strokovnimi dognanji in oceno sodne izvedenke, prepričajo, da mehke oblike pomoči, ki so (bile) večidel oprte na trud žene nasprotnega udeleženca, niso več dovolj.
začasna odredba - pristojnost - pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - arbitražna klavzula - lex fori - bianco menica - pritožbena novota - pogoji za izdajo začasne odredbe
Arbitražna klavzula v pogodbi ne izključuje sodne pristojnosti v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe na prepoved unovčitve menic, ki so bile dolžniku izročene na podlagi te pogodbe. Vsebina arbitražne klavzule v konkretnem primeru ni takšna, da bi se z njo stranke izrecno in nedvoumno odpovedale sodnemu varstvu za izdajo začasnih ukrepov.
Sodišče vedno uporabi svoje lastno procesno pravo (lex fori), kar velja tudi za pogoje za izdajo začasne odredbe.
napoved zahteve za sodno varstvo - razširitev obtožbe - izrek odločbe o prekršku - obrazložitev odločitve - konkretiziranost opisa prekrška - izjava - seznanitev z očitki - nerazumljivost izreka odločbe - meje uradnega preizkusa izpodbijane odločbe - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - odprava procesnih kršitev - zakonitost odločbe - izrek opomina - stek prekrškov - ekskulpacijski razlog - dokazno breme - pravna oseba - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - odločitev o stroških postopka - sprememba odločbe na drugi stopnji - nedopusten pritožbeni razlog
S tem, ko je po napovedi pravne osebe, da bo vložila zahtevo za sodno varstvo, izrek odločbe o prekršku dopolnil oziroma razširil še z očitkom, da so bili prekrški storjeni tudi na račun in v korist pravne osebe, je prekrškovni organ povzročil nerazumljivost izreka odločbe o prekršku (nasprotje izvirnika z izvirnikom).
ZGD-1 člen 609, 615, 615/2, 615/7. Pravilnik o merilih za določanje nagrade članom poravnalnega odbora (2010) člen 2, 2/2, 4.
sodni preizkus menjalnega razmerja - poravnalni odbor - strošek - poravnalni odbor za preizkus menjalnega razmerja
Poravnalnemu odboru gre nagrada, predvidena v 2. členu pravilnika, šele ko oziroma če svoje obveznosti v skladu z zakonom in sklepom sodišča o imenovanju v celoti izpolni. Če udeleženci sklenejo poravnavo pred poravnalnim odborom in sodišče potrdi sklenjeno poravnavo, se višina nagrade, določena v prvem odstavku 2. člena Pravilnika, poviša za 50 % (4. člen Pravilnika). Iz navedenega izhaja, da če ni dosežena poravnava, mora biti vsaj izdelano mnenje, da poravnalni odbor pridobi pravico do nagrade. Šele če bi poravnalni odbor sodišču predložil mnenje, bi dano nalogo opravil in hkrati zadostil pogoju za izplačilo nagrade.
ZFPPIPP člen 14, 14/4, 121. ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3, 141.
postopek osebnega stečaja - začetek stečajnega postopka - vročanje sodnih pisanj - vročanje predloga za začetek stečajnega postopka - vročanje samostojnemu podjetniku posamezniku - vročanje na naslov iz registra - vročanje na naslovu prebivališča - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - predhodni postopek - virtualna pisarna - domneva insolventnosti
Dolžnik je po prvem pritožbenem postopku vedel, da zoper njega teče predhodni postopek za začetek stečajnega postopka in bi zato moral sam poskrbeti za prejem pošte na danem naslovu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00089461
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88, 88/1. ZPP člen 180, 180/3. URS člen 3a. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost kreditne pogodbe - delna ničnost - predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - dokazni standard verjetnosti - celovita dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - uporaba prava EU - načelo primarnosti prava EU - načelo učinkovitosti prava EU - Direktiva Sveta 93/13/EGS - neposredni učinek direktive - sodbe SEU - sodna praksa kot pravni vir - lojalna razlaga nacionalnega prava - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - tuja valuta denarne obveznosti - valutno tveganje - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera ob sklepanju pogodbe - objektivno merilo - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - standard profesionalne skrbnosti - prava in neprava retroaktivnost - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nastanek težko nadomestljive škode - odlog plačila - sprememba tožbe - vložitev nove tožbe - premoženjsko in finančno stanje stranke - preplačilo - denarno nadomestilo - nadomestilo za neupravičeno uporabo tuje stvari - hujše škodljive posledic
Ustaljeno in enotno je stališče, da materialno pravo, ki ga mora sodišče poznati in uporabiti po uradni dolžnosti (tretji odstavek 180. člena ZPP), vključuje tudi pravo Evropske unije (EU), to pa je v primerjavi z nacionalnim pravom prevladujoče oziroma primarno in njegovo uporabo v 3.a členu nalaga tudi Ustava RS. Razlago prava EU daje Sodišče Evropske unije (SEU), katerega odločbe so formalno zavezujoč in neposredno uporabljiv pravni vir, ki ga morajo upoštevati vsa nacionalna sodišča v državah EU. Če predpisi, razlage ali sodna praksa nacionalnega prava nasprotujejo pravu EU (vključno z razlagami slednjega s strani SEU), mora nacionalno sodišče po načelu lojalne (evroskladne) razlage v največji možni meri celoten nacionalni pravni red, vključno z zgoraj citiranim 272. členom ZIZ, razlagati v skladu s pomenom in cilji prava EU.
Dogovor o kreditu v tuji valuti sodi med pogodbene pogoje iz prvega odstavka 22. člena ZVPot.
stroški postopka - potrebni stroški - prošnja za preklic naroka
Dopis, za katerega je sodišče priznalo 20 točk, ne predstavlja vloge, ki jo mora sodišče vročati nasprotni stranki in za katero mora stroške nositi toženec. Gre za prošnjo za preklic in preložitev naroka, ki tožencu ni bila vročena.
prenos terjatve - pravnomočnost sklepa o rubežu - izjava dolžnikovega dolžnika
Sklep o prenosu terjatve, s katerim sodišče na upnikov predlog prenese nanj zarubljeno terjatev dolžnika do dolžnikovega dolžnika v izterjavo ali namesto plačila (114. člen ZIZ), sme sodišče izdati, ko so za to izpolnjeni procesni pogoji, med katerimi je najpomembnejši ta, da je sklep o rubežu terjatve že pravnomočen (115. člen ZIZ).
Namen določbe drugega odstavka 115. člena ZIZ je v varstvu upnika in ne dolžnika. Upnik je namreč tisti, ki potrebuje informacijo o tem, ali dolžnikov dolžnik zarubljeno terjatev priznava in ali je ta pripravljen dolg poravnati.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - aleatorna pogodba - subjektivna vrednost - odplačna pogodba - kavza pogodbe - darilna pogodba - pogodbeni namen - načelo enake vrednosti dajatev - enakovrednost pogodbenih obveznosti - vračunanje darila
Tožnik s tožbo ni zahteval ugotovitve ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi nedopustnega nagiba zapustnika, ki se odraža v izločitvi dela premoženja iz obračunske vrednosti zapuščine na račun zakonitih dedičev, in tega tudi ni zatrjeval. Prav tako ni uveljavljal zahtevka na razvezo pogodbe iz razloga, ker drugi pogodbenik ni izpolnjeval svojih obveznosti.
Pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni mogoče presojati le po načelu enake vrednosti dajatev in tudi ni bistveno, ali je preživljanec v času sklepanja pogodbe nujno pomoč potreboval, temveč je dovolj njegova predpostavka, da jo bo morebiti potreboval, in njegova želja, da zanjo v skladu z dogovorom poskrbi preživljavec.
Tožnik v postopku ni uspel izkazati, da bi bil namen pogodbenih strank ob sklenitvi pogodbe darilen, torej da sta stranki namenoma izjavili voljo z vsebino pogodbe, ki je nista želeli skleniti, da bi prikrili darilno pogodbo,
ZPIZ-2 člen 66, 126. ZUP člen 225, 225/1. ZDSS-1 člen 63.
ugotavljanje invalidnosti - pravnomočna upravna odločba - vzrok za invalidnost - poslabšanje invalidnosti - načelo materialne resnice - krajši delovni čas - časovna razbremenitev - stvarna razbremenitev
Ker postane materialno pravnomočna le odločba, s katero so stranki naložene kake obveznosti, ali s katero je pridobila določene pravice (prvi odstavek 225. člena ZUP), ne more biti ovira, da se ob uveljavitvi novih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prejšnja presoja vzroka invalidnosti, za naprej ne opredeli drugače. Cilj zakonske ureditve je presoja vsebinske pravilnosti odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici ali obveznosti zavarovanca iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zato je pritožbeni očitek, da sodišče ne bi smelo spreminjati vzroka invalidnosti, ki je bil pravnomočno ugotovljen v predhodnih odločbah za naprej, neutemeljen.
DZ člen 7, 7/4, 141, 141/8. ZNP-1 člen 51, 51/2. KOP člen 3.
razmerja med starši in otroki - stiki otrok s starši - določitev stikov s sodno poravnavo - sprememba sporazuma o stikih - sprememba sodne poravnave s strani sodišča - sprememba okoliščin po sklenitvi poravnave - bistveno spremenjene okoliščine - načelo otrokove koristi - začasna ukinitev stikov - ponovna vzpostavitev stikov - postopnost pri vzpostavitvi stikov - obseg in način izvajanja stikov - namen stikov - čustvena navezanost - pridobitev mnenja otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Stiki se v času odločanja na prvi stopnji približno že dve leti dejansko niso izvajali v obsegu, kot je bilo dogovorjeno s sodno poravnavo, zato ni smiselno ohranjati takšne ureditve v veljavi.
Sodišče prve stopnje je stike pravilno uravnovesilo glede na dejansko zmožnost predlagatelja z namenom, da se otroke zaščiti pred nestabilnostjo stikov in razočaranjem, če oče na stik ne pride.
Ni zakonske podlage, da bi lahko sodišče starša, ki stikov z otrokom noče izvajati, v njihovo izvajanje prisililo.